Leto HL, SSev. 117. V CelSis, sobofa ine 8« oRiobra $$21. Fostnioa plačana v gofovini. üßfie csloletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm vibine siülpca 1 K 20 v. Reklama nicd tekstom, osmrtnicc in tchvaie K l 50 — P&ß&mezifa slevfiika staue K 1*20 Izliafa vsaK iorek, četrtek in soboto. Urediiiälvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UpravnlElvo Strossmajerjeva ul. st. 1. pritličje. Telefon St. 65 RaCun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Finančna poütika Jugoslavije. (Iz ekspozejii ministra financ dr. Kiuuamuiijuü Te dni je v finančnem odsckii ;.a- roiii'e sknpščhie minister financ dr. Kn- nuintidi obšinio razpravljal o finanziern položaju našc države ter je v troll zapo- ludnili sejah pojasnjoval iiašo finan-jiio |)o!itiko od postanka državo do daiics. Njegovo poročilo ni sanio jcolo iiar.i/.i-.- nJ.e stevilk, ampak ostra in kritiena t)i"0- na inarsikaterili napak, ki so povzroča- lc iieuspehe v nasi finančni poliliki. Minister k najprej vsnoredil dr/.iv- iiL- proraeniH' iz let 1919, 1920 in 1921 ler opozoril, da prinian.ikljai v nasein ür- žaviiem gospodarsuvu neprestano raste. docini je vsakdo pricakoval. da se bo polagoma zjiianjšal vočigled izboij-siiiija notrnnjili gosjjodnrskih razmer im vsl.:d veCiega obdaeenja državl.ianov. Duhod- ki se sicer veeajo od leta do kta, toüa izdatki še mnogo boli in ravnotežje je ncvzdmio tudi še za prihodnic 1st,-), v priineri s potekajoüm finanenim Icioin je proraeim za poldrugo niil.iardo veeji. Naivee izdatkov izkazuie vojno ini- nislrstvo, ker so se radi poninoženia o- rožništva in vpostavitve finaneiiih straž- TiiFi oddclkov stroški podvojili. l/dal!\i \ rliovne drzavne uprave so se z\ išali za siS7 niiljonov dinarjev radi osk'-bc invalidov in dra.iiinj.skih doklad. Račnnali smo na znižan.ie izdatkov na 3„844.178.000 dinarjev in na izboij- sanie dnvČTie slnžbe. kar n;i si- ni /;ov. Kinaln naj se ob.iavi novi carinski zakon in so pricne z rcvizijo splosnejin carln- skcMa tarifa. ()s(jbje na carinskili nradili sc niora povjeati. V to svrho se boito otvorili kin-zi /;i izobruzbd enrinskili u- radnikov. Nadalje ie k'ovoril minister o v»- lutni in devizni poHtiki, ki sl1 je doslci vcdiio pokaznla kot po.y;reš'jii;i. Devlz- na centrala. ki jc bila nstanovl.iena mar- Ci !(>|9, ie delovala sprva dobro, pn- k'iii i>a je jiostalo njeno ddovanje ¦!>«- manjkljivo. Izvozničarji niso hoteli üe- viz teinvee le bla>io in so s tein pov- zroeili padanie dinarja. Februaria 1919 je dinar silno pa del, zato je prevzelo fi- nanOno niinistrstvo kontrolo .iflede de- viz. Reznltati so bili vsak dan slabsi. Špekulantie se niso zmenili za prepo- ved izvažanja deviz. V razlicne afere so bili zapleteni tndi iiradniki. ki so bili scveda kaznovani. Uvidelo se ie, da p*?- stojata sanio dve ni(;žnosti: svobodna tr.crovina ali nionopol. Nova naredba o devizah je stopila v veljavo 1. junija in je dovolila svobodno trKovino. 12. avjeu- sta so bile razveljavljene vse omejitvo. To pa je prineslo lakoj prcscnečenja. Dinar je v Parizu rapidno padel. kar je povzročilo kroženje bankovcev do 2 niiljard, ki pa so kriti po državnih do- menali v vrednosti 4 niiljard dinarjev. Kritijni položaj je silil. da se trj?ovina z devizaini zopet onieji. 25. septembra ie izšla tozadevna naredba. Konc.no se je dotaknil minister fi- nanc državnilt dolj?ov. Visina dolgov pri zaveznikih .še ni doirnana. Zavczniki samt niniajo glede null točnili podatk-ov in dogajajo se slučaji, da nani en in is11 ^ncsok dva ali trikrat zaraeunajo. Popi- sovanje obligacij vojnili in oredvojnili dolgov^bivše monarhije bo kinalu zaklju- čeno. Caksimo še na izpraznitev krajev. ki nam pripadajo po rapalski pogodbi. Crnagora ima sledcčc dolgovc: 6 milj. perperov iz leta 1909,' 3 miljone perpc- iniljona fraukov (1913) in 1 miljon dinarjev (1904), skup- no 17 niiljonov dinarjev. Dolgovi Hrvat- ske in Slavonife znašajo 48 miljonov K, Bosnc in Hcreegovine 257,030.179 K. Slovenije 25 milj. K in 270-000 švicar- skih frankov, Dalmacije 6,152.597 kron. Vojni dolgovi pri Angliji in Franciji zna- siijo 936 miijonov frankov. od Amerike snio dobili 62 miljonov frankov. In natu- ra dolgujenio okrog 1 miljarde frankov. Vojni dolgovi znašajo skupno krog 2 mi- Ijarcli frankov. povojni dolgovi 357 milj. 200.000 frankov. Notranji dolgovi zna- š;jjQ 900 miijonov kron. S 25. junijem 1922 je treba izplačati 65 milionov za iz- vrSitev agrarne reforme. Tako se ^lasi v «lavnih uotezah po- roeilo finančnega. ministra, ki jc zelo odkriio in <':^ ¦¦rr»^.-o rnisliii. JANKO LESNICAR: Tretji jugoslovanski zadnižni kongres v Ljubljani. Po Beogradu in Zagrebu se je vršil to leto dne 29. in 30. septembra v Ljubljani tretji jugoslovanski zadružni kongres. V Beogradu se |e ustanovil Glavni zadružni savez v Beogradu, ki obseft-a danes .12 pokrajinskih zvez z okoli 4000 zadrugami in nad 600.000 zadružniki. V Zagrebu lansko leto vsled političnega prerekanja, ki so ga pc- vzroČiii večno nezadovolini, a za za- drugarstvo prav ma!o delavni radiČevci, ni dožlo do pravega dela, v Ljubljani pa se je temeljito in resno razpravljalo o enotni zadružni zakonodaji za celo našo kraljevino ter o nalogah za- družništva glede organizacije narodne Stednje, narodnega kredita in dviganje splošnega kulturnega nivoja našega Ijudstva potom zadružništva. Opravilo se je v tem oztru v uašem mirnem, res da bolj hladnem slovenskem ozračju veliko koristnega dela. Tudi v tem po- gledu, da se je temeljito razpravljalo o potrebi splošne zadružne naobrazbe, giede katere smo prav daleč zaostali za Angležf. Danci, Nemci in Cehi, v nasi notranjosti pa, zdi se mi, prece; zdatno za Srbi. Meni osebno ie kakor vsakemu ¦lelavcu v zadrugah la stvar prav po- sebno pri sreu. Saj vidim vsak dan, da naša publika in med njo celo naj- večji del na3e inteligence, sniatra za- drugo kot ceneno sredstvo za dosego kredita, za boljSi nakup raznih po- trebščin, ali celo za lahko ustanovljivo akcijsko družbo v ne vein vse katere svrhe. Ne pojmi pa naša publika, da Ivori zadružništvo novi svetovni gospo- darski nazor, ki hoče uničiti stari in ie preživeti gospodarski liberalizem, ki hoče v vseh panogah narodnega go- spodarstva postaviti na mesto konku- renčnega sistema kooperativni, zadru- garski, to je delo vseh za enega in delo enega za vse. Zadrugarii ne go- vorimo sicer mnogo o socijalizmu, smo pa socijalisti v praksi. Razlikujemo se od socijalistov kot politična stranka v tem, da ne skušamo zboljSanja gospo- darskih razmer za posameznika naprtiti državi, katero bi se moralo z neiz- mernimi žrtvami na imetku in krvi državljanov v ta namen Sele reorga- nizirati, temveč da iščemo stikov z že obstoječimi razmerami. Mi se obračamo na posameznike, jih zdruzujemo in sku- šamo potom združenja v zadruge do- seči popolno sigurnost za gmotno eksi- stenco posameznika. T» princip je ena glavnih podlag zadružništva in če se,s sredstvi, ki jih je sklenll tretii jugo- slovanski zadružni kongres v Ljubijani, pripomore kaj za njegovo populartea- cijo, smo v Ljubljani opravili tudi v tem pogledu lep kos koristnega dela. Četrtek 29. septembra je bil po- svečen bolj notrainemu delu. Dopoldne je zboroval upravn« odbor Glavnega zadružnega Saveza, na katerem je po- ročal tajnik GZS profesor dr. Prohaska o delovanju saveza v minulem )etu. Skozi celo porocilo se je vJekla ena rdeČa nit: nasprotovanje in nerazume- vanje zadružnih nalog in zadružnega dela v vodilnih vladnih in političnih krogih. V četrtek popoldne so zboro- vale sekcije, upravna, kreditna in sek- cija za kulturo na selu, katere so pre- motrile gradivo za predavanja '" ^*;- praviJe rezolucije za kongres. V petek dne 30. septembra ac- poldne se je vršila najpreje skupStina Glavnog zadružnog saveza. V sicer mali, pa prav čedni dvorani Akademskega doma poleg hotela »Union« v Ljub- Ijani re je zbralo okrog 100 zadru- garjev. DoSli so pred vsem in bili na vduSeno pozdravljeni zastopniki če- škega zadružništva inženir Ferdinand Klindera, predsedriik Ustfedni jednoty hospodärskych družstev v Pragi, dr. La- dislav Dvofak, ravnatelj iste zveze in znamenit češki zadružni pisatelj, ka- nonik dr. Fr. Bulla, preclsednik Ustfed- niho svazu v Brnu in prof. dr. Hrdlička, podpredsednik slovaške zadružne zveze v Bratislavi. Inž. Ferd. Klindera je v svojem odzdravnem govoru naglašal, da so šli lansko Jeto češki zadrugarji na francoski zadružni kongres v Lillu v znarnenje hvaležnosti do francoskega naroda, ki je doprinesel toliko Žrtev tüdi za osvoboditev češkoslovaškega naroda. A to leto so šli zastopniki če- škega zadružništva do svojih jugoslo- vanskih tovari?>ev, ker jih vleče k njim srce, staro prijateljstvo iz časov, ko smo se borili ramo ob rami proti du- najskemu nasiliu. Češko zadružništvo se je že lotilo tudi najviSjih nalog na- rodnega gospodarstva; koncentriralo je v svojih organizacijah malodane ves kmečki denar (Vloge vseh čeških zvez presegajo dve miljardi češKih kron. Op.- p.), organizirala doce!a kmečki kredit, potegnüa je nase trgovino s kmetijskimi potrebSčinami in sedai dela na kmetijski industriji. Nastajajo za- družne elektrarne, cukrarne, sušarne, mlini, mlekarne in sirarne, tvornice za cikorijo, strojame itd. čas ni več daleč, ko bode moglo češko zadružništvo s svojiir.i industiijskirr.i izdelki zalagati vse ostalo slovansko zadružništvo. Na to se je inž. Klindera spominjal gla- dujočega ruskega naroda in prosil, naj pristopi tudi jugoslovansko zadružni- štvo k pomožni akciji. Videü smo na kongresu zbrane tudi jugoslovenske zadružne prvake: našega »otca Miko«, to je Mihajla Avramoviča, ustanovitelja srbskega za- družništva, prof. Juriča iz Osjeka, temperamentnega dr. FrangeSa in dr. Fr. Poljaka iz Zagreba, dr. Bervaldija in ravnatelja Antičeviča iz Splita, ljudi raznih ver in piemen našega naroda, a neumorno delavnih za povzdigo na- šega jugoslovenskega zadružnižtva. SkupStina in kongres sta se vr- šila pod predsedstvom dr. A. KoroSca. Od referatov mi je posebej omen'ti krasno predavanje kabinetnega žefa g. Milo^a Štiblerja o smernicah enot- nega jugosiovenskega zadružnega za- kona, ki je nujno potreben. Sedai ima Srbija lasten zadružni zakon (ki je, mimogrede redleno, moderneiSi kakor naš), avstrijske pokrajine imajo zopet drug zadružni zakon, Hrvatska. Vojvo- dina in Bosna pa nimajo sploh nobe- nega. Enotno delo je vsled tega siino otežkoČeno. O smernicah za novj za- družni zakon je predlaga» g. kabinetni ?ef posebno re?olucijo, ki je bila sq- giasno sprejeta. Zanimivo v tei rezo- iueiji je to, da nai bi smela po novem zadružnera zakonu rabiti naslov »Ze- druga« same podietja, ^ki odgovar^a;o zadružneiTiu zakonu in da bi nai do- bile zadruge goteve olajšave ertede davka, pristojbin in poštnin. Zanimivo \c bllo predayanje L. Avramoviča o kmetiiskem kreält^. Premotrival j,vn vinorodno OkOilCG imenu slovenskega Maribora župan g. Grčar in v irr.enu okr. giavarstva g. dr. Poljanec. Nato smo si nekoliko i ogledali cr.esto ter 5li potem v vinar- j sko solo, kjer nas -je pozdravil in nam vse razkaza! g. ravnateij Žmavc. 0- ppldne je vse udeležence pogostila v syojerr* krasnem domu Posojilnica v Maribom, Načelnik Posojiinice g. dr. Čozina je ob tei priliki v krasnem govoru obrazložil delo mariborske Po- sojiinice in -potnen Narodnega doma za razvOj mariborskega Slovenstva ter 2el od gostov in domačinov navduSeno priznanje. Popoldne so sa nekateri po- dali na Palo, drugs so si ogiedaii javni telovadni nastop mariborskega Sokola. Prireditev je vsled dovrsene telovadbe društva in vojaštva zelo imponirala. Bil je lep dan, ki bo ostal marsikomu v prijaznem spominu. . Drugo leto se vrši 4« pgosiovanski zadružni kongres v Splitu. Takrat na čim mnogoštevilnejše svidenje! ____ in; siisa a Ik' ijkoiiumsk;i |)oiilik;i sedaniu . s(A'jelsko vUiilc. To iiiišij.;;i.ic w lKipač- ! n-i. ka.iii Iviisija ^laJnjc /c davih). (lia- j lIiijl1 >;c oil due, l-e sestaja.le, razpravl.iale in k,)va!.' iu ¦ ;e. | ki |)a mi ostali vsi na papirin. Neka.i Oa- J sa se je mito.^o v:ovonjo o lime !• :m .Uiiojeniii in o povišiuijn nro-Jukoiie- 'eki poizknsi o limetiieni ^nojeiija in ele' iri- j fik'aciji zeiTilje so jini \dalini!i iaiil;1 lie- I ne načrte. Vpoklicali so Iri letinl...' in stvorili posebne delavskv: anuaue. Todn sprei;'ledali so. da nianjka sciiiona 'ii v^s napor je hil zo|)et zaman. Sovjetska nblasf se je torej resuo borila proli krla- t!u, ni pa lmtela svetn prizuati. O.,\ i>. iic- sposobna k'a zaireli. Viaun.i oriiiin! so oficijeliio izjavljali, da se knče izbonia letina in da je posc.iam> toliko zevnljo, kot leta 1916, met! tem na :-:i stradali prebivalci ob Vol.^i. !3oJjŠL'viI\i so uiorali radi /uuaiijc [ poiitike prikriti istino. Rkonoinsko ka- taslrofo so tajili tako dol.uo, dokler nišo sklenili tr&'ovskih po.i>,s)db. Sele sedai f isčejo pomoči celega sveta- A y svo.»e:n j apelii na rivropo niso iskreiii. Po Cieeri- I novih izjavah straua 18 milijoaov prebi- valcev. Zanje zahtcva 660.000 ion Živo ža. Te milijoiie bi trebalo z ornenjevio količino preživljati cno leto. Pri tem bi odpadlo na osebo lctno .^7 kv;, dnevno j 100 K'i'aniov. To je izredno inalo. sa.i je j k'nsija vpotrošila \- miniein Casn -ion tframov krulia na osebo ne tciodc na o- sta la hraniva. Za .setev zahtcva sovjet- j ska vlast 250.000 ton. S tem bi ne pose- j iali niti toliko zenilje kot lar.i. Konenn pa. kdo more ;;'arantirati. da lie bodo .^ladni kmetje porabili za hrano zrnja, iianienieiie.ua za setev? Boljševiki vc- do, da je pomoe, kakršno i.ščejo. neza- dostna in da jo bo treba vsako leio po- naviiati, a to je bus njihov uatnen. Na eiii strani liočejo zinaii.išatl katastrofo. na dnigi pa prisiliti rivropo. da preh'M- n.inje Rusijo g'otovo število Ie';. ki h: po- trebno sovjetski vladi, da . sc oponiorc oil posledic svoje ekonomske politike. j}osledice njihove politike po -so stiasiie. Letošnja žerev ne znasa niti osmine nonnnlne žctve. Leta 19K) je bi- lo v Rusiji nosejanih 92 mili.iouov hckta- rov. 1. .1920 je bila ta po\ ršina zmanisa- na /a 20%, 1. 1921 za nadalinih 42%. to- ; rcj na 53 niilijouov licktariev. V mnoRO | strnšncjši progresiji je padlo števMo ži- 1 vine, ki so jo morali poklati kmetje radi pomanjkan.ia krmc. Tako ie padlo stevi- ! In svinj za 90%. ffovcdi ()2%. ovac 25%. j Ravnotako primanjkuje poliskili slroK-v. j Sovjetska oblast nc more krucin nuditi j niti toliko kos in pliitfov. da bi p- vo dnizbq. Cesto se je doRnialo. da je snša nničila letino ob breffovih Yoke, a Unsija ni zbog tcga spriai i:rinicnie or- or^anizacije ižvozila niti Plida niaii.i. Doljševiki so vse desorsanizirali. Solja- ki to uvidevajo in se braui.io s pasivno rczistenco. Holj^evikom preostaieta sa- liio dva ])ola: a'.i se ninaknejo, ali pa spreiueiie svo.io poiitiko. Ljuclsko Yseučai§šče v CeEjii» Ker bo priliodnji pondeljek, dne 10. oktobrs g. dr. Schwab odsoten, predaua mesto njega g. ulad, suetnik Cmilijan hilek o Jran- coski reuolucijiil (nadaljeuanje pruega predauanja) Ruski ^eljak in sovjot^kn vlada.. ear;* ijudi so danes misli Pdificiie wests, Radikalna stranka bo hncla 22. nov, v Beogradu kongres za vso državo. PašlČ pojde v Pariz. Da closeže končno razčiSčenje v albanskem vpra- šanju, pojde min. preds. Pašič te dni v Pariz. Naši vladi je ležeče na tem, da mirnim potom, brez prelivanja krvi, reSi arnavtsko vprnSanje ter predoči državnikom entente usodepolne posle- dice arnavtskega rovarenja.fUpamo, da se tako prepreči krvavi konflikt ob albanski meji. NaŠe čete pod genera- lom Krsto Smiljaničem pa so priprav- Ijene na vse možnost«. Popolno izpr 'znitev Dalmadie je pričakovati v na»kraj5em času. Italija- ni so doslej se vedno držali tretjo co- no. Ker so sedaj tehnična dela za nje- np izpraznitev skoro dovršena, je pr!- čakovati, da bodo tudi ti deli kmalu prešli v našo upravo. V Trstu zopet mirV Kakor so poročale vesti dne 5. tm., se je ta dan stavka v Trstu končala in se je delo v ladjedelnicah zopot vzpostavilo. Vprašanje albansko jugosloven- skih mej je glasom poročil iz Rima rešeno sporazurnno mod Francijo, An- glijo in I tali jo tako, da ostanejo v glavnem veljavne meje, določene na veleposlanižki konferenci v Londonu 1. 1913, z nekaterimi korekturami v prilog Jugoslaviji pri Podg-orici, Pri- zsenu in Debru. Katoiišk? duhovnlkl v ]u*ni SrbijJ kot protldržavni rovarjl. v južni Srbiii se ie med Arnavti pričelo ži- vahno protidržavno gibanje. Hoteli so se zanetiti arnavtski upori za hrbtom na§e vojske. Kot kolovodjo teh rovar- stev so oblasti aretirale 4 katoiiske duhovnike. Na.^.li so pri njih kompro- mitujočo korespondenco. Oddani so sodišču. Ob albanski mcji. Da se ojači naša posadka ob albanski meji, je min. svet skenil, v področju skooljanske armije vpoklicati pod orožje več letniko". Živahno gibanje za demarkacijsko črto kaže, da. se Arnavti pripravljajo za napad. Zmede v Albaniji. Iz Beograda poročajo, da se ie juvila pri fr:incosUe;n poslaniku na našem dvoru depntacija Miriditov, ki je zaprosila posianika, naj se zavzame pri francoski vladi za neodvisnost miriditskih in malisorskih piemen, ki so katollška in nočejo ostati pod jarniom muslirnanske viade v Ti- rani, ki da je čisto i^avadnr, podruž- nica turSke vlado v Mali Azij".— Za- grebški »Večer« pa poroča iz Korče, da je vslod nenspeha tiranske vlade proti Miiiditom pri&lo do njenepn od- stopa. Sorodnik ubitej.;a Esadpase Ali Mehmed beg jo dobi! nai'gza sestavo nove vlade, ki bi pa — kakor zna- menja kažejo! — ne nadaljevala ita- ', lofilske politike. Za predsednika reSke države je bil v scji reške konstituante dne 6. tm. izvoljen z 57 glasovi profesor Ricardo Zaneila, vodja avtonoir.aške stranke. 11 giasovnic je bilo praznih. Danes sestavi ZanelSa m>vo vlado. Madžarske tolpe v Burgenlantlu so pricele obstreljevati avstrijske po- stojanke pri Brucku ob Litvi in celo odprto mesto Bruck samo. Avstrijska vlada je pri ententi vložila oster pro- test proti tem kršilvam mednarodnega prava. V imenu male entente je ru- munski zunanji minister Take Jonescu v Londoiiu angležkim drž:ivnikom iz- javil, da mala ententa ne bo pripustila. da se krSi trianonska pogodba. Jugoslovenska komunista dr. Markoviča in Mikiča so dunajske oblasti zopet izpustile na svobodo. Japonski cesar leži na smrtni postelji. Njegova bolezen se je zelo poslabšala in prebivalstvo pričakuje njegove smrti. Iz Korotana. Slovenske domove še vedno poži- J^ajo. Due 2. okt. ponoči ob 22. uri je, kakor vse ka/.e, zloeinska roka podtak- T.ila ogenj ])ri vrlem narodniaku p. C\. Kosu v Kazazali, .ložefu Ciimniku. Za- eela je .u'oreti slamnata kopa nri skvxi- njn. odkoder se je ()kreni razširil z veii- ko naKiieo po vsem pohištvu in upenelil popolnoma vseh pet objektov. Družina je iiuitfla resjti Ie nialo reči. Pogovel je tiitli skedenj pri soscdu Žiišovn. Predno je začelo goreti. je nekdo snrožil na vn- si tri strele. Ako bi bil vlekel veier, l>i bila laliko poKorela cela vas. Lkode iina samo Kos lTTijuianj 2—?> miljone n. a. K. Taksna je na Koroskem prva oblotnica nesrcčnuKii plebiscita. Vsi pošteni Ij-.u1.- je. tudi od Sloveiieem nasprotne stran- ke. obsoiaio tako luidobn« raviKiiue. Nad nidnikoin BlelberRwcrke UniOü v Mežišlti doliiii je na pnnovno inter- \encijo An.^lije ukiiijen sekvester in ie nidnik predan neki andeški dni?bi i.-^t novi lastnici. Mariborske novice- Alariborski luiezoško? dr. Mihacl Napotnik je glasom poroeila »Slovenca« zelo :opasno obold. Bi! je že previden. Biilokovičcv kencert se vrsi 10. tm. \- ier m- romašneiših ruskili beKiJllCCV v ^-nii- ŠOd. je priCakovj.ti mdobilueiše utlL^z- be. rol- leka? Premčiiiba v trKOvini Nu nicstu bivše Kosove tr^ovine s čeviit v Alek- s.'Midrovi ulici je otvoril enako trtfovnn: :<¦. \. Frece. Na »Tn?ovsUi nadalievalni suii v Ceiiu« ie pričel redni pouk V cetrtuk, b. tm.'ob H). uri popoldne. V sols^em letu 1921 '22 se bo poučcvalo v istcm casu, kakor v pretL'klem šoiskcin letu. tord vsak torek in četrtek od 16. do 20. lire. ! (iosnodnnska sola v Cc-Sju priOnc solsko leto v soboto. due 15. oktobr.» ti. | Vpisovanje gojcnk bo 15. oktobra ti. od M. 12. ure v pisarni nivnatoljstva | tieklišUc meščaJiSke sole. . | Zelen plišast ktoÜNiik ^ pozab.il | nekdo v prijavnem uradu tukajšniega ! polic'---!-'.-- ¦••!.....- '* ¦l*hxK ^ fT:;J '¦¦'•«» javi. Stev. 117. >N OVA I) OB A« Strand UHSIVANJE DRŽAVNOU ZAJMA. Mnogi su sj noveani zavodi obrati- ii sa rnolbom na ministra Financial, da ini so, jer liisii mogii da obave sve npisc zajma, koji su se nagumilali u zadnji čas, dozvoli, da rnogu i dal.it« vrsiti npT- sivanje. Ministarstvo rMnancija je toj inolbi, jer sc doista pok-tzalo, da je pra- vo i življc upisavanje s raznih razloga započclo tekar zadnjih par dana, odred- jenih za upis zajma, udovoliilo i dozvo- lilo, da sc upisivanje za.iiua može vršiti ziikljucno do 15. ovog mjescca. 0 značeiiju ovog zairmi i njegovoj nntrcbi pisano jc več ninogo. tako da je njegova svrlia i namjena vce svakomu poznata. Sa zadovoljstvom sc mo/e konstatovati, da jc zajani u zaclnjc vri- ienic naišao na mnogo vise razumjeva- Mja, pa -so iipisi počcli pritieati rrinogn zivljc, da sc s toga niorao produžiti rok njegova upisivanja i tako omogučiti s;;- djclovanje u njenin svimn. koji to zoic. Ovo je svekako povoljna i aticšljiva ei- njeniea, kao i znak trijeznog shvaeanja dužnosti prcma državi. Po dosadanjini reziiltatima zajma, koji su sindikraiu no- vcanili zavoda stigli, možo sc reči, da jc upis pribli/.no zadovoljava.iuci. Pnxlu- l'«njo upisa omogučit čc. da čc oiii bitl \aljcla posvema uspicSni. unatoč pasiv- nc rczistcncijc uekih kru^ova. Koliki su reziiltati dosadanjeg upisa. ne možc se još reči, jcr iskazi stižu dneviio tc sc sredjiiju tako, da ee se definitivni rczul- tai moei znati iza 20. ovoga mjeseca. Ovoin se zgodom imioljavajo novčani zavodi. kod kojih sc vrše upisi zajma, da žurnaic po upisima do 30. rujna (sc- ptombra) eim prijc zakljuee, tc odmali Sindikatu pošalju. Što sc rmk naknadno oci prvoga do 15. ovoga mjeseca upišc, neka ndmali po izmaku ovog roka pre- pisom žurnala javc, ali na taj naein. da n i torn žiinialu takodjer vidliivo istaknn i svolu upisaiiu u redovitom roku (do 30. septembra), tako da jc odrnah vid- Ijivo, kolika je sum a kod dntičnog zavn- ela ii svomu-pntpisana. Dnevna kronika* Poroeilo o i/.'etu slovenskili kme- tovalcev v Srbijo nadal.iu.iemo v pri- hoclnji številki- Nn dunaiskcin velese.imu je po do- /uaiuih raemiili strokovujakov znasal proinet 25 milijard avstri.iskih kron. Naša vrla oniladina. »Jadran«. na- iM-cdno jiigoslov. akadeinsko dništvo v Uubliani, je podpisal -1000 K drž. poso- iiia. Nn Bledu so zavcdni domačini in leloviščarji dnc 14. av.u'. priredili slav- liosti v korist »Jugoslov. Matici«, ki so dale 46.553 K eistcga dobička. Napadi na ucit'elja. V Makolah so Mirovi fantje žc dvakrat napadli ueite- l.ia (iabrščka. Prvikrat so .ica z noži ra- nili. Nedavno so tfa napadli vnovie. Uei- iclj pa jc irnel s sebo.i JX'petirko hi J. fm, v /;,_ -;rebn. Seja 1'rgovsko-obrtiie zbomice, spo- iJolnenc s 24 člani iz bivsc Stajci'ske, l^rckmurja in Koroškc sc jc vršila (h tin. \ Ljubljani. Predsednik ä. Knez je novc .lane iskren« pozdravil. V n.iih inienu jc ¦•;. Ivan Rcbek iz Celja prečital izjavo, i zahteva ustanovitev samostojne zboi- uiec za ozemlje nove mariborske obla- sti. — Zbornica je podpisala 200.000 K dizavne^a posojila. »Unulni list« St- 121 (z due 4. okl.) iJiinasa viadiio uredbo o postnem hm- i-ilrreiii, eekovnem in virementskcni pro- nietu v kraljcvini StiS (ustanovitev c- iiotne postnc hranilnicc za vso državo). •- »Uradni list« St. 120 pa .jc prinesci pravilnik « re^uliranjii proincta z devi- /ami in valutami. Katera sola \m dežeii proda šc do- hro ohraiijejio in celotno zbirko Jansky- icvili slik? Ponudbc sc .prosi na vod- ^tvo incstnc deške osnovno sole v Celjn. Zveza narodov je Poslala posebnn ^teicijo »a nimai, da pronei niožuosi, ^!;| sc preniesti stalcn scdež zvczt- na 1 MMluj. Mcdiciusko fakultcto v Beo«iadu ¦'e min. svet \- scji o. (in ukinil. Knako iaui iiieiiteinsko fakulteto v Ljubljani in telniieno fakulteto istotam. Vse zaradi financncffa l>oložaja države. lialiiauski) divjaštva v (iorici. Tc dni so napadli i^oriski fašisti podružnlco 'Ljublj. kred. banke« v Oorici in jo po- polnoma idemolirali. razbili z boinbami in granatami vse prostore in povzročili o.ii'romno škodo. Tudi so napadli in yzlt- bili prostore mirenske eevliarskc zadnt- R'c. Pripravljajo se baje še druga nova nasilja nad našim zivljem v neodrcšenl domovini. V Pragi jc niinoli teden umrl znani tovarnar «žitne kave« František Vyiira. Bil je eden najodličnejšili čcških indu- sirijecv. Casopis »nomaei prijatelj«, ki Ka jc izdajal svoj čas za svoje sloven- ske odjemalec in ki ^a jc ureievala pisa- teljica Zofka Kvcdrova, bo tfotovn se marsikomu v spoininu. Ali veste, kaj je kloaka? Nc? lJo- teni vtaknite nos v št. Ill mariborske »Stražc«! Samo «lejte, da Vas ne zade- nc kap vslcd ncznosne.ua snlradu. Usposobljciiostni izpiti za obče Ijud- ske sole in za nieščanske šo!e pretl dr- žavno izpraševalno komisijo v Alaribo- ru (na drž. moškcm ueiteljiešii) se pri- eno v četrtck, dnc 3. novembra 1921. Pravilno ¦oprcmljcne prošn.ie na.i se vpo- šljejo pravoeasno potom okra.irtih Sol- skih svetov. da bodo do 25. oktobra ti. v rokah izpraševalue komisije. Nov strokovni list v Masiboru. Na obeuili zborih društva ouvctniskili in notarskih uradnikov v Mariboru dnc 1. okt. 1921 ter v Celjn dnc 2. okt. 1921 sc jc sofflasno sklenilo, da sc začnc s pri- liodnjini meseem izdajati strokovni list »Odvctniška pisarna« kot Rlasilo odvet- niških in notarskih uradnikov no Slove- niji. Drustvo odvetniskih in notarskih u- radnikov v Celju je so^lasno sklenilo izročiti vecjo svoto za uskovni fouJ, isto stori društvo mariborskcffa okrožja in ptujska skupina. Zanimanjc za to prc;- potrebno stanovsko «lasilo dosedaj /,a_ neniarjeneR'a in pozablj'Jiiccca iiradništva tc stroke je v vsch kro.^ih veliko in sc pričaknjc, da bode list nspcval tudi v materijalncni oziru. Šn NEKAJ ŠTEVILK IZ STATIST1KE O PKEBIVALSTVU JUÜOSLAVIJE. Štatistika kaže, da Je stevilo prcbi- \alstva Srbije vsled 6-Ictnih vojn padlo -)d 4,600.000 na 4,157.140, namesto da bi bilo naraslo. Tudi v Crni Cjori se je zni/.alo stevilo od 250.000 na 172.960. Y Sloveniji sino ostali prilieno pri isteni štcvilii. 9,546.760 prcbivalccv našc državc jc JtiKOslovenov, 190.4S1 dru«;ili Slova- nov. torej 84% slovanskejia prebival- stva. Prevladuje srbohrvatski živclj (74% vscga prebivalslva). Nenicev v eeli državi je 50S.474 (to si nai zapise za usesa Cillicrca, ki je svoi čas trdila, tla }c Ncniccv v državi toliko kot Sloven- ccv!), Mad/arov 494. J 63. Arnavtov 479.084, Rnmimov 175.315. Italijanov 9.585, dniKili narodnosti 186.930. V Slo- veniji jc Nerneev 39.631. 1/ te statistikc je iasno razvidno, da jc naša država iu- Koslovenska narodna država. Sanio 16 edstotkov je tnjili narodnosti. Po veroizpovedi je 5,454.212 pra- voslavnih, 4,474.869 riinskili katoličanov in 1,343.370 muslinianov. Jugoslovanski gasilec. Gasilska žnpa Žalska ie sklicala nn dan 2. oktobra tl. v Kapljovas izru-dni obeni zbor, katcre.ua so sc udelezi'.i de- ic.^ati 24 dništev. Pred obenini zboroin jc nastopilo 5 dništev z briz^alnicaml pri skupni vaji, kojo jc vodil in nadziral tov. župni uačelnik, dr. K\ Hcrffmann. Vaie so dobro iispelc ler pokazalc izur- jenost in pripravljcnost. MeJ lctoin sc bodo cnake vajc sklicale So na veeili krajih. -- Delcuaeija je sklcnila prirediti dne 2i. okt. tl. v Žalcu župni vaditeljskl tecaj. katcreffa se mora udeležiti vsaj eden vaditelj posamcznili dništev. Dru- tfi tccaj se prcdvideva ^za priiiodnjo spoinlad. Za podporc iz .iis. sklada sc priporoea, naj se zglasijo ]c najbolj /n- dolžcna in novonstanovl.iena drustva, ki so res ntijno podporc potrebna. - -- l^o obe. zboru je proslavljalo domaee dru- štvo z vrtno veselieo s\oi desetlctni jiibilc.i. Laško. Prostovoljno jn'asilno društvo \ Laškem sc tcm potom presreno zn- livaljujo vsein eenjenini damani iz La- skeya. ki so darovalc ali pripnmn.u'le k j)eeivii, ter vsein dobrotnikom. ki so na en ali dniK naeiu pripomotfli k tako le- po uspeli vinski trRatvi. katere eisti do- biček ziiaša 4122 K 60 v. Turistika in sport. Filatelistiška zadruga. Prcd krat- kini se je osnovala v Zaj-jrcbn filatelisti- ška zadruga z o. z. Zadruga ie orsanizi- rana po prhneru dunajskc^a Debesa in an.irlcskih filatclistiškili zadruff. S to o- snovo koraka naša filatelija bližc one- mu lepemu razvoju, katcri se .ie doscgel v Nemeiji, Angleški in drnftil» državab. Pravi smiscl filatelijc .je slabo poznan nasim Sirjim krogom. Zadniffa inia med ostalim tudi svrho, da popularizira ta lepi sport, in kakor ga nckateri naziv- Ijejo, znanost. Istotako je zudni^a reak- eija na razdrapane naše filatelistiške prilike, pobijajoe korupcijo in pokvarje- uost, katera se jc na žalost tudi v naso filatclijo usclila. pristopiti v zadrugo niorejo vsi zbiralci znamk in filatelistiš- ka drustva. Informacije posilia upravni odbor, Zagreb I., poštni predal 180. Sport. St. 40. Vsebina: i»ž. O. Zu- Panie: K XIII. mednarodni razstavi ay- tomobilov v Pragi. — Kolesarska dirka Ljubljana - Ribnica- — Zvczdna dirka v Ljubljano. — Borba za prvenstvo SIo- venije v nogomctu. — Sportno telovad- ni teden v l^rvacini. — Beležkc. -— Slike z avtomobilnc razstavc v Pragi. zvezd- ne dirke v Celjc ltd. Do pi si« Iz konjiškcAa okraja. r:no najogab- nejših ncmskutarskih gnezd so bile in so šc danes Loee. Na dan pred pogrebom našega kralja Osvoboditeija je igrala javno na vasi ciganska godba, zvecer se je pa potisnila v prostore proslhlcRa gostilničarjn Valanta, ki jc inofal sc v .Ingoslaviji Slovence z .najgršimi psov- kami iz svoje fjostilne. Tam se jc zaba- va nadaljcvala- A to še Jii bilo dovolj! Zbrali so sc, kakor pogostokrat, tudi na dan pred pogrebom kralia Pctra Nemci ozir. nemškutarji iz Loč, Kon.iic, Polj- eau v omenieni gostiini. ki ne pozna 'ni- knkc policijske nrc, izzivaü z nemškim petjem in hajl-krieanjern. da se je ra/.lc- .ualo daleč po vasi pozno v noč. Mar so izražali na ta način svoje vesel.ie in upa- nje, da je nnirl prvi in zadn.ii jugoslo- veiiski kralj??! Tudi ni bilo razven na uradnih poslopjih niti eiic žalnc zastavc. eeprav so jih za časa Avstri.i.c imeie in razobešale vse hiSc v vasi. In pri vsaki priliki so razobešali svoje frankfnrterJcc — a do danes še ni imel nihče izmed teh, ki si polnijo žepc samo s slov. Je- narjein. toliko, da bi si kupil in razobesil lKišo državno zastavo ob naših narod- nili praznikih. Nobcden nima denarja za to. niti veekratni mili.ionar (P., ulti tr- govci, niti gostilniearji — ceprav so vsJ vojni dobiekarji in obogateli od žuljcv slov. kmeta in so vsi poyprek prej raz- obcšali neni. nac in prusk- zastavc. — A ue samo v gostiki. tudi iavno na cc- sti izzivajo z nemškim petjem in kolo- dvor oblcgajo, da iniaio Dotniki utis, da so se pripeljali v kakSen krai v Neniski Avstriji. Skrajni eas bi bil. da bi posegla oblast z encrgieno roko vmes in ponov- no opozarjamo in prosimo našo pokra- jinsko vlado v Ljubljani, na.i najiravi ko- nee tcm neznosnini razmcrani. da boino vsaj vedcli, da smo na svoii slovenski zemlji gospodarji naS'c Nemce pa naj uaiiei rüSpcktirati državo. kaler-j gosto- ljubnost u/.iva.io. Iz lioiijiškega kota. Due 16. sept. ]e šlo iz uašega okraja lepi) stevilo rezcr- vnih eastnikov v Maribor priscgat kralj» Aleksandru zvestobo. Konjtško renegav- stvo pa jc porabilo ta dan za najdrznej- so provokacijo tržkega prebivalstva. Nas tajcrber, o kojein se govori, da sku- sa z na novo ustanovlieniin neinšklm »Männergesangsvercinom (ionobitz« (ima sieer slovenska pravila!) gojiti in pospesevati ncmški živolj trga, je po tr- gu napravil goncralnc vajc z nemškim poveljem. Proti koncu vaie se je baje prcd tvomico usnjaria Laurich vršila nekaka ovacija. čcš, sedaj laliko dcia fajerver nenioteno po nemski koinamu", nihee se na to nc ozira, da sc je jel nem- ski živelj v Konjicah lepo razvijati. S tcm razvijanjem pa raste nuanjc, da Nemci spot Pridejo na knnilo. kakor so bili pred prcobratom. Po generalni vaji pa je v gostilni Martina Merksclia vino kar t'jkln. Pokrcpiti so bi-Sčas hoteli na ta načiii naš Fajerber z nemškim ko- mandom. Dne 23. sept., tcdai še v dobi globokcga žalovanja za kraliem Osvo- boditcljcm, je praznoval Oplotniški Orel otvoritev svojega doma. K tej o- tvoritvi so pohiteli koniiški svečeniki in preccj ljudstva, ne oziraje se na to, da je v kraju griža in da .ie že dosti smrtnih slučajev. Ootovo jib je gnalo dcjstvo, da so kar trumoma romali na omenjeno prireditev nemčnrii in Nemci, ki bi bili gotovo razočarani. ako bi nc videli na prireditvi v svo.ii sredini same- ga g. arhidijakona konjiškega, vodjo okrajnega glavarstva in celo tudi komi- sarja. Kakor pravijo. so se te prireditve ndeležili vsi oplotniški neinenrii, da ta- ko počastc »plodonosno« delovanje slo- venskega telovadncga društva »Orel«, ki sicer tudi nosi slovensko trobojnicQ. Kako ncki zglcda ta troboiniea, smo ra- dovedni, da se je nemcur.il in Nemci ne bojc tako zelo, kakor na primer kake •drugc narodnc ali državnc zastave? Po 7. uri so se konjiški Orli in nemškutarji vračali v trg z navdušenjem. ki ni kaza- lo kaj posebnega. Videti je bilo vozove požarne brambe, Prettnerjevega in več drugih brez vsake liiči, dasi .ie bila po trgu tema. V pozni uri so Pa sedeli v kavarni Evcrs (kjer pravijo, da imajo ncmškutarji privilegiju podobno za- slombo!) kapitan fajerbera dimnikar Kump, dalje Valiant, sodar Rudolf. Le- po je bilo, so pravili. »Für die Orli gib ich alles«, je dejal zadnji. »Ich hab stir die Tombola spendiert«. Valiant je bil tako ginjen, da je jel praviti o gospodu in o novih zvonovih. na kar se je Rudolf •dvignil in jel pobirati s klobukom za no- ve konjiške zvonovc. »Denn dem Archi- diakon sind die alten Glocken gestohlen worden.« Koliko je nabral. ne vemo. -- Skoraj bi pa bilo prišlo do hujšega inci- (lenta. da ni razsodnost pametncj§cga zmagala. Pri nas se v zadn.iem času nc more govoriti o varnosti. kattra nam je tako potrebna, kakor dež po letošnji su- si. Kdor slovensko in državno inisli in mu je te misli brati s čela. izpostavljen je pretujam: »Passen sie ans. sie wer- den von den Deutschen Prüffcl bekom- men.« Za to pa se res pravi narodnjak ne zmeni, ker je pri nas grozno pomanj- kanjc drv, a nam preti huda zima »und ist Prüftelholz nicht zu bekommen.<•• Vojnik. Due 6. tin. je tu urnrl žup- uik g. Jožef Potovšek po daljši bolezni. Pctrovče. Uinrla je" 7. tin. posestni- ca gospa Ana Kivder, po daljši boleznt. stara 60 let. N. v m. p.! Frankolovo. Tu se je ustanovila kmečka hranilnica in posojllnica. Na- eelnik je g. Dominik BezenSek. Zavod je že v prvih tednih svojega poslovanja dosegcl lepe uspehe. — Ustanovimo tu- di prof. Bezenškovo javno Mudsko knji- žuico. Zanimnjo se zan.io zlasti naši vrli napredni kmečki iantie. Polzela. V nedeljo so pri nas ponov- ne obeinske volitve. ker sa bile prve za- radi klerikalnih sleparij razveljavljene. Klerikalci delajo tudi sedai z najgrSlm nasi'Heni in sleparijami. Izvabili so Od nekaterih kandidatov napredne kaiKJi- datne liste, da odstopajo. Nobeden ni vedel, kaj podpiše. Povsod so klerikalni agitatorji prišli ponoči. ko so bili ljudje že v postclji, in so dali pole v podpis, eeš da gre za nujno zadevo. da imajo nalog od okr. glavarstva itd. Za volitve zahtevamo komisarja. Laško. Podpisovanje državnega po- sojila naprediijc v naši občini slabo. Ob- eina sama je podpisala 10.000.--, enake zneske sta podpisala le Se rr. župan dr- Roš in postajenačelnik Brinšek. ' Vrlo dobro se je izkazalo naSe uradništvo in državni nameščenei ter so podpisali po vee tisoč krön sodnik Verbič". nadupr. Plcskovie, kontr. Strekeli in 'Svajger, davč. iztirjevalec FerCnik, poStar Sla- vec, pismonoša Vorina i. dr. Paradoksno se sliši, da jc podpisal pismonoša g. Vo- rina 1200 K, en veletržec 800 K, dnigi pa 1200 K- Ali bodo na merodajnih mc- stih takele podatkc kaj upostevali? U- patno pa, da bodo tudi premožni Lašča- iii storili svojo dolžnost, ko imajo še čas do 15. tin. Zlasti pričakujemo to tudi od obeli denarnih zavodov. Laško. Savinja ie letos tako plitva. kakor že ni bila od 1.1908. Takrat so na nekem kamnu zasekali črto, do katere je voda segala. Letos je padla Se za 1 cm nižje. Brežiee. Boj radi občjnskili volitev je koncan. Vsi sloji raeščanstva so se odzvali narodnemu klicu ter volili po Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 117. vrsti slovenske somesoane. Intrige nein škutarjev in nckaterih slovcnskih zapc- Ijancev bre/. značaja jim niso uie porna- gale. Iz svoje srede smo si izvolili za žu- pana gosp. dr. Joža Zdolšeka. Mož kre- inenitcga narodnega značaja si je v kratki dobi pridobil srca v vseh slojih somcščanstva. One 23. septeinbi'a tl. je vladni komisar g. dr. Vidmar zaobljubil prvo slovensko obeinsko siaresinstvo. S krepkimi in iiavdiišeninii besedanii je .viad. zastopn. opozarjal nove odboniikc na žalostno pretoklost v iiarodncm. o- ziru tcr jih pozval, da častno in dosl'cd- no varujejo sedanji narodin znaeaj me- sta Brežic, v cast in korist nc le užjcinu ineščanstvu, temvcč ceii naši doinovi- hi- — Za soboto dnc 1. okt. .ie bila na- povedana prva obeinska sc.ia. Meščan- stvo in okolica sc je im tilioin nriprav- ljala, da proslavi zgodoviriski dan. Me- -sto je bilo v zastavah. Ob 19 % (7 !¦<)) iirI zvečer, ob sviranju sokolskc fanfare iz Krškega pod vodstvom brata JoSka Pfejfer-ja, se je podalo mecčanslvo v številnem sprevodu / lanipijoneki in lxikljami pred niestno hišo, Yrli pcvski /bor iz Dobove pod vodstvom g. Vad- njal-a je zapel pozdravno pcseni: »SIo- vcnec, Srb, Hrvat«, nakar jc g. Uinek v imenii slovcnskega mescanstva pozdra- vil prvega slovenskega župaiia. 2up;in se je z balkona občiiiske hiše zahva°Rl zbranemu občinstvu za izkazano inn east in zaupanje, ter zagolovil, da lioee z liovo. izvoljenim staresinstvoin na če- lu mesta Brežic storiti vsc, da se oddol- ži izkazanemu zaupanjn. Izvaiaiiiem g. župaiia so sledili gromoviti klici: «-Zdra- vo« in »Zivijo«; sokolska faniara je za- igrala narodne liimne, Dobyveani pa so zapeli:»U boj«. Med velikanskim navdii- šenjem se je pornikal sprcvod po nie- stn do Nar. donia, kjcr je prijateljski se- stanek meščanov in okolieonov zaklinal Icpo in pomembno Slavic Omeniti nio- ranio, da sc jc slavlja udeie/JI bre/Jški Sokol z naraščajeni, požarna bramba / načelnikoni g. Poljanškoni. deputacije sokolstva Rajhenburg, Kršku, Krskavns in Catež. Salonski orkester pod vod- stvom velezasliižucga gosp. kanonika Mešičck-a nudil je pri prijatclisktin se- stankn lep večer. Ta dan osfane vsa- kcinu v lepeiti spoiuinu. Socijalna politika. Viničarski red za Sloveiiijo je bil vkljnb naporoni ministra za soc. politiko dr. Kukovca, ki ga Sinatra z oziroin na iteznosno socialno bedo vinicarjev pra- vičnim, odklonjen, ker se je liprl spro jetjn minister za poljedelstvo Pncelj. Poselska zveza (tako sc inienuje sedaj od klerikalcev ustanovljeiia stro- kovna zveza služkinj!) je sklenila in raz- poslala novo tarifo, po kateri inia dobiti kuharica, ki opravlja obencm gospodinj- ska in hišna dela, mesečno «550 K, kuha- rica brez dnigega posla 500 K. sobarica 400 K, pestunja 300, navadna slnzkinja pa 350 K mesečne place. Služkinjani in Kospodinjam, ki hi se tega tarifa ne Clr- žale, sc grozi z bojkotoin. Vse lepo! Samo da gospoda pri tern nienda ni po- mislila, da je zadela s tem predvsem srednje (t. j. obrtniške in uradniški.0 sloje. Bi pač trcbalo m:ilo razlike nicd temi in bogataši. Prelirana siromasnih kra.iev. V nii- nistrstvn za socialno politiko se, kakor poročajo iz Beograda, proučava vpra- sanje, kako bi se čini bolje nredila or- ganizacija prehrane pasivnili krajev. kcr je stara organizacija bila popolnoma u- kiniena. Verjctno ie. da bo ta orgnniza- cija izročena oblastein, a tako dolgo, dokler te niso formirane. jo bodo vodile pokrajinske up rave. Zelezniškim direk- cijam se je liaročilo, naj se zaprti že- lezniški vozovi dajo v prvi vrsti na raz- polago za prevoz moke in /iveza v pn- sivnc kraje, Narodno gospodarstvo. It M E Jj J. XXVI. brzojavno tržno poročilo. Žatec, 4. oktobra 1921. Živahno po- vprašcvanje; zelo čvrsto 6200 -(iSOii č. K za 50 kg. PREMOG IN NJEÜOVA ULOOA V SVETOVNEM GOSPODARSTVU. ¦Preinug je najvažnejsn dobriria zn razvoj vsake industrije. ka.ili vsaka dr- žava, ki ima količkaj razvito industrijo, ga potrcbujc. Danes pa morenio označiti 1c tri države. ki slove kot prve v prido- bivanju in prodnciranju p'ronioga, dočinr ga imajo druge drzave le za svojo last- no uporabo ali pa so več ali ni'inj navc- zaiic na izvoz iz treli vaiikili omenjenih držav. Pred vojno t. j. 1913, je Amerika slovcla kot prva produkcijskn dr/ava premoga, nato je sledila Angüja in Ncm- eija. V naslednjem navajamo tabelo o pridobivanju premoga v posaineznili dr- žavali in sicer sc pridobiva v sledecili dižavah rujavi in erni premoji;: Ameri- ka, Anglija, Rnsija, bivša Avstrija, do- čim producirnjo ostalc le črni prcniog. Oežcla: All.-ton: Amerika . . . .517 Anglija......292 Nemdja .....190 Francija . .41) Rusija .... . 3si Avstro-Ogrska .... 54 Belsija.....-23 .laponska ... 17 Brit. Indija ..... 16 Avstralija.....14 Kanada......14 Neničija je prodticirala polcg tega sl1 87 mil. ton rnjavega. premoga, bivša Av- strija pa 13 mil. ton črnega.in 36 mil. ton rnjavega premoga. Olavna izvozna dr- žava ie bila Anglija, nato je sledila Nein- cija, ki je izvozila okoli 50% in Amerika 25%. Uvažalo sc je v Franci.io, Italijo, Holandsko, tndi v Ncničijo se je uvažal premog, toda veliko nuuij, kot ga jc ona izvažala. Vzroke, da sc ij uvažalo tinll v Ncmčijo. nioramo iskati predvsem v kakovosti premoga in pa v ugodnili in uc drriRih prometnih razmcrah. Toda »tc I'li.zmere so se za casa svotovnc volnc močno izpremenilc. Pri vseh državali, ki so bile v vojni, je produkcija premo- ga sihio padla, izvzemsi rnorda Ameri- ko. Prvotni odjemalci niso bili vee za-- dovoljni, političnc razmcrc so oviralc s'vobodni promct in industri.ia premoga jc močno padla. Tako k bila na primer Švica navezaua na uvoz premoga Iz daljnc Amcrikc, CeškoslovaSka pa je ceneje sprejcmala francoski in angleski premog kot lastui itd. Kako bo v bodocc. jc tc/.ko reel. Sc v sredi preteklega 1c- ta jc bilo veliko pomanjkan.ie prenio^r.. Ha bi.se pomanjkan.ie vsai v državah, ki so zmagale, pomanjsalo. jo bila Nem- čija prisiljena voziti svo.i premog v Francijo. Na ta način si je odpomogla Francija, Anglija pa opmščeiia svojc obve/.nosti zalagati Francijo s premo- ftoni. Razmcre pa so sc spreincnilc hi- trcje, kot se jc pričakovalo. Pomanjka- nje premoga je izostalo. in kmalii ga jc bilo povsod v i/obilju, kcr .ie bila vsa in- dnstrija vcč ali main uniCvnn in jc pro- nehalo bojno delovanie na morjn, ki je poziio ogroiiiiic množine premoga. Po- slcdica toga je bilo močiio padanje ecu premoga, angleški premog je padcl v tekn- malo nu'^eccv od HO na 36 shA. Za Anglijo je bilo to iisodepolno. Pro- dnkeija |)renioga sc jc morala znatno znizati, kar jc seveda nougodno vpliva- lo na delavskc inase. ki so ostalc brez dela in poslcdica tega jc bil znani veliki štrajk. To pa je imclo tudi močcii vpliv na ves industrijski svet. l/.obilica pre- nioga jc kmaln izginila in Anglijn jc mo- rala /opet nvažati premog iz Arnerikc v svoio državo. To pa jc imelo za Ame- riko mogočcn vpliv na razvo.i njene ln- dnstrije. Izvoz sc je od 1. 1913. do 1920. 1Or>6 K I /.visal od 17.9 na 34.4 mil. Ion in dolar je vsled tega zrastel za 7kratno vrec!- nost. Amerika jc izvažala uremoga: I eta 1913 1920 inil.i. Ion tnilj. ton v Francijo — 3.60 v Italijo 2.31 v Nizozcmsko 2.40 v Švedsko — 1.20 v Švico — o.SI v Kanado 13.50 14.50 v Argentinijo o.o? 1.72 v Brazilijo 0.2S 0.96 v Urapnai 0.02 0.27 v Chile — 0.48 Ta velik izvoz jc niogia vršiii Ame- rika le vsled tega, kcr se jc od 1. 1913. produkcija premoga ogromn;) zvišala- Anglija je torcj stopila v ozad.ie in z vso bojaznijo mora gledati ona v bodočnost, da se nc prikažc ncnadoma šc Francija kot velik konkurent na svetovnem trg'i:. >\li!gosl(jv. Borza«. Velik živinski sejem v Drjuiljjuh sc- vrši dm: 22. okt. Zivinorcjci sc opozar- jaio. kcr pride iniuiRo kupcev- Izvoz 2000 konj iz naše kralj-vlne jc dovolil min. svet. Preko carinarnicc v Mariboru jih pojclc 400. Bor2^ 6. oktolbx>L(>. Curili: Berlin 4.60, Newyoric 5.05, London 21.38, Pariz 41.25, Milan 22.75, Praga 5*95, BudimpeSla 0.82, Zagreb 2.30, Bukarcšta 4.75, Varšava 0.12. Diinaj 0.35, avstr. žig. krone 0.22. licograd, valute: dolarji 58.50, leji 51, devise: London 2M, Pariz 288, Prfiga 64. Dunaj 1.925, Berlin 48.70, Milan 239:50. Na madžarsko - avstrijski granici mir. Ounaj, 6. okt. Uradno se poroča: V obmejucm oddelku Brnck ob Litvi vla- da od danes opoldne popolen mir. I/.ienino staiije na Bavarskem se ukine. Monakovo, 6. okt. Uradno: Izšla je min. odrcdba, da sc ukinc iz.iemno sta- njc na Bavarskem s 15. oktobrom. Madžari ta.ie. Bmjinipesta, 6. okt. Madž. dopisni uv;id URotiivlju proti vestc-iti beograjskUi noviii o zbiranju madžarskih čet ob jn- goslow meji. da sc n; Madžarskcm ne vrse nikakšna preinikanja čet in se niso vršila. Vesti so torcj brez podlage. (Ta iriadžarski dementi jc vzcti na znanje z re/.ervo kakor svo.iecasnc ilcmcntijc i/. Bnrgcnlanda! Op. pr.) Razne vesti. Neozdravljiva bolezen. Slovec, sfar zdravnik jc bil poklican i; inienilni go- spe. No, kako vain gre, mo.ia l.iuba go- spa? jo jc nagovori!. — Jaz sem baro- nica, ie rekia'milosrljiva razdry/eiio in zadirčno. 0. to mi jc z"e!o žal. od te Lo- Iczni vas pa jaz ne rnorcin ozdravili, jc reke! zdravnik, vzel klobuk in palico in jc sol. Velik požar na Doluujsketn. Une 4. tin. po])okliic je neiiadoma pričelo gore- ti v vasi Mrastjc pri Ccrkljah na Dolcnj- skcni. Požar se je hitro razširjl. Pogo- relo jc desctim gospodarjem do malegn «i'se. Škoda se ceni nad 3 hi pol milijona kron, docim znasa zavarovalnina samo 130.000 K. Kako je požar nastal. šc ni dognano. Velika ž.clezniška nesreča na Fran- coskeni. I/ Pariza poročajo: V battig- nellškem predoru pri kolodvoru St. La- zairc jc popoldnc osebni vlak trčil ob drug vlak, ki se je nstavil vsled pokva: - jenc zavorc. Vsled cksplozije plinovih kotlov je vcč vagonov začelo goreti. Oo- slej sc jc ugotovilo. da ic 31 oseb mrt- vih. okoli 100 ])a je rau.icnih. 39 teden. IzKHZ o zriklanih živalih od 26. 9. do 2. 10. 1921 v mestni klavnici v Celju, > ! line mesarja. 111 > u - | | ___________________|b g^^Ž S. : Junger Lud......____5___.... Janžek Martin. ...------1------_ Jerič Šimon......— 1------) — Knes Bernard..... — 2------— Rebeuscheg Franc. . I 2 4 3 1 4 1 Suppan Ivan..... j— 1—1 1 Zavodnik Andrej. . . — 2------ 1 — Senič Franc..... — ¦ 4 -»- 1 — Pavlinc Franc..... - 1 — 2 — _ Frldrih Ivan.....--------•;-----— Voisk Adolf.....%.----------3 3- Esih Matija.....----------11 — Lapornik Ivan..... — 1—11 — Ilohnjec Viktor. ...------2 -- — — j Pungeršek Ivan . . .---------- 2 — _. Leskošek Ivan. . . . — — 2------— Urbančič Adolf. ... 232—3 — Zany Viktor......------7------_ Lastnica In izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. ^i*^— Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska. Zvezna tlskarna v Celju, Domača zavarovalnica sprejme zasfopnnika za Celje in okclico. Ponudbo na upravo lista pod »Zava- 1071 rovalnica« ^~1 Isurjen kB*ojaški poniocnik sc sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ivan Krefl, Braslovče, zaloRa konfok- ciiskega blaga in gotovih oblek. 10681-1 naiboljSe hranilo za otroke in bolnike; vsebuje največ kosti in mesotvornih snovi (protein) in je najlažje prebavljiv. V ovsenem riŽo se nahaja: 10% hran. tvarin, 4 % toiščobe, v rižu pa samo 6V2 % hran. tvarin, 72% tolSčobo. Iz ovsenegariža se pripravljajo razna okus. jedila (juhe, pril:uhe, mo?, jedi) in' razpoSilja knhalna navodila na zahtevo _ _ Prvl tneslni tnlinf Celje. 13—1 Vsem sorodnikom, piijatcljem in znancem naznanjanio, da je prenn- nil la na§a draga mamica oz. sestra in tašča Rosp.i Ana Kuder poseslnica v Petrovčah danes 6. tm. oh 22 uii po dolgcm nniCm-m trplji-nju v starosti 00 let. Poffrob "P vi-51 7- tm. ob 16 uri popoldne od hiSo Zalosti na domaCc nokopališCc/MaŠa zaduSnica se bode hrala v snbot) 8. tm. v corkvi v PetiovČaii ob 8 uri. PfLTROVČn, due 7. okiobia 1021. Minka Medved N , it.,A«. Cajnko Medved, pepca Teržan weža ^1111^ Franc Teižan hčerUM sestra .^tj _________ ------~—————--¦— —^— — — .— _____________^________________—-------------- - — -——^*.- »lev. 117. »NOVA D O B A « Strati 5. Ustanovijem läßi Hranilnica mestoe občine Celje ,22 -39 Ustanovljena 186Ü. V lastni paJaei ppi J*olodUrox»ia (prej Sparkasse der Stadigemeinde Ciili). Stable feranilttih vlo^ K 28,OLOZ0$O. ============= Vrednos* srexerwgaeija zakSssda K 8,000.000. MRANJL^E vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nliu3jo najpopclnejšo usrnost in uqodno obresJoiuinje. Poštne položnice sJranksm brez- plačno i'i razpolago. Renlnino plačuje zauod iz suojegn. SPREJEMA tudi u luirno shrambo od sfrank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Duje v rmjem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ slranka sama. OSKRBUJE 5uojim uložnikoni prodajo in na- kup useli urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- ui!a najkulanineje. IZPLAČILA u iuozemsluu izredno uuodno in prornptno. PosojiSa vseh vrsi pod nojugodnejšimi pogoji. Brezplačna gtosasisila in sirokoonjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. * Zahftavajmo v vseh 3 J; gosfilnah inKavarnah g r racuoskc lisle CMD! 8 c« *^ Ugodfii nakupl 1 povrSnik modre barve in 1 črno kri- lo ie poceni na prodaj. Vprasa se v Prešernovi u!. št. 3, !. nad. zadaj. iori proijoliio in mm v trgovino mešanega blaga pri F. Ja- 106^ kovitsch, Celje. 2-1 01181$ nice In ščurS&i ^^ ler ves snrčes svi^ra poginiii, Jc- se vporabljajo rnoja prčLt- kruSeno najboljSa in povsod Sivaljena srecistva kakor: Za poljske in hišne m\&\ 12 K, zn podr- ane1 fa K, ščurke posebuo močna vrsta 25 f\ posebno močna iinkturawi stenlce IS Kariičev. tnoljev10in20 K, prašek protl rarcesom 10 in 20 K, Unktura protl ufieni pri Ijudeh 5 in 12 K, mazüo za uSl pnžl- vinS 5 In 12 K. oraSsk za uhi v obfcki in p«rila 10 in 20X liflktiira proti mrtesu nu sadja !ti zelerjadl (unifevalec rastlini pra- Sek proti rr.ravljam 10 in 20 K. Posre- dovaJci imajo popust. PoSiije po povzotju alica :3. 556 41 - *^i I. ¦ ¦ —......—.. i .i — . --. . . ¦- ,¦..¦¦¦-. i— ,,.. Otšda se za dve osabi; hrana v hišt. Gaberje 10feO 131 zraven Westen-ove tov. 1 9----------------------------------------- Tfüovec kateri želi prevzeti dcbro ic!očo !g- govino z meSanim blajrom, vedinoma špecerija, z vsem poslopjem, nsj j vpraža za raslov v uoravi teea üsta. ! 1063 1—1 ¦ ! Suh«s, ii«ria in mehk;* na debelo ! na drobno ! se dcbWajo pri lesni trgovini Drago Č&ter, Gaberje 86. Celje. 1067 1-1 fzgubii se je v sredo 5- tm. zvečer na Sp. Hudinji od gostilne Šauc do hiše posestrika Belaka št. 64 giimijcv cSežtii pl&sč, Pošlon najditelj naj &a odda proti dobri nagradi pri posestniku Belaku na Sp. 1062 Hudinji St. 64. 1—1 ¦ « V#«u«'«9l «War mala posestoo v Polzeli. dvc niinuii od žel. postaje, (Sav. dol.) obstoječe iz hiže z gospodar- skimi poslopji, zidane, z opeko krite, v dobrem stanju, 4 oralov zemlje, njiv in Rozda. Cena po dogovom. Vpraša 1044 se v upravi Hstn. 2—2 Troovina pohišfva ~ MÄRIJÄ BAÜIGARTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniSkega po- hiStva vseh slogov. Vedno bogato sor- tirana zaloga v rr.zličnih slogih. 156 50-50 * ^— ¦ • ; CELJE, špecsrijafca trgovtnz» \ S itabno. !-'i<6 S2-52 \ ZVEZNA TISKARNA CELJE. STROSSMAYER)EVA UL.1 Izvršujc vsa v stroko spadajoča dela najhitrejc in po dnevnih cenah. Izde- l«je vsG • tiskoviue kakor: časopisjc, trgovsk«, šolskc in uradniške tiskovine, knjige, cenikc itd. do »ajunietnejsega bar\'trega tiska. :::::: Najbolje urcjena KNjIGOVEZNICA izvrSujc iiitro in solidno knjigoveška da?a od najpriprostejSe do najfine)Se odocdc izpeljave ranrro JETIfCA! Dr. PEČNIK, Jetika. DanaSnje strogo znanstveno zdravljen je. Vsak jetičnik, ki hoče doma ozdra- viti, naj kupi to knjigo. V vseh knjigamah, 48 strani, 9 kron. S Obi. konc. posredovalnica za proniet % % 7. realitetami 148 50 37 © I Asiton P. AraeiiSek % % Celje, KraJja Petra cesta St. 22. © Š posreduje pri prodaji kakor tudi pri ® % naKupu hšS, wil| graečin, zem- © © Ijiid, tsidusti ij. podjeti; itd. vc- © g stno in pod ugodnimi pogoji. g CS©©©©©©?;©*@©©©L4©©® L©L©©©©©© CENE SMERNE! iiiilsifgri ii mil tRGOHISIA ©eIjeF Kralja Petra o« ^ - se priporoča za - ^ mtsogobrojni oblak ^ V zaSogf vse neve so- ~ Kolske potrebSčine \ - 5POSTREŽBA TOČNL1! v Levcu se dado za tri leta v najem. Prostovoljna dražba v Levcu, dne 1055 9.10. 1921. ob 15 uri St. 9. 2-2 ¦ ¦ t * Siavbeuo in galan- terijsko k!«pars$vo 9km. loit« n«ni. Celje, «raJjß Petra cesta 8 so priporoöu. ztt izdolftvo voakovratnlh «tavboaih in galanterljsltlh del. Kritja f atrob, zvonlltov, pppravila Utih, na- prava strolovodoxr tin. Izvrčttcv toftna. Ceuo xmcxno.Za iy.vraena dola so Jnm61. Izvršuju riowje in pg zmcri teinl špedi€i|sko podiefic, liriciisftn pisons i'C*. teipylicosf.il. IM. Röpäs, Gelje. *¦*¦¦¦ Zaloga novfh ter preigranih klatfirjev in <*+#+#» Je . | p^ariiw samo prvovrstnih tvrdk. Vsa po- I 3t * ^ * pravila in uglašanja točno in strokovnjaško. I ^§ I |> E- f ~~~~------------------------------------------------------—------- 4> w< ^ ¦¦+¦«¦ : Izposojevanje ^faigirjev in- ^ianiti. : |#^t ..........."' *»i?a.is» in juvelir» ¦ CELJE Glavni trg 4, 55 -38 (prej Pacchiaffo). PrlporoČa se tvrdka Jos. PefeSinc, Ljubljana Sir. Petpa na.el|"> T. 1350 52-52 Tovarniška zalo^a Sivalnih strojev in njih delov, tcr potrebSčine za krojace, čevljarje in Sivilje na debelo in drobno. Fižols krcmpir, suhe cjobe in dežclne pršdetke kupuje po najvisjih cenah špeccrijska irgovina Celje - PETEK & DRUG * Celje agr m i nm m in n ¦ 1 ii » ij Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškimi)J |l biagom ter kranjskimi izdeiki po najnižjih cenah [I |j Y CelJiÄ, na Ki^alja Peti*a cesti. ||| J 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročni.c. 50-30 Jr Stranö- »NOVA DO B A « Stev. 117. POSOJILNICA y CELJU Ifcta 188O. palači millU mMwmm mJß%ß HFi last *ih Bim cez IC 7,8OG.OOO. Eden najstarph siofenskih denarnih zavodov. @©@© SZ^tsT^r^ZSS:; Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Gftvarja trgovske in obrtne kretiite. Financipa jndustrij- öiiDieDiOcD] ska podjetja. Obavija vse denarne transakcije, daje vsakovrstne infoimacije brezplačno. 0001010 vllEBlBIIBDBBIRBIBaRniQBHiSBSPeiBRBBBIIIiBBBBBIr. bS Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. V Re^strov. krediftna in stavbena -#— fm* tiSPWlikTV W%k äs%L ?W 9% Sprejema hpaitilne «loSe in jfh !F*i»e&ei»nova ul. 15 W *#«IJ11 jLšJP9Lmi9 JL l^A JSLP'^b*'J, F JBL »twm pol od »to f,^-Kl|2 \oß nexervni xaktati 128.000 K. Rentnino in invaiidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. -;6S—74 Hranilne vloge: 2 000.000 K FHÄMCOSÄÄ ! JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, RUE CHARLES APPELL 1, PROSI ZA PONUDBE VSEH IZVOZNtH PREDMETOV, ZLASTI DEŽELNIH PRIDELKOV, FRANKO ŠPILJE ZACARINJENO. :- BRZOJAVNI NASL: „SLOVENIA STRASBOURG". -: 1646 3-3 Oglejte si maniasakturnc 1 rgovino Js. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnlci prestoIoDasIedniSa Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na «arobiio in debaEo* —_ Dospela je velika množina inozemskega ' j blaga po zelo nizkih cenah; na primer _ ¦ sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno biago. ] i ,Svo]i k svojim' velja še vednol Rava Cflj Čoholada fisbao Riž Olje QinsM bis MalinavBC Sardine HoziflE Mandelji KonjaU Litterji Rum ffloba Hilo. Velika zaloga navedenega blaga itam omogoeuje da Vam postrežemo X. dobro kvaliteto isi nizko ceno. 168 38-29 FRECE i PLAHUTfl •»: C E L> J to ¦"• Aleksandrova (kolodvorska) u. 7. Eno minuto od koiodvora. fl^fl^flHfl^fl^Bfl^B^fl^fl^fl^fl^fl^fl^i^fl^fl^fl^Hfl^fl^i^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^Bi^lfl^HBfliHHIHaHHHMBlV^BHBflflflaflflflflB^Bi^l^Bi^H automobilna ppomefna i d, v Ljubljani. Poziv k subskripciji delnic. Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanfm bančnim zavoaom z odlokom z dnc 30. decembra 1920 št. 10. 148 20 ustanovitev delniške družbe pod imenom »Automobilna prometna d. d.« s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati amoinobilni promet križem Slovenije. Družba je ustanovljena z osnovo delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zviäati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeuo mini- strstvo pogoj, di ja z ozirom r.a občno koristnost podjetja chti delniško glavnico v javno subskripcijo. V sinislu tega cdloka oddajcino v javno subskripcijo do 29.000 defaic po K 4QC- nominate. Nomiualni zncsek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma pla- čati. Vrhutega je plačati za stroške-zlasti za izdajo de!nic-po40 K za vsako deinico. SufasLripcija sc vršs cd h do 15. oktoba 1921. Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskemptna banka in vse njihove podružuice ter Kroditni üavod za trgovino in in- dustrijo v Ljubljani. DeliiiCe bodo dcležne čistega dubtčka od 1. jAnu.uja itzz ciMijc tt-r sirüprern- Ijene s kuponi za leto 1922. Vsakcinu subskribentu bodo Izdajali zavodi potrdila v Stevilu subskribiranih delnic in.o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic sc bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejtfli subskribenti proti vrnitvi potrjila o subskribiranih delnkah začasno potrdilo o številu jiin dod^ljenih delnic oziromapovračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice. ki se jim ne bi dodfilile. Delnice sam? bodo subskribenti prejeÜ pozneje proti izročitvi Zeičasncga potrd'la o dodeljenih delnicah. V srr.islu § 12, pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po l glas. Hkraiu sklicujemo usta»Q«rrti cbčni abor ki se vrši v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob 11. uri dopoldne. v prostorih cen- trale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenbuigova ulica 7, I!. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1.) sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugo- tovitvi vsebine družbine pjgodbe, kakor je le-taod države odobrena; 2.) volitev članov upravnega svcta; 3.) volitev članov nadzorstva. V LJUBLJANI, dne 30. septembra 1921. 1033 2-2 Jadranska banka. LjubJjanska kreditna banka. Siov. eskomptna banka. Kredilni zavod za trgov. in industrijo. SUKNO preatno čeiko x» moske in wolneno za ženake obleke in rasno manufak- turo kujiite i*adt dic«ektr»aga import a po cudoYito npzkih c&Ftah savno w velefPQOvini in razpositjalttici R. Slermecki, Ceije. 4&%. MiliwiwlBn i i ¦ ----¦ ----__ Jadranski* a.nka.! ___________ ------——^—^«——