PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* —uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 17. decembra 1947 Poštnina plačana y gotovim Spcdizione in abbon. postale Štev. 774 Londonska konferenca ie razkrinkala an&loamerisRo imperialistično nolitiHo Ameriška delegacija je prišla v London z naprej določenim načrtom, da onemogoči uspeh konference - Marshall in Bevin nosita vso odgovornost za neuspeh • Bidault se je kakor vedno skril za tovariša - Namestniki nadaljujejo razpravljanje o Avstriji London, 16. — Včerajšnji nenaden zaključek konference štirih zunanjih ministrov je v mednarodnih Političnih krogih napravil velik vtis. Toda pazljivim opazovalcem dogodkov nj ušlo, da so propagandisti onkraj oceana izvedli za pre-k’nitev konference že predčasno vse priprave. Ze prejšnji petek so atnsriški -a angleški delegati, kakor tudi ameriški in angleški novinarji napovedovali, da bo prišla konferenca v ponedeljek na mrtvo točko. Dulles, Kennan in Douglas, ki so že .več mesecev prej glede na vprašanje enotnosti Nemčije pripravljali prepad med Velesilami, so izločili vsako možnost za sporazum, kšr so se zavedali, da so londonski Ostanki na preveč očiten način Pokazali vso anglo-ameriško imperialistično politiko v nasprotju z miroljubnimi nameni demokratične Politike Sovjetske zveze, j V živo je zadela zadnji petek iz-Ipva Molotova glede vprašanja reparacij. Molotov je odločno svojim trem tovarišem izjavil, da če zahteva njegova vlada od' 128 milijard dolarjev povzročene vojne škcde danes samo 10 milijard, kakor je bilo dogovorjeno v Jalti in Pots-darrum, potem Sovjetska zveza ne Prosi miloščine. Na nadaljne opom-b«> da je Nemčija plačala komaj U milijonov dolarjev in to 20 drža-^m, in da je tega kriva anglosaška vojna uprava; ki je dosegla komaj 35% nemške proizvodnje namesto 70%, od katerih bi po odstopu 10% na račun reparacij obdržala Nemčija zase še vedno 60%, ?mta Marshall in Bevin našla nosnega odgovora. Ko pa jima je Molotov predočil, da se je Nemčija Pr' Anglosasih, zlasti pri ZDA zadolžila zaradi uvoza nepotrebnih Predmetov za celih 700 milijonov dolarjev in da imajo ZDA v načrtu dovoliti zapadni Nemčiji prihodnje eto zopet kredit v znesku 1150 mi-kjonov dolarjev in da kaže vse to, dd si hočejo zapadne velesile ustvariti v Nemčiji gospodarska in stra- te !Sična oporišča, tedaj Marshall in ^tvin vsega tega nista mogla la-iti in sta začela ugovarjati, da ju Molotov neupravičeno napada. Se najbolj pa sta se Marshall in ^tvin čutila prizadeta, ko je Mo- 1 oi-— * • • • 1 - • - 'l®v posvetil v tajnosti zakulisne ka kompleta, z ustanovitvijo združitve vseh treh zapadnlh področij, Ponovitvijo nove zapadne nemške države, kot prednje straže impe-^dlističnega in antidemokratičnega b!°ka. v zvezi s tem je Molotov Pdvajal, da so poveljniki ameriške -a angleške cone izvedli že vse prijave za sklicanje nekakega par-dhtenta, sestavljenega iz osmih de-/dnih predsednikov obeh področij Jr članov posvetovalnega sveta v rankfurtu in da označujejo že se- ča An-losas; in francoski vladni i * *^č,iuoaai m iiauuuoiu ‘r°f£ združitev vseh treh con kot Peksljo, ki ima samo gospodarski ‘lačaj in da gre za ustanovitev po-,*bne zapadno-nemške države. Pri tet točki sta začela dogodke tajiti. Moskovski radio je danes komen-al preložitev konference tako-Ie: fBcvin in Marshall sta skušala ..rniti na sovjetsko delegacijo vso Pdgovomc-st zaradi dejstva, ksr °nferenca ni mogla doseči spora-vUftla o nemškem in avstrijskem ^Prašanju. y resnicj E^a bila ona Va tista, ki sta ovirala mednarod-o sodelovanje za sklenitev miru. ’ čault je smatral za umestno, da je skrije za svoja tovariša Včeraj *°pet dokazal svojo dvoličnost. ki je. vselej označevala zadržanje francoske delegacije na tej konferenci.* «TASS* je izdala danes poročilo, v katerem pravi med drugim, da vse okolnostj dokazujejo, da je prišla ameriška delegacija v London z naprej določenim načrtom, in sicer, da ne prevzame nobenih obveznosti, ki b; ovirale razkosanje Nemčije. Ameriški načrt je zasledoval samo to, da je treba ne samo podkopat; konferenco, temveč tudi onemogočiti vsako delo za sestavo nemške mirovne pogodbe. To da-kazuje tudi odklonitev ameriške, angleške in francoske delegacije, da bi h konferenci pripustili d;legat e kongresa nemškega naroda in tako slišali mnenje nemških naprednih krogov glede bodoče ureditve Nemčije. Evropski tisk s; je edin v tem, da je. prišla pobuda za odložitev konference od ZDA, da je Molotov do zadnjega poskušal preprečiti prekinitev konference, da pa je končno glede na odločnost ostalih treh ministrov moral tudi on po-pustiti. Edina vez, ki ostane med štirimi delegacijami, je ena, ki jo tvorijo namestniki, katerim so poverili preučevanje in morebitno ureditev avstrijskega, vprašanja; nadaljnja vez med štirimi velesilami bo ostal tudi zavezniški kontrolni svet in komandatura v Berlinu. Pariški list «Ce Soir* pripisuje polom konference edino-le odklonitvi angleškega in ameriškega delegata na opravičene zahteve Sovjet, ske zveze glede nemških reparacij. List naravnost pravi, da je Marshall torpediral konferenco. Tudi «Humanite» zatrjuje, da pade vsa odgovornost za neuspeh konference samo na Marshalla in njegova dva sekudanta, Bevina in Bidaulta. List nadaljuje, da se je Marshall odločil razbiti konferenco, da dobi proste roke v svoji p>olitiki, s katero zasleduje to, da napravi iz za-padne Nemčije strateško bazo v korist ameriškega imperializma v Evropi. Prav tako obtožuje cDailjr Wor-ker* Bevina in Marshalla, da sta s svojim postopanjem povzročila, da se je svet razdelil v imperialistični in demokratični blok. Konservativni «Daily Mail* je kar vesel, ko piše, da je treba iz sedanjega dvoconskega napraviti tricon-sko ozemlje, ker trgovci ne morejo najti nekdanjih vezi, ki so jih pretrgali državniki.. Vladni krogi pa so mnenja, da bo prekinitev konference imela za posledico važne gospodarske in finančne ukrepe, ki jih bodo ZDA in Anglija uvedle v zapadnlh conah in sicer predvsem valutno reformo za izdajo novih bankovcev, s katerimi bodo zamenjali stari denar v razmerju 1:10. Naklepi zapadnjakov niso ostali prikriti niti Nemcem. Tako ugotavlja list »Tagliche Rundschau*, da so pogajanja v Londonu, kakor tudi v zapadni Nemčiji izvršene priprave dokazale, da so zapadne velesile delale namerno na to, da konferenca propade. List «Berlin am Mittag* poudarja, da je Molotov branil nemške koristi in, da je šlo na teh sejah za vprašanje, ali naj ostane Nemčija demokratična in neodvisna država. S tem, da je Marshall nepričakovano prekinil pogajanja, je dokazal, da ni imel v svojem načrtu neodvisne združene in demokratične Nemčije. Z ozirom na prekinitev konference je Molotov že danes odpotoval in sicer v Berlin, kjer se je ustavil še pri sovjetskem vojaškem poveljstvu in nato nadeljeval pot v Moskvo. Marshall bo odpotoval v četrtek, V Londonskem zunanjem ministrstvu zanikajo vest, ki jo je objavil list «Evening Standard*, da se bodo že 15. januarja zbrali v Washingtonu Marshall, Bevin in Bidault in razpravljali o združitvi zapadnih treh zasedbenih con in da namerava Marshall ponuditi Franciji in Angliji sklenitev tristranke vojaške pogodbe proti morebitnemu napadu Nemčije ali katere druge države. Bidault je imel danes tiskovno konferenco, na kateri se je dejansko izognil pravim odgovorom na vprašanja, ki so jih stavili novinarji. Obnašal se je tako, kakor se je o njem izrazil Molotov, in sicer dvolično. Edino v zahtevi po Posarju, posebnem režimu v Porurju in Porenju s francoskim sodelovanjem, podaljšani zasedbi Nemčije in ustanovitvi federalne nemške države je bil jasen. Jutri se bodo sestali namestniki. Razpravljali bodo o vprašanju nemške imovine v Avstriji s posebnim ozirom na predlog Molotova, da zniža Sovjetska zveza svoje zahteve za eno tretjino od prvotnih. Razprava o guvernerja odložena na četrtek LAKE SUCCESS, 16. (Ansa) — Zaradi bolezni ameriškega delegata je bila seja Varnostnega sveta, na kateri bi morali jutri razpravljati o imenovanju tržaškega guvernerja, odložena na četrtek. Možno je, da bodo na tej seji predložili nove kandidate. Lužiški Srbi zunanjim ministrom LONDON, 16. — Predstavnik Zveze lužiških Srbov Vihaz je včeraj izročil spomenico Svetu zunanjih ministrov. V spomenici pozivajo zunanje ministre, naj preučijo lužiško vprašanje ter naj se zajamčijo narodnostne pravice lužiških Srbov. MOSKVA, 16. — V skladu z določbami mirovne pogodbe so sovjetske čete včeraj zapustile bolgarsko ozemlje. Svobodna primorska si bo odslej sama pisala pravico Govor Otona Župančiča in Franceta Bevka ob prisegi primorskih poslancev v Ljudski skupščini LR Slovenije LJUBLJANA 16. — Včeraj se je ljudska skupščina LRS Slovenije sestala k svojemu drugemu rednemu zasedanju. V prvi točki dnevnega reda je Ljudska skupščina s prisrčno manifestacijo odrešenemu primorskemu ljudstvu soglasno verificirala mandate novoizvoljenih ljudskih poslancev iz Slovenskega Primorja, ki so položili prisego. Nato je prvi pozdravil zastopnike primorskega ljudstva veliki pesnik in ljudski poslanec Oton Zupančič, ki je med drugim dejal: «Po združitvi z Jugoslavijo mora najti to ljudstvo zadoščenje za svoje mnogoletno trpljenje in možnost za vsestranski napredek. V Gorici sami sem se ustavil pred tisto čudno mejo, ki teče po sred; mesta v obliki nekake zvite žične mreže ali kaj. Onkraj so stali Bolgarija in Albanija podpisali pogodbo o pomoči SOFUA, 16. — Danes sta v Plovdivu bolgarski ministrski pridsed-nik Dimitrov in albanski ministrski predsednik Enver Hcdža pod p.sala pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči m:d obema državama. Na pOti iz SLije v Plovdiv je ljudstvo navdušeno pozdravljalo albansko delegacijo. Na postajah, kjer se je vAk ustavil, je Enver Hodža na-govsril albansko ljudstvo ;n poudari!, da se bo zveza med bolgarskim in albanskim ljudstvom ter z jugoslovanskimi narodi še boij utrdila in preprečila, da bi balkan ski narodi postali predmet prekupčevanja in da bi tuji imper.alisti odločali o njihovi usodi. Poudaril je, da bodo narodi vseh treh držav skupno s sovjetskim ljudstvom zastavili vse svoje Sile, da zajamčijo mir na Balkanu in preprečilo napadalne načrte imperialistov. Na velikem zborovanju v Plovdivu, je Georgij Dimitrov imel govor, v katerem je med drugim dejal, da se imperialisti, njim na čelu nj.hovi pobudhki in ameriški gospodarji z vsemi sredstvi trudijo, da bi podkopali osnove OZN, k! naj tvorijo mednarodno obrambo miru med narodi. D mitrov je nadalje poudaril, da je bolgarsko In albansko ljudstvo v interesu njunih bodoč h rodov dolžno, da s skupnimi napori, z mirnimi sredstvi, če pa je potrebno tudi z orožjem v roki, branita svojo svobodo in neodvisnost. Isti smisel ima tudi zavezništvo Bolgarije z Jugoslavijo in Albanko ln z državami ki ga bo Se sklenila, in sicer z Romunijo, Madžarsko, Poljsko, Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Končno je izrazil Dimitrov svoje obžalovanje, da grško ljudstvo ne more sodelovati pri izgraditvi miru na Balk&nu. Bolgarska in albanska delegacija sta podpisali danes poleg pogodbe o medsebojni pomoči tudi kulturni dogovor ter pogodbo o bolgarsko-al-banskih trgovinskih odnosih. Kulturni festival Istrskih Italijanov ITALIJA - ZNAČILEN PRIMER kakšen fe namen ameriške „pomočln Ameriški trusti in monopoli nadzorujejo večji del Italijanke industri e -Novo vlado so kapitalistični krogi ZDA ugodno sprejeli ~ Togliatti obsoja De Gasperijev protiustavni postopek - Splošna stavka v Gataniji na Siciliji REKA, 16. — Na Reki se je za- l0Ž1‘ RIM, 16. — Danes nudi Italja najbolj značilen primer, kakšen je pravi namen tako Imenovane ameriške pomoči Evrčpi. Ameriški trusti in monopoli nadzorujejo večji del italijanske industrije in trgovine. Družbi «Standard» in «Vacum o;i» sta se že polastili polovico delnic italijanskih petrolejskih družb in popilnoma nadzorujeta to industrijo. To se dčgaja tudi na drugih področjih industrije, tako da se je «pomoč» Italiji spremenJa v navadno ropanje italijanskega ljudstva in države, pri katerem so udeleženi italijanski finančni in industrijski krog; Posledice občuti ljudstvo, č.gar življenjski pogoji se iz dneva v dan slabšajo. Toda delavske množice ostro obsojajo De Gasperijevo politiko in široke množice so s številnimi stavkami pokazale svoj odpor prot; sedanj; vladi. V Cataniji so danes proglasili splošno stavko v zvezi z mezdnim vprašanjem poljedelski delavcev in z brezposelnostjo.. De Gasperi je v skupščini predstavil novo vlado in trdil, da bo ta vlada zajamčila v državi demč-kratično delovanje ter da bo skušala olajšati pjsledice gospodarske krize. Nekam dobrohotno je pozval »privilegirane razrede, naj napravijo svojo soc.alno dolžnost*. Napovedal je tudi priprave za izvedbo volitev, ki naj bi bile vsekakor pred 18. aprilom prihodnjega leta, «če se ne bi ponudile ugodne prilike, da bi se volitve lahko prej Izvedle.* Togliatti je izjavil, da je De Ga-sperl sestavil novo vlado, ne da bi se bil prej posvetoval s parlamentarnimi strankami. S tem je ravnal protiustavno. Zato je zahteval, naj se začne debata o vladni izjavi ;n naj se v ta namen seja od- 0 DE GASPERI ila», ki piše med drugim: «V preti-komun st.čni funkciji smo podprli 1 zadnjo De Gasperijevo vlado, če-■!prav ne odobravamo popolnoma programa preosnovane vlade. Ta vlada, čeprav izključuje komuniste, ne bo imela potrebe naše pomoči, ker ima širša parlamentarno pod-lago». Z drugimi besedami pomeni to, da je Saragat zamenjal Patrisi-ja v podpiranju črne vlade. Tudi «neodvisni» Ust «Messagge-rc» p.še, da je De Gaiperi preosno-val svoja vlado na način, da bo ugodno sprejeta x ameriških kapitalističnih krog h, kjer uživajo Saragat :n njegovi prijatelji veliko naklonjenost. V zvezi s Trumanovimi izjavami | ob odhodu ameriških čet iz Italije i je komunistični poslanec Negarvil-le izročil De Gasperiju nujno zah-| tevo, naj izjavi, ali ne misli prote-jstirati proti izjavam Trumana, k. hoče napraviti jz Italije ameriški I protektorat ljudje ln strmeli kakor uročeni in kakor da ne morejo verjeti. Videli so, kako se tu v taktu veselega živega dela giblje na tisoče in tisoče rok, ki ustvarjajo blagostanje. In v strmečih očeh tistih ljudi onkraj te zlobne meje sem videl globoko žalest, da so oni izključeni iz tega čilega dela za bodočnost. Da, mi moramo skrbeti, da bo tu zrasla Nova Gorica, mesto veselega svobodnega duha, mesto, ki bo vabilo vsa srca onkraj v svoje vedro območje, lepo gospodarsko in trgovinsko središče z mogočno, moderno arhitekturo, trdnjavo, ki naj priča našim zakrknjenim nasprotnikom, da mislimo res na ohranitev miru na svetu. Za njih je govoril ljudski poslanec Ffance Bevk, ki se je zahvalil za bratski sprejem in nato med drugim dejal, da primorsko ljudstvo prvič stopa v slovensko skupščino, kjer si bo z ostalimi brati iste krvi in istega jezika poslej samo pisalo svoje postave in gradilo svojo bodočnost. Govoril je nato o dolgoletni boifoi primorskega ljudstva in poudaril, da so dhnes pred njim sadovi te borbe in svetla bodočnost v svobodi. Dalje je poudaril, da so bile volitve v Zvezni svet in Ljudsko skupščino ponoven plebiscit primorskega ljudstva za Jugoslavijo. Enotno kot v preteklosti bo primorsko ljudstvo zvesto načelom Osvobodilne fronte budno čuvalo zapadne meje in odločno nadaljevalo boj za dosego vseh narodnih ciljev. To ljudstvo se zaveda dolžnosti, ki jih je prevzelo s priključitvijo in se bo vključilo v delo za gospodarsko neodvisnost. Ti, ki so po tuji krivdi zaostali v gospodarskem in kulturnem pogledu, se bodo v zagonu svojih mladih sil dvignili, da bo njihova ožja domovina med najnaprednejšimi predeli mlade rfepublike. Ljudska skupščina je besede tov. Bevka sprejela z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je nadaljevala delo in sprejela predlog zakona o amnestiji in pomilostitvi, o likvidao ji agrarne reforme, ki se je izvajala do 6. aprila 1941 na velepooCRLv.li na ozemlju LR Slovenije ter druge zakonske predloge. Skupščina nadaljuje svojo delo. SUBOTICA. — Madžarskf kulturni center v Subctlci je praznoval 75-lstnico svoje ustanovitve. TRUMANOVA DOKTRINA V FRANC Ji Schumasi preganja delavce in sindikalne voditelje čel kulturni, umetniški m dramatični festival Italijanov Istre in Reke. Udeležili so se ga skupine Predsednik zbornice je sporočil, da bodo a vladni izjavi razprav'ja-li jutri popoldne. _ , _ „ Najbolj značilen komentar o no- ,z Reke, Rovinja, Pulja, Poreča m vj vjacjj jg objavil ravno Fa- drugih krajev. j trisijev fašistični list «Ora d’Ita- Ce hočeš postati papež tftoraš znati obračati nos po vetru Ameriškim bankirjem Wall Street a je Pij Xlli potreben kot pajek, ki prede svoje mreže okoli sveta f ze v is. stoletju so Francozi g o-«Ce hočeš postati papež, p°raš znati obračati nos po vetru » U A/;, se vedno drži tega p ra- ’n V začetku svoje kariere je Italijanskemu imperializmu, Yri]ern se je prikupotal cesarju jj ;e”i u II., pozneje je koke ar al z .ttSSo’ *>mt inijem, Hitlerjem in japon- jd'"“ samuraji, zdaj pa ima za sio-l*najsvetejio dolžnost» krmariti Vatikana po vodah atomske UHO; je najbolj spoštovani gost nacije. 1ij!‘fcann Miron Tai/lor. Nekoč je tl ^ni/ior na čelu jeklenega trn-tl? Zdaj je osebni zastopnik pre- Cnta ZDA Ha.rryja Trumana na papeža Pi.a XII. Mimo gre- r°-Čeno Miren Taylor spretno iJL^je svojo cerkveno diplomatih nisi jo v Vatikanu s službo j. 5,4 velikega businessa». Taylor nn ekonomskega sveta pri pre -------------r--------r- ■ k-, u- Med njegovimi najožjimt ie njuforški nadškof kar-bjJr Spellman tesno povezan z V°L Mr>rgana ,, —s, v čigar saflh je *t>0, XII. med. vojna spravljene •fe kapitale. je prispel v Vatikan *J. n- Takoj je bil sprejet v av-in namesto tradicionalnega fe na fcpnec papeževega iolna S^Vel srce «nezmotljivegay> z •o. ^ni ptsnjom svojega preziden- \ ,,orty Truman je v tem pls- t&dociama trosil gesla *protl- komunistične križarske vojne» in vneto opeval je izjavil /asist Circonell na predavanju, ki ga je priredila katoliška duhovščina v Kanadi Njemu sekundna bivši vojni kurat ameriške vojske Havley, ki je nastopil v septembru 1947 na kongresu «veteranov tujih vojn» v Clevelandu s sledečim vprašanjem: «Kdaj bomo končno izkoristili atomsko bombo, ki nam jo je po-ložil bog v roke za vzpostavitev miru?» Seveda, iz višini papeškega prestola se že da komunizem obsoditi in celo prekleti. Vendar pa ne smemo pozabiti, da zdaj ne živimo v srednjem veku v časih Loyole in 1orquemade. Ne smemo pozabiti, da duhovno suženjstvo, v katerem ječe milijoni preprostih katoličanov, ni večno. Vatčkan zavetišče ffašstov KAIRO, 16. (Tanjug) — L:st «A1 Misri* piše, da so številni fašisti našli zavetišče v Vatikanu. Danes Živijo v Vatikanu emigranti politike osi in se lahko smatra Vatikan kot zavetišče tistih, ki so zbežal' pred ljudsko pravico. V Vatikanu so sedaj štirje predstavniki držav, ki so se borile proti zaveznikom, in katerih izročitev je bila že zahtevana. Ti so: minister višijske vlade Leon Berard, na-c'st baron von VVeiztzeker, japon-ski predstavnik Kin Haradu in predstavnik poljske ubežne «vlade» Kazimir Bib. Vsi ti so obtož°ni ko-laboracionizma. List zatrjuje dalje, da prejema Lčon Berard od Vatikana mesečno 100 šterlingov podpore. Francoska socialistična stranka povezana z reakcionarnimi silami Amerike in Francije PARIZ, 16. — Danes in iutri zaseda v Parizu narodni svet francoske socialistične stranke. Prvotno je bil določen za november izreden kongres, ki pa je bil očividno zaradi socialne napetosti, ki je tedaj vladala v Franciji, odpovedan. V stranki se je organizirala posebna skupina, kj je ostro nastopila proti vodstvu in mu očitala, da je namenoma preprečilo sklicanje kongresa, in da je sabotiralo .zvedbo vseh že na kongresu v Lionu izglasovanih sklepov. Ta skupina Je oči tala strankinemu vodstvu, da so socialistični ministri y zadnjih štirih mesecih sodelovali z reakc.onar-nimi demokristjani in še bolj reak-ciornarnimi degolisti ter da so izvajali politiko, ki je vršila nas! je protj delavskemu razredu. To postopanje so socialistični voditelji ponovili v č*asu občinskih volitev, zlasti pa je prišla do izraza v ustanovitvi taka imenovgne tretje sile ;n Schuman-Rene Mayerjeve vlade, ki je izglasovala izjemne zakone ter uporabljala vojsko proti stavkajočim. Na današnjem zborovanju je govoril kot prvi tajnik socialistične stranke Guy Mollet. To pot ni kazal bojevitosti proti vodstvu kakor na kongresu v Lionu, marveč Je le poudarjal «stalinsko nevarnost« in neogolistično nevarnost. Za njim je vztrajal Lčon Blum, da morajo socialisti vzdržat; istočasno berbo proti komunizmu in degolizmu. Mnister dela Dar.el Mayer se je poslužil sofizma rekoč, da pomeni zmaga nad stalinizmom tud; zmago nad degolizmom. 2e iz teh prvih poročil je razvidno, da plava vodstvo francoske socialistične stranke kljub zadnji težki preizkušnji delavstva še vedno v preživeti doktrini laburističnega malomeščanstva. Tako piše list «Ce So r», da se je Bium boril vselej prot; enotnosti delavskega -azr-da in da je še danes pripravljen, združiti se z demokristjani in uvesti odkrito reakcionarno politiko. List še navaja, da so zadnji dogodki dokazali, da je francoska socalistična stranka povezana z reakcionarnimi silami Francije in Amerike in da so si socialistični voditelji nadeli samo to nalogo, boriti se proti komunistom. Medtem vlada preganja in zapira številne delavce, ki so zadnjič stavkali. Ziasti preganja sindikalne voditelje. Samo med železničarj je izvedla že n2d 500 premestitev. Zaradi tega so železničarji v Grenobiu v znak protesta stavkali pol ure, rudarji v Lievinu pa niso hoteli iti v rove. Na ta nač n je vlada prekršila dogovor, ko se je zavezala, da ne bo podvzela prot: stav-paječim nobenih reprejalj. Južni Tirolci proti De Gasperijevi avtonomiji BOŽEN, 16. — Danes zjutraj se je večja množica članov «Volks-pčirtei* (Ljudske stranke) zbrala pred prefekturo, da protestira proti načrtu o avtonomij: tridentinske in zgornje adižke pokrajine! ki ju hoče ta načrt združiti v eno samo pokrajino, k; naj bi imela avtonomno skupščino, v kateri bi imeli Italijani večino, kar bi se ne zgodilo, če bi avtonomija obsegala samo Južno Tirolsko, kakor je predvideno v italijansko-avstrijski pogodbi. Demonstranti so vdrli v prefekturo ;n tajnik ljudske stranke je predal’ prefektu resolucijo, v kateri stranka poudariš, da pomeni taka rešitev De GasperijeVe vlade o vprašanju avtonom.je posmeh avtonomiji Južne Tirolske, ki je zajamčena-^ pogodbi, in da se o tem niso posvetovali s krajevnimi predstavniki, kakor to določa pogodba. lasni nameni MOSKVA. — Znani sovjetski režiser Sergej Eisenstein ja bil povabljen v Hollywood. F1NANONA REFORMA V ZSSR ZAMENJAVA iti ukinitev United Press je dru-ga največja ameriška časopisna agencija•, ki sovlaga s svojimi članki v ZDA 929 listov in 696 radijskih postaj, a u inozemstvu, še 650 listov (med njimi 135 fašističnih v Francovi Španiji\). Kot lastnik figv,rira nek Roy Hoivard, v resnici pd je last Morganovega in Gaietovega kapitala ter drugih bank. In zato agencija tudi zastopa interese teh finančnih skupin. Podpredsednik te agencije Virgil M. Pinkleg je pred dvema dnevoma cbjavil v tukajšnjem neofašističnem listu «Voos1 libera» (svoji k svojim!) članek o sedanji politični situaciji v Trstu, ki seveda popolnoma spada v okvir interesov tir ska tržaških reakcionarjev, kar je ponovni dokaz, da so resnična pred-straža ameriških finančnih magnatov. Članek pa je precej zanimiv, ker razlaga mnenja krogov anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu. Najvažnejše ugotovitve podpredsednika Pinkleya so naslednje: 1.) O stališču glede skupnega ju-goslovansko-omeriškega koordinacijskega orgdna za Tržaško ozemr Ije, ki ga je predložila Jugoslavija, se «i slišalo doslej še nič gotovega, kajti vest, ki so jo razbobnali tukajšnji šovinistični listi, dai sta vladi ZDA in Anglije predlog odbili — šo ni bila potrjena. Pinkley pa nam pove, da anglo-ameriški funkcionarji priznavajo, da bi trojna uprava predstavljala «veliko zboljšanje sedanja smešpe ureditve*, toda obenem trdijo, da, bi »navzočnost jugoslovanskih čet v mestu predstavljala začetek izgube Trsta za zapadni svet.* Za besedami «z&-padni svet* se namreč skrivajo nji-hov* «zapadni» interesi, t. j. interesi United Pressa, ali amonškega finančnega kapitala. To pa je se-v‘da v nasprotju s koristmi tukajšnjega prebivalstva, ki je celo reakcionarni tisk prisililo, da je zadnje čase objavljal članke, v katerih se obsoja odklonilne stališče glede jugoslovanski ga predloga, kar pomeni, da so torej interesi tukajšnjega prebivalstva v ved'-večjem nasprotju z interesi a.mt, šklh imperialistov, ter da so po drugi strani skoraj vsi Tržačani prepričani, da jo edino Jugoslavija prav i zagovornik njihovih koristi. 2.) Pinkleg, ki se je v Trstu. (ali > se še) vrtil v krogih anglo-ameri• ških funkcionarjev, nam tudi pove, da ti funkcionarji priznavajo, da si Jugoslavija želi čimprejšnjega prihoda guvernerja — sflmi pa na vprašanje, ali so istega mnenja, odgovarjajo: «Beh, dipende* — in da se ravno sne vznemirjajo* zaradi tega. Vsekakor priznanje, ki popolnoma potrjuje nedavne ugotovitve jugoslovanskega delegata dr. Beblerja pred skupščino OZN: anglo-ameriški vladi nočeta sporazuma glrde guvernerja, k--r bi hoteli za večne čase zadržati Trst kot svojo vojaško bazo, pa čeprav samo e 10.000 vojaki. 3.) Svoječasno smo pisali o bajkah, ki jih je širil »radio babe* o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo glede ukinitve Tržaškega ozemlja in razdelitve med obe držami. No, Pinkleg nam sedaj pove, da ni bil ta «rad;o» nihče drugi kot »zavezniška vojaška obveščevalna služba!*. Podpredsednik P\nkley pa je zelo zgovoren gospod in nam pove tudi to, da anglo-ameriški funkcionarji v Trstu trdijo, da hoče Jugoslavija sedaj prav zato sodelovati, t. j. uresničiti enotnost Tržaškega ozemlja, da bi ga nato z Italijo.* razdelila. Vsekakor višek novinarske spretnosti (vsestranske!) in fantazije t Da bi pa bila zadeva bolj verjetna, pravi dalje Pinkleg, da so nekateri «britanski in ameriški opazovale; (tokrat sdme opazovalci) mnenja, da bi bila takšna razdelitev in odstranitev malega svobodnega ozemlja -najboljša rešitev», toda.... da so pri tem zelo previdni, kajti umik njihovih trup in prepustite te življenjske točke zaščiti Italije, ki razpolaga s tako neznatno oboroženo silo, najbrž ni varna ... Cilj vseh teh kombinacij pa je očiten: ustvariti v Trstu negotovost, češ naj je le vse začasno, danes je tako, jutri bi moglo biti drugače itd. To se pravi, tisto kar določa m.rovna pogodba se tudi lahko ne izvrši. Na kratko povedana manever sabotiranja mirovne pogodbe; odlagati gospodarsko obnovo, normalizacijo življenja, mirno sožitje. Komu to koristit Tržaškemu prebivals‘vu prav gotovo ne. Očitno le tistim, ki Pinklegju naročajo podobne članke. H koncu še nekaj o najnovejši skromnosti rVoce libera»i V svoji pripombi k Pinkleyjevemu članku se namreč zadovoljuje s sveto vzhodno mejo Italije — na reki Mirni! Snežnik je torej šel po vodi že prej, sedaj pa trdimo, da se je reva odrekla celo Wilsonovih, raznih angleških in. ameriških ter vrc*g si ga ved i kakšnih vse črt. V skrbeh smo, kaj bo na to dejal esulski CLN za Istro... Faiistltna organizacija odkrita na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 16. — V Genek-balitu so odkrili fašistično terorist čno organizacijo :n aretirali devet njenih članov. Člani ergan za cije so pripravljali atentate proti demokratičnim organizacijam in zna nun antifašstom. Glede na izboljšanje gospodarskih prilik v državi in z namenom, da utrdi tečaj rublja, se je sovjetska vlada odločila izvesti valutno reformo. Hkrati je sklenila ukiniti tudi sistem živilskih nakaznic in preiti k sistemu proste prodaje po enotnih državnih cenah. Trenutek je vprav sedaj najbolj ugoden, ker je izvajanje petletnega načrta v polnem in uspešnem razmahu in tudi letina je bila zelo dobra. Med vojno so stroški sovjetske države zelo narasli, zaradi česar je morala država izdati znatno količino papirnatih bankovcev. Poleg tega je nemški okupator ponaredil veliko količino papirnatih rubljev. Denarni obtok se je s tem še bolj povečal, kakor se je sp oh v vseh državah, ki so bile zapletene v vojni. Vendar je sovjetski vladi uspelo ves čas vojne vzdržati predvojne državne cene za racionirano blago, in sicer s pomočjo sistema nakaznic za živila in industrijske izdelke. Toda zmanjšanje zalog blaga široke potrošnje in vebje povpraševanje na kolhoznih tržiščih je povzročilo dvig cen, ki so bile znatno višje od predvojnih'. Razni špekulanti pa so izrabili ta dvig cen in so si nakupičili mnogo denarja. Sovjetska država je danes na poti k svobodni trgovini po enotnih cenah. Velika količina denarja, izdanega med vojno pa je ovira za ukinitev racioniranega sistema, kajti presežek denarja v obtoku je dvigal tržne cene in povzročil veli- ko povpraševanje po blagu in hkrati pospeševal špekulacijo. Seveda ni dopustno, da bi tisti, ki so si nakopičili med vojno mnogo aenarja, sedaj po ukinitvi sistema nakaznic, mogli nabavljati blago po znižanih cenah. Navedeni vladni ukrepi slonijo na sledečih načelih: 1. Zamenjava likvidnega denarja, ki je v rokah prebivalstva, za nove novčanice v razmerju deset ruVjev starega denarja za 1 novi rubelj. 2. Hranilne vloge pri hranilnicah in državni banki v znesku do 3000 rubljev bodo priznane v celoti, tako da vloge velike večine vlagateljev ne bodo okrnjene, ampak izplačane v polnem znesku. 3. Vsa državna posojila pred le tom 1947 bodo konvertirali v eno samo posojilo ter bedo na tri nfblje starih posojil izdali obveznice od enega novega rublja. Tudi pri tej zamenjavi je tečaj ugodnejši kakor pri zamenjavi bankovcev. Da bi se zaščitili prihranki prebivalstva, so bile priznane navedene ugodnosti. U postevati pa je treba, da so državni dolgovi nastali med vojno, ko je bila kupna moč rub'ja mnogo manj’ a. Plače delavcev in nameščencev bodo ostale iste tudi v novi valuti. Kmetje in kolhozi bodo oddajali državi svoje pridelke po dosedanjih cenah. Ta reforma v sovjetski državi se bistveno razlikuje od reforme v drugih kapitalističnih državah, kjer pada g avno breme na revnejše sloje, zlasti na delavstvo. Delavci Ameriške oblasti v Avstriji prepovedale jugoslovanske liste DUNAJ, 16. (Tanjug) — Zasedbene oblasti na ameriškem področju v Avstriji so uradno obvestil« jugoslovanskega predstavnika za repatriacijo, da odslej ne bo dovoljena prodaja nobene jugoslovanske publikacije na ameriškem področju. Američani so izjavili, da je sedaj nemogoče dati pismena pojasnila, na pa se ta lahko dobijo pri ameriški osrednji komandi na Dunaju. Do sedaj niso jugoslovanski predstavniki dobili uradnegh pojasnila. bodo z reformo v sovjetski državi samo pridobili, ker se bo kupna moč rublja zvišala, namreč za isto plačo bodo lahko več kupili. Zaradi te rejorme pada glavno breme seveda na državo, le en del pa mora prevzeti tudi ljudstw. Zadeti pa bodo tisti, ki so si s špekulacijo nakopičili denar. Z reformo pa bo hkrati izvedena likvidacija sistema racioniranih živil ter se bodo živila in industrijski izdelki lahko prosto prodajali po enotnih državnih cenah. Ceno kruhu zo znižali 12%, moki pa za 10%). Enotne cene ostalim živilom bodo ostale na višini dosedanjih cen za rccionirana živila, dočim bodo cene industrijskim izdelkom trikrat nis. je, kot so sedaj na trgu. Reforma bo dvignila materialno Vagčstunje delavcev in pomogla k nadaljnjemu razvoju ter utrditvi sovjetske države. Protest SHPZ Glavni odbor SHPZ je na svoji redni seji 16. t. m. razpravljal o barbarskem, bombnem atentatu na kulturni krotek eCermelj» in iejav-Ija, da Sc z vsem srcem pridružuje protestu bratskega rOcntro di ou/e tura pcpolan» in poziva omglo-ameriško vojaško upravo, naj kontno te stori konto takemu šovinističnemu divjanju, ter razpusti znane Šovinistične in neofašistične ustanove, ki so leglo vseh teh atentatov, pobctfev in pokol jev nad de mokratičnim ljudstvom in njegovimi ustanovan,!. Pekovski delavci zahtevajo izenačenje družinskih doklad z industrijskimi delavci Pekovski delavci se že če-go časa bore, danbi jih smatrali kot In- TRŽAŠKI DNEVNIK Razprava o dogodkih v Sv. Knžu Me more poslati v ječo onih, ki so se iioteii poklen-ii padlim oorcem, je reke! predsednik sodišča, vendar jih je obsodil dustrijske delavce, kakor so jih smatrali do ltta 1930. Do tedaj so namreč uživali v pogledu zakonskih in pegedbenih naročil Isti pra-v;ce kakor industrijski delavci. Fašistični režim je leta 1931. z zakonskim odlokom samovoljno prlitel pekovske delavce k trgovinski stroki. Jasno je, da je to bilo v škodo pekovskim delavcem. Po padcu fašizma, so pekovski delavci po svojem sindikatu zahtevali, da jih smatrajo kot industrijske delavce. Med raznimi zahtevami je bila tud! zahteva pa izenačenju družinskih doklad z dokladam! industrijskih delavcev. Čeprav so delodajalci in urad za delo VU v načelu sprejeli to zahtevo, je vendarle do sedaj še niso uveljavili. Preko osrednjega odbora za s.ndi-kalni sporazum sa se pekovski delavci obrnili tudi na zavod za socialno skrbstvo, da bi v tej zadevi posredoval, toda odgovoril je, da ni pristojen. Delavci trgovskih podjetij in' mesnic že od 1. septembra t. 1. prejemajo Iste družinske doklade, kakor industrijski delavci, VtT je priznala isto ugodnost tudi za pristaniške delavce. Zato so pekovski delavci poslali svojem delodajalcem jn raznim pristojnim uradom VtT pismo, v katerem zahtevajo sprejetje njihovih zahtev. V tem pismu pravijo, da so že dovolj potrpeli In da ne bodo več trpeli krivic in različnega postopanja glede družinskih doklad. V tem smislu so se tudi izrazili vsi nekovski delavci na skupščini 23. novembra t. 1. Takrat so dali svojemu odboru nalogo, da reši spor in sicer, da se prizna delavcem pravica, da dobe od 1. Junija t. 1. enake družinske doklade in da dobe vzvratno plačilo teh doklad že tekom tega meseca. Ce ne bodo njihove zahteve sprejete, se bodo pekovski delavci poslužili onih sredstev, ki bodo bolj prikladni za dosego njihovih pravic. OGLASE in voščila za božično številko Primorskega dnevnika bo u-prava sprejemala do 23. t. m. opoldne. Sredi gonje proti prireditve m in svečanostim, ki Jih prirode demokratične organizacije, je včeraj višje zavezniško sodišče pod predsedstvom majorje Baylissa sodilo štiri tovariše: Sedmaka Radisluva, Škabarja Alojzija, Košuto Virg la m Laharnarja Virgila, ker jim obtožnica očita, da so sodelovali pri odkritju spominske plošče padlim partizanah na pokopališču pri Sv. KriZu 18. novembra t. 1. vn ksr oblasti n so dale dovoljenja. Poleg tega pa Je bil Košuta obtožen, da je žalil nekega policista. Policist Colavecchia, poveljnik policijskega oddelka v Sv. Križu Je govoril o dogodkih, ki so si sledili onega dne v vasi, in izjavil, da Je sii.5al Košuto, k: je trdil, da bi pometel s policijo, ako bi mu bilo mogoče. Policaj Fabfcri je potrd 1, da mu je Košuta grozil, da bi ga zmlatil, ako ne bi bil oborožen. Nek novinar pa mu je vwl policijsko številko. Tega novinarja so nato odpeljali na policijsko stražnico, kjer so ga potem tudi zaslišali. Zadnja Jutranja priti Je bil novinar Lazza-ri Fulvio, kronist gprogressa«. Povedal je, da so bile Košutove besede namenjene ne le določenemu policistu, temveč na splošno vsej policiji. Preden Je Košuta izrekel te besede, ga je policaj Fabbri prav na surov način pretepel s kijem. Prav zaradi tega si je on zabeležil številko tega prostaškega policaja. Na popoldanski razpravi je priča Laharnar, tajnik ZPP Sv. Križa povedal, kako je hodil od hiše do hiše m opozarjal družne, da za komemoracijo niso oblasti dale svojega pristanka. Vendar pa, da bi se ne osmešili, ksr so ljudje že toliko potrošili za vence in se pripravili za komemoracijo, Je dopustil komemoracijo. Tov. Se&rak je pazil, da so na pokopališče prihajali predvsem svojci padlih, šele nato drugo občinstvo. Pratolongo Marija je opisala podlo vedenje policaja Fabbrlja, ki ni samo s kijem tepel tovariša Košute, temveč ga Je še suval v želodec in brcal Svab A-lojzlj je tudi povedal, kako je pred-vsem skrbel, da so na pokopališče prihajali le svojci padlih, ki so Jim odkrili spominsko ploščo. Ker s« je zasliševanje prič končalo, Je tožilec kap. Dye še enkrat poklical policaja Fabbrlja naj pove, kako je ravnal s Košuto. Vsakdo si je iz govorjenja tega policaja lahko ustvaril sliko o tern človeku in takoj ugotovg, da je ta človek policaj vsega zmožen. Njegovo arogantno vc-! denje in odgovori na tožilčeva vpra-j šanja, so le še podkrepili izjave I priče Pratolongo. FIZKUL TURA Posečajmo telovadnice! Za tem je zagovornik v svojem gevofu opozoril sedišče, da je bila pač žalna kmemoracija na kateri so bili opravljeni tudi verski obredi, saj je Župnik obljuba, da se Co komemorac.je udeležil. Toda kaD. Dye ni hotel tega razumeti in je na vsak način vztrajal, da so obtoženi tovariši kršili zakone in zaradi tega zahteval, naj Jih sodišče obsodi- Bolj dolgovezen Je bil predsednik major Bayliss. ki je v svoj er.1 običajnem moralnem nagovoru, ki Je bila nekaka zmes pravdoreka. in sporočil, da je iramen urrdte o ms • nifestacijah ki ga ie uvedli rs&.-.a-—'sena vlača rs goto viti red, in svobodo pocdlncem!) Obe.asm je g. major še omenil, da je v Trstu popolnoma mirno, če le niso sprevodi .'n prav zaradi tega je vojaška oblast izdala zakon o prijavljanju manlfestao j. NajbtZe Je g. predsednik pozabil, da razni mlad’ patrioti, nihajo nobene avtorizacije, kadar mečejo bombe in streljajo n; ono-ke v kulturne krožke. Ti mladi patrioti, «duševno abncrmaln: mladinci« pa raje izginejo na počitnice po njihovih «manifestacijah», kajti tudi nj.m manjka avtorizaciji za njihovo zločinsko dejavnost. Obenem še vedno čakamo tak zakon, ki bo napravil konec fašističnim zlečnom. Po majorjevem mnenju bi bilo skoraj izključeno, da bi se pripetili neredi onega dne v Križu; toda krivo je precej časopisje ali iz političnih namenov ali pa iz tega vzroka ker novinarji ki vanje pišejo niso še toliko sposobni pišejo sovražno proti policiji. Prav Jz tega stališča je b:lo treba poslati policijo onega dne v Sv. Križu ker je bila nevarnost da bodo izgredi. Kaj bi dejali ljudje če b: jih ne zaščitila civilna policija (I!) Res krasne ugotovitve ki jih le redko kdaj imamo priliko slišati iz ust g. majorja. Res, da nis.ro kot novinarji na taki višini, kot pisuni in petolizniki, ki so se včeraj pisali po «Popolo di Trieste* in «Plccolo», danes pa zopet izlivajo v neofašističnem časopisju slavospeve v čast okupacijskim oblastem. O tem pa, dsje mogla policija zaščititi ljudi, je pa odveč vsak komentar, saj g. major dobro vedo, da so pošteni ljudje anjbolj srečni tedaj, ako nimajo opravka s tako civilno policijo. Po .svojem moralnem nagovoru je predsednik še velikodušno omenil, da on.h. ki so se hoteli pokloniti padlim borcem ne more poslati v ječo (!) zato je izrekel tole sodbo: Sedmak in Lahanar sta obsojena vsak na pogojno 2 meseca ječe in 2000 lir globe, Škabar na 1000 lir globe in Košuta na 2 tedna Ječe, toda kazen se mu spregleda. Izpred sistematiki njegovega telesno vagojnp-ga udejstvovanja prva zapoved v telovadnico, k rednim telovadnim uram! Mladinci in člani/ Pos-čajte telovadne ure v Domu pristaniških delavcev, ki je priprava vaditeljev m proste staje za 1. maj 1948. Tekmovanje v košarki za pokal ZAM končano V nedeljo popoldne so bile odigrane finalne tekme za pokal ZAM-a, ki so si ga priborile ekipe Rlnaldija n Skoljeta. Izidi so sledeči: Rioal- d’-Flent (ženske ekipe) 20:4; Sko-ljst-Tomasi (moške ekipe) 24:23. Odbojka za pokal ZDTV Ned IJskl Izidi so sledeči: FMSA-DSZ BS 2:1 (15:5, 9-15, 15:7); Sv. Marko-Grata 2:0 (10:5, 15:2); Sv. Ivan-Škorklja 2:1 (10:15, 15:7, 15-8); Tskarjl-Col ILVA 2:1 (15:3, 5:15, 15.4); Elektra-Skedenj 2:0 (15:0, 15:0) zaradi odsotnosti z igrišča. Italija-Češkoslovaška 8:1 V nedeljo so v Bariju odigrali mednarodno nogometno tekmo, v Veteri je enajstorlca Češkoslovaške, -'olem ko je zamenjala poškodovati ga vratarja in srednjega napadalca z rezervami, podlegla Italiji s 3:1. Akademija orodne telovadbe na Opčinah Trgvjvec Sorranzio Franc iz Ronk Je 11. novembra t. 1. skupno z Edvardom Furlanom iz Trsta la G:-smondijem Jordanom, tudi iz Trsta, nabavil 17 stotov in 56 kg koruze, ki ni bila namenjena prodaji; zato so se morali včeraj vsi trije zagovarjati pred kazenskim sodi Gregorčičeva založba bo izdala tudi letos svoj knjižni dar: 1. Koledar za leto 1948; 2. Mazolek - Budal: Murek, dogodivščine mucka - paglavč-kn. Fr. Bevk, Morje Inči, povest, bo lz tehničnih razlogov izšla kasneje. Kdor jo je naročil, jo bo prejel, ko bo izšla; če pa kdo hoče, dobi namesto zgoraj omenjene knjige Aleksandra Becka «Volckolamsko cesto», Izdalo založništvo »Primorskega dnevnika«. Pohitite z naročili pri svojih prosvetnih društvih ali pri podjetjih, kjer ste zaposleni, kakor tudi v knjigarni Štoka, ul. Milano ter v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega. Prosvetna društva in poverjeniki naj čitnprej pošljejo naročilnice. Ustanovna skupščina Strokovne zveze gostinskih nameščencev ES Ustanovni član Dijaške matico je postal ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z 2IVILI i> Trstu in vplačal 10.000 lir usta. novnine. Včergj dopoldne je bila v ul. Im-brianl št. 5 ustanovna skupščina strokovne zveze gostinskih uslužbencev ES Tržaškega ozemlja. Tov. Pentich Je na skupščini podal obširno politično sindikalno poročilo. Dejal Je, da je pri nas gospodarska borba vedno zavzemala političen značaj, ker ije gospodarstvo tesno povezano s politiko. Ravno zato pa se ne smemo čuditi stalnemu sklicevanju voditeljev Delavske zbornice na /apolitičnost* sindikatov. Tov. Pentich je nato omenil borbo italijanskih in francoskih delavcev proti imperializmu in spletke raznih lažnih sindikalistov v Trstu. Opisal je organ.zacijski u-stroj nove shdikalne zveze in dejal. da bo treba skleniti novo mezdno in normativno pogodbo, za kar se bodo morali uslužbenci seveda borit!, ker to ne gre delodajalcem v račun. Zato pa bodo morali biti vs. uslužbenci enotni. Sindikat gostinskih uslužbencev se že nad dve leti pogaja z lastniki hotelov, restavracij in kavam in je že rešil veliko števlilo sporov; poleg tega pa je bilo odpravljenih skoraj polovico določbo stare fašistične delovne pogodbe. Z novo mezdno in normativno pogodbo morajo biti enkrat za ysele j odpravljene stare fašistične pogodbe, ki niso več v skladu s sedanjimi potrebami. Jasno je, da bedo morali uslužbenci podpreti strokovno zvezo pri njenih naporih, če bodo hoteli, da se zboljšajo njih življenjski pogoji. Naloga nove pogodbe bo tudi, da se zaščitijo sindikalni odbori in da bodo v raznih obratih zopet delovali sindikalni zaupniki. Urediti bo tudi treba vprašanje minimalnih, mezd, bcžlčne nagrade, počitnic, bolniških prispevkov, čemur so se gospodarji doslej vedno upirali. Zeto važno vprašanje Je tudi vprašanje mladincev v sindikalni organizaciji. Tudi žene bi 6e morale aktivneje udeleževati sindikalnega delovanja, saj bi bilo to v njihovo korist. Končno je tov. Pentich e omeni; važno vlogo tiska v borbi za delavske pravice. Pq referatu se je razvila živahna diskusija, nakar so izvolili glavni odbor strokovne zveze. Vse priče trdijo da sta se pokojnici zabavali z Nemci Kdaj bo sodišče imelo slovenske tolmače ? Preden je včeraj sodišče začelo zasliševati priče, je predsednik so-aišča dr. Scomersi javil, da mu je Zveza primorski/l partizanov sporočila, da obtoženec Petelin ni sicer vpisan v ZPP, vendar pa da je bil partizan od i9js. leta do umika jugoslovanskih čet iz cone A, sedaj pa služi v jugoslovpnski vojski. Vendar ta odgovor kakor kaže ni še zadovoljil sodišča, kajti predsednik je hotel še vedeti, od kot je ZPP to izvedela. Zaradi tega ie sklenilo sodišče, da zasliši danes tudi tajnika te organizacije. Takoj nato je začel pričati oče pokojne Vide Kraljeve, ki so jo aretirali 7. maja I9it>. Na vprašanje zagovornika odvetnika Zennara je Kralj povedal, da so tudi v njegovi hiši Nemci prirejali plese, katerih se je udeleževala njegova hči. Ker njegove žene, Vide Kraljeve, ni bifo na sodišču, je predsednik Ukazal citati zapisnik izjav, ki jih je dala Kraljeva preiskovalnemu sodniku. Iz teh je razvidno, da so Vido Kraljevo partizani odpeljali s seboj te aprila 1944, vendar so jo istega leta novembra izpustili. Predsednik sodišča je opomnil, da b. to pomenilo, da obtoženka ni nasprotovala partizanom. Toda odvetnik Zennara je takoj pripomnil, da m šla prostovoljno v hribe, temveč, da so jo aretirali. Toda predsednik je takoj opomnil, češ, da jih je malo šlo prostovoljno v hribe.’? Priča Cavini Rosalija s Proseka, mati Torbellija, policijskega agenta za časa okupacije, je precej dolgo časa pripovedovala, kako so odpeljali njenega sina, ker je bil obložen, da so Nemci zaradi njega napravili rastrelamento na Proseku. Pri tej aretaciji naj bi sodeloval Petelin. Torbellija so baje zaradi ščem v Gorici. Prvega dolžijo ne-L. v . , . ,,, . -r.konlte trgovine, zato so ga obso-i** bomte na triaškl ^ i 4/, / o n • n tidtnt-a\ rt n riti ul nor. tega aretirali, ker ni hotel položi- ZDTV. Odsek za košarko, 21. t. j dili na 4 mesece zapora in 800 lir var^al se -e namreč, da on ni ust- _ i.i i.i- ...s 2 i i I _ s' fi T s D srt on t n im jrnl rus’ rt 9 lp n /imo«. m. bodo začele tekme v košarki za1 prvenstvo Tržaškega ozemlja ter za okrožno prvenstvo (moške in žen-žke ekipe). Opozarjamo prizadeta športna društva, da takoj vpišejo svoje ekipe. Istočasno vabimo V9e igralce, da se udeleže tekme, ki bo v četrtek 18. t. m. na Igrišču Delavske športna zveze Enotnih sindikatov, ul. Conti 11, kjer bo prikazan nov način igre v skladu z novimi mednarodnimi pravil;. Zabavni večer S. K. Rinaldi. V soboto 20. t. m. bo v dvorani Kulturnega doma v Skednju od 18. dalje zabavni večer v organizaciji S. K. Rlnaldija. Na aporedu »o skeči, loterija ter ples. Pripravljalni odbor pripravlja došlecem presenečenja. Vstopnina: prostovoljni prispevki. Pohitite množično na ta ples, kajti s tem bodete pripomogli S. K. Rinaldiju k organizaciji vse šentjakobske mladine. SK Rojan. Vai igralci prvesra nogometnega moštva zgoraj imenova-n.ga športnega društva so napro-šeni, do se zglase v petek 19. t. m. < b 20. uri na sedežu v ul. Pratello 12 zaradi važnih obvestil. Prosimo polnoštevilno udeležbo. SZ Greta. Kdcr koli se namerava vpisati v naš zimsko-športni odsek, globe; drugega so kot posredoval ca obsodili na 6 mesecev in 1500 lir globe, toda pogojno; tretjega pa, ki Je dal na razpolago tovorni avto zn prevoz blaga, so oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. tarjen za taka ezloč.nska de,anja». Pričala je tudi mati Rosande Kraljeve, ki je tudi povedala, da so pri gostilničarju Periču Nemci večkrat plesali; tja je tudi zahajala njena hči Rosanda, vendar pa trdi naj se zglasi v sredo ob 20.30 na sedežu (Šalita di Greta 4). Precej nenavadna Je bila razpra-' ™ati‘ da J° Nemci hierko Prism va proti odvetniku Brunu Luzzattu I * 1te,n“' i*. da se je nekoč hči oblekla v uniformo nemškega in Ksmilu Slherls, k; se drug drugega tožita zaradi medsebojnih žalitev in obrekovanja. Proti njima pa ni sodišče postopalo, ker sta ss prizadeti stranki prej pobotali !n umaknili tožbe. Ivan Beretta iz Verde pri Vidmu je bil obtožen pohujševanja mladoletnikov, ker se je svoj čas nedostojno obnašal v prisotnosti mladoletnih deklic v St Vidu pri, Vlpevl. Oproščen pa je bil zaradi amnestije. Na 2500 lir globe je bil obsojen Sirran Maksimilijan iz Trsta, ker je imel v nezakoniti posesti 7,20 kg tobaka angl o-a m er Iškega vojaškega izvora. Na 300 lir globe in zaplembo blaga Je bil obsojen Albert Ascoli iz Trata, ker je prav tako nezakonito posedoval anglo-ameriške cigarete. častnika, seveda je po materinih izjavah zopet bila njena hči v to prisiljena. Nekoč je nemški kapitan v pijanosti kazal hiacinte, ki mu jih je pripela Rosanda na prsi. Isti oficir se je tudi bahal, da je bila Rosanda nemška vohunka. Toda to pripovedovanje da slutiti, da so v vasi smatrali dekleti kot nemški kolaboracionistki. Posebno pa so sc vaščani čutili prizadele, /cer so v istem času Nemci ustrelili tri partizane. Med temi je bil celo polbrat obtoženega Grudna. Zaradi tega je razumljivo, da so takoj po osvoboditvi aretirali in odpeljali obe dekleti. ’ Na popoldanski razpravi je pričala Irena Kralj, sestra pokojne Rosande. Na vsak način je priča skušala zmanjšati pomen vedenja pokojne Rosande, ko se je oblekla V nemško uniformo in plesala z Nemci. Med ostalimi pričami je Kralj Josip, predsednik KOO v Slivju, povedal\ da so mu z okrajnega osvobodilnega odbora na Nabrežini odgovorili, da je bila Rosanda Kraljeva obsojena na smrt, ker so ji dokazali, da je bila nemška vohunka, Vida Kraljeva pa, da je bila obsojena samo na dve leti Ječe. Obenem je tudi ta priča omenila, da so Vido Kraljevo te leta 19H. aretirali partizani in jo obsodili na prisilno delo. Ko ga je predsednik vprašal zakaj, je ptiča mirno odgovoril, da brez vzroka najbrie ne. Vrstila se je Se dolga Vrsta prič, ki so več ali manj govorile le o okoliščinah. glede plesov, ki so jih prirejali in na katera so prihajala dekleta. V glavnem so bile vse priče, Slovenci, ki prav za prav niti ne znajo italijanščine. Čeprav so ti zahtevali tolmača, so naleteli na gluha ušesa. Ljudje so se morali siliti, v italijanščini, da so kaj iztisnih iz sebe. Sele zvečer, ko so prišle priče, ki sploh niso znale italijanski, so po dolgem iskanju iztaknili nekega policista, Slovenca, ki so ga uporabili za tolmača. Tako morajo naši ljudje še danes, tri leta po osvoboditvi, beračit i za priznanje enakopravnosti svojega materinega jezika na uradih, za katere plačujejo. slovenski davkoplačevalci iste davke kot Italijani. Dasi ima sodišče tolmače za jezike narodov, ki Jih poznamo le od daleč, nimamo še tolmača iz slovenščine na ifo-Itjanščino in obratno. Razpraia se nadaljuje danes zjutraj. Trije policaji lev jo tatu amankansk h ur Za oktobra smo poročali, kako so neznani tatov; v noči od 29. na 30, septembra vlomil; v skladišče št. 25 v novem, pristanišču, kjer bo imeli Amerikanci svoje skladišče. Takrat so odnesli od tam 349 zapestnih ur in 3 fotografske aparate v skupni vrednosti preko 4 milijone lir. Pristaniška jn železniška policija, je od takrat aretirala sedem oseb ;n zaplenila večji del blaga pri ljudeh, ki so ga cd tatov kupiti. Vendar so bili aretirani samo pomagači, dočim je bil glavni tat, po imenu Corazza Nereo, star 33 let in bivajoč v ul. Ginnastica 21, še vedno na svobodi. Ker je bil ta človek že večkrat kaznovan, Je imela policija njegove slike in točen opis, katere je razširila med policijske organe po mestu. Včeraj okrog 13.40 je policaj Alba Jožef v ul. Tor San Piero srečal Oorazzo, ki je šel proti Rojanu in ga takoj spoznal. Ko se mu Je hotel približati, da bi ga aretiral, je Corazza to opazil in brž smuknil v neko bližnjo hišo, ki ima še en izhod na drugo ulico. Albi je bila ta hiša poznana in zato je poklical ša dva policaja in vsi skupaj so zastražili oba vhoda ter šli v hišo. Začel se ja lov za Oorazzo, ki je begal po vseh nadstropjih, planil nazadnje na dvorišče in hotel preplezati dvoriščni zid, samo da M ušel aretaciji. Policisti so oddali proti njemu tudi nekaj strelov in končno s» jim Je le posrečilo, da so ga prijeli in spravili v zapore. Corazza je že priznal tatvino. Kamion se je prevrnil nad Miljami V ponedeljek po 17. uri je peljal šofer, 21-letnl Luclo Barbariči iz Trsta, več ljudi iz Hrvatinov nad Miljami, ki so se hoteli udeležiti pevskega koncerta v Miljah. V bližini Camporjev pa je njegov kamionček iz neznanih vzrokov zavozil na rob poljske poti in se prevrnil. Šoferja Je kamionček, ki se je d:l! prvo pomoč v Miljah. Oba teže ranjena so potem prepeljali v glavno bolnico v Trstu, kjer bosta osta-a. najmanj mesec dni, dočim so drugih pet poslali domov in bodo v nekaj tednih popolnoma okrevali. KOLU/IR Sreda 17. decembra Lazar, Živko Sonce vzhaja ob 7.41, zahaja ob 16.20. Dolžina dneva 8.39. Jutri 18. decembra Gracijan, Ljubo Spominski dnevi 1SBS se je rodil francoski bakterio-log Emil Roxut, sodelavec Pasteurja (n Mečnikova. IVje S. četa II. bataljona Tomšičeve brigade porušila železniško progo med. Škofljico Jn Šmarjem. Konservirano meso za bolnike. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti na dodatne nakaznice za bolnike 1 škatlo konserviranega mesa «MEAT PORK» na odrezke z datumom od 11. do 20. t. m. Ko-neo razdeljevaja 31. t. m. Cena: za mesto 57 lir; za podeželje 58 lir. Zakuha za delavce. Danes 17. t. m. bodo v mestu in podeželju začeli delit; za delavce zaposlene pri težjih in najtežjih delih, 600 gr belih testenin na vse odrezke za zakuho za mesec december dodatne živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t. m. IstoUasna bedo začeli deliti v mestu in podeželju, za delavce, zaposlene pri težjih ali najtežjih delih pri zavezniških vojaških edinlcah 300 gr belih testenin na vse odrezke decemhrskih petnajstdnevnih dodatnih nakaznic. Konec razdeljevanja 15. januarja 1943. leta. Cena: za mesto 52 lir, za podeželje 54 lir. URADNE OBJAVE Za januar povečan obrok bencina za motorna voaila. Kot je danes naznanil trgovinski oddelek ZVU, je bil nakaaani obrok bencina za avtorizirana motorna vozila in motorna kolesa za. mesec januar 1948 povečan: zdravniki: vozila pod 12 HP cd 30 1 na 60 1, vozžla nad 12 HP od 60 i na 90 1; javni funkcionarji: vozila pod 12 HP od 70 1 na 100 1, nad 12 HP odi 100 1 na 150 1; zasebni avtomobili: vozila pod 12 HP od 35 1 na 50 1, nad 12 HP od 50 1 na 75 1; motocikli: od 20 1 na 20 1. Nova ureditev dobave bencina m avtomobile. Transportni oddelek VU je po skupni preučitvi s centrom avtomobilskih transportov objavil, da so razveljavljeni potni listi za civilne avtomobile. S prvim januarjem 1948 bo stopil v veljavo nov «Bencinski listek* (Carta car-burante), k; obstoja ;z knjižice odrezkov za bencinski obrok. Po teh novih predpisih morajo šoferji enkrat na measo na urad za obnovo njihovih blokov za bencin. Potrebna navodila za ta novi način daje center avtomobilskih transportov, ulica Rossini št. 4. Vabimo šoferje, da takoj vložijo svojo prošnjo. ENOTNI SINDIKATI Salmijak zamenjal za vermut Včeraj zjutraj okrog 7.15 ure so pripeljali v bolnico 21-letnega peka Creglia Martina, iz ul. Oapuano 4. Zdravniki so ugotovil; zastruplje-nje s salmijakom in ga bodo pridržali v bolnici teden dni. Creglia Je izjavil, da je bilo v neki steklenici nekaj salmijaka, o katerem je mislil, da je vermut in ga Je zato spil. Orožie med ruSevInami V ponedeljek okrog 13. ure je Javil Brunetti Leonard iz ul. Ponda-res št. 5 na komisariatu, v ul. Her-met, da je našel pri kopanju na zelenjadnem trgu na debdlo pri Sv. Andreju zavoj z orožjem. Policija je v resnici našla zavoj, v katerem sta bila dva samokresa Mauser in 30 nabojev kalibra 9 in 7.65. Tudi pri kopanju ruševin na Reški cesti št. 29 sta našla istega dne popoldne delavca Postogna Loris in Saiana Ciril 176 nabojev za samokres kalibra 12. Vse najdeno orožje in strelivo so izročili pobiralcem min, da bi ga uničili. Neka policijska izvidnica Je našla včeraj ob 8.30 na v vogalu Scala Mai na ti in ul. Crispl na pločniku 5 ročnih bomb tipa Breda, ki so jih tam pustili neznanci. Pobiralci min so tudi t« igračk« odnesli na bolj varno mesto. Ječmen so kradli V ponedeljek, kmalu popoldne, Je železniška policija zasačila 51 letnega delavca Ivana Kogoja iz ul. Vergerio št. 8 In 59 let nega Ivana Škrbca iz ul. Industria 8, ko sta ravno kradla štiri vreče ječmena iz nekega vagona, ki je bil namenjen za pivovarno Dre her v Trstu. Zaplenili so ukradeno blago, oba ta- zvrnil nanj, zmečkal, da je takoj tova pa poslali v jezuitske zapore. na inahatii llmrl TrmnH /-vato 11 V* TVvrnolv □/* ra a allšnl! A 1__________ na mestu umrl. Izmed ostalih potnikov sta bila teže ranjena 43-letni Franc Hrast iz ul. Roma 30, ki ima zlomljeno levo roko in 34-letni Ivan Ardesl iz ul. Gatteri 35, ki ima večjo Pozne j j ao zaslišali še 40 letnega Nikolaja Vidalija iz Spodnje M. Magdalene in ga tudi prijavili sodniji, ker je imel svoje prst« pri tej tatvini. Ukradenega ječm.na je bilo 160 kg in ga bo policija po lcon- rano na glavi. Ranjencem so nu-1 dani preiskavi vrnila pivovarni. Poročilo načelnika gospodarske Ra odseka istrskega okrožnega odbora na III. zasedanju ljudske skupščine v Ižoli V nedeljo popoldne Je ob prisotni sti polnoštevilnega občinstva bila v Prosvetnem domu na Opčinah telovadna akademija, kjer so nastopili tržaški telovadci in telovadko, ki so se udeležili balkanskih iger v orodni telovadbi. Izvedba vaj je pokazala viden napredek naših telovadcev, ki se že sedaj marljivo pripravljsjo za balkansko prvenstvo v letu 1943. Med odmori no pionir- PROSVETA. socialno,skrbstvom dovolj oblečeni in obuti in se Jim ne preskrbi niti postelja. Ne moremo pa isto reči o učiteljih na Italijanskih šolah. Ako bi nas vprašali demokratični starši italijanskih otrok, kako se vzgaja in izživlja njihova mladina in otroci v pogledu prosvete ter ljudske prosvete še posebej, bi jim morali odgovoriti, da Je v tem oziru še zelo malo storjenega. Glede na obsežnost dela na tem področju in zaradi dejstva, da tu živijo tri narodnosti, ki imajo svoje srednje in osnovne šole ter prosvetna društva za ljudsko prosveto, js bilo potrebno za koordinacijo organizirati okrožni prosvetni oddelek tako, kot najbolj odgovarja potrebam in interesom ljudske oblasti in prosvete same. Zato jo imel okrožni prosvitni oddelek mnogo dela, da Je spravil v telt ta vsžnl sekter udejstvovanja. Potrebno Je bilo skrbeti za namestitev potrebnega učiteljskega kadra za osnovne šole teh narodnosti, skrbeti za popravo šolskih poslopij in nabavo raznih šolskih potrebščin, skrbeti za šolske programe i. t. d. Iste in še večje težave so se pojavljalo v pogledu srednjih šol. Zato j« v okrož.nem oddelku postavljen načelnik s tremi po narodnosti odgovarjajočimi :e v rožah oblačilih nastopili z ba- referati ali odseki. Ta oddelek skrb! za Izdelavo šolskih programov, za namestitev učiteljskega in profesorskega kadra, vidi neposredno srednje šole in ima podrejene okrajno prosvetne odseke Koper in Buje. Okrajna prosvetna odseka sta podrejena okrožnemu oddelku ter skrbita za vodstvo in nadzor osnovnih šol. Delovanje na prosvetnem polju v zvezi s težavami, ki jih imamo, ae razvija zadovoljivo, posebno na deželi, kjer so organizirani analfabeta ki in razni drugi večerni tečaji, ki so v polnem razmahu. Požrtvovalno delo učiteljev na deželi Js res hvalevredno. Prenekaterlkrat ao po vaseh pod najbolj težkimi ekonomskimi pogoji ti učitelji pravi pionirji kulture, katerem gre vse priznanje. Pre-nekatsri krajevni ljudski odbori ali odborniki n« izvršijo svoje dolžnosti napram takim učiteljem in učiteljicam, ki večkrat niso niti Za izboljšanje tega vprašanja je potrebno zanimanje od spodaj, to Je zanimanje staršev, ki imajo vso možnost vplivati na izboljšanje tega vprašanja. Roditeljski sveti, ki so pokazali svojo žlvljrnjsko silo v novi Jugoslaviji in še poprej v Sovjetski zvezi, morajo postati tudi v italijanskih šolah sredstvo za pravilno vzgojo otrok, kakor to dokazujejo v slovenskih in hrvatskih šolah. • « • Kakor ostali oddelki je tudi oddelek za socialno skrbstvo 'n zdravstvo začel z zbiranjem statističnih podatkov raznih ustanov, bolnic, domov, itd. Nastavili smo tudi okrožnega zdravnika, ki je bil potreben za odpravo napak in zboljšanj« zdravniške službe v okrožju. Za uspešnčjo nabavo potrebnih zdravil, povezano s težko-čami, je bil organiziran predvsem v okviru oddelka poseben sektor, poskrbeli smo z» stalnega okraj- nega zdravnika za bujski okraj, ki ga poprej n; bilo. Dela pri organizaciji bolnlo se vodijo v f in smislu, da bi lahko usposobili naše obatoječe bolnica za razne bolezni in da bi na ta način ne bilo naše ljudstvo primorano iskati zdravniško pomoči v Trstu. V Piranu se pieurejuje oziroma gradi oddelek za infekcijske bolezni. V Ižoli pa je predvidena preureditev kirurške bolnice. Pri vs.ni tem je potrebno računati na razne težkeče, posebno še finančne, ker je to vezano z nabavo raznih aparatov, za katere so potrcbnq devize. Tudi ta oddelek obsega po svoji važnosti obširen delokrog, kateremu so potrebni devize Tud! ta oddelek obsega po svoji važnosti obširen delokrog, kateremu jo potrebna večja pomoč, ki mu jo v bodoče moramo nuditi. Odlok sov. zavarovanja Jasno kaže pomen, ki ga Ima za delovno ljudstvo, če ss aprovede v dejstvo. Pokazala se Je tudi potreba po poživitvi uradov zn nadzor dola, v kolikor so že obstojali po okrajih, ‘.n po ustanovitvi okrožnega urada to delo. Ta institucija predstavlja eno izmed osnovnih pridobitev delovnega razreda. Potom tega urada se ščitijo delavski Interesi, k: skupno z sindikati ln s sov. zavarovanjem ter v tesni povezavi o soc. skrbstvom ln zdravstvom vo- dijo aktivnost za izboljšanje delovnih pogojev zaposlitve, vzgoje vajencev in vseh občih interesov delavstva proti izkoriščanju. Urad za ddlo pri okrožju je komaj postavljen in o njegovem izvršenem delu ne moremo še poročati. Drugi sektor kompetence, ki Je prešla na naš okrožni odbor in ki je poprej spadala pod direkcijo na Reki, je luško poveljstvo Pirana in vse ekspozitura luških kapetanij Koper, Ižola, Umag in Novi grad. Luška kapetanija Piran je prevzela posle izvršilnega organa za celo področje Debelega rta (Punta Grossa) do Izliva reke Mirne, to Je do Novigrada. Delovanje kapetanlje se vrši kot poprej, le s to razliko, da se vsi do-p si, statistika ln sploh vse, kar pride v poštev, pošiljajo na istrski okrožni odbor. V okrožnem merilu so bile v smislu sprejetih odlokov postavljene In delujejo sledeče komisije: 1. Zakonodajna kom’sija. 2. Kontrolna komisija. 3. Komisija za agrarno reformo. 4. Komisija za upravo imovine odsotnih oseb. 5. Epuracijska komisija. 6. Konfiskacljska komisija. 7. Podporni sklad za pomoč žrtvam fašističnega terorja, 8. Komisija za prenes nepremičnin. Enotni sindikat kmetijske stroke obvešča vse svoje terenske zaupnike, da pridejo na izredni sestanek, ki bo v Četrtek 18. t. m. v ulici Im-brianl 5 zaradi letnega zaključka kolkovanja članskih izkaznic. Tiskovni urad. Tiskovni zaupniki navedenih tovarniških odborov ES »o vabljeni, da se udeleže seje, ki bo v četrtek 18. t. m. ob 17.30 na sedežu: v ulici Imbriani: Aquila, Beltram«, Sv. Marko, Salto, Strojna tovarna, Ladjedelnice Sv. Roka, Draher, Fomit, Gasilni, Ilva, Tržaška industrija znanstvenih proizvodov, Stock, Genel, Fabiani, Acegat, Julijske ladjedelnice, Telve, rafinerija pri Sv. Soboti, TVžaški arsenal, Flent, OM.SA, Tovarna t/etenin Lo-rarrzettl, Tergeste, Gazose, Tovarna testenin Mulič, Delavske zadrugo in Kozman. K isti seji so vabljeni tudi tiskovni referenti kemikov, kovinarjev, stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, občinskih in kmetskih sindikatov. HIŠNIKI ES. Danes ob 15. uri bo v ulici Conti 11 predkongresni občni zbor zgoraj imenovane skupine. Občinski etriauci ES. Danes ob 18. url bo v ulici Imbriani seja upravnega odbora. Peki. Vsi peki so vabljeni, da dvignejo na stdežu vabilo za tradicionalni božični ples, ki bo v dvorani v ulici Oonti 11 na dan pred božičem. Dobiček bo za sklad za slromašnejše tovariše naše stroke. Tečaj slovenščine. V petek ob 18. uri se bo v ul. Monfort začel tečaj slovenščine. Vab'mo vse vpisane, da se ga udeleže. Istočasno opozarjamo vse zakasnele, da se vpisovanje nadaljuje v ulici Monfort. Zborovanje indipendentistov V nedeljo ob 10.30 se Je zbralo v kinodvorani «Masslmo» nekaj »to članov fronte indipendentistov na zborovanje. Predsednik g. Vami Je govoril o zgodovini borbe Trsta za neodvisnost. Po govoru so razvili novo tržaško zastavo ln Jo izročili zastavonoši Biecberju y varstvo. Ta se je v vznešenih besedah zahvalil za izkazano zaupanje. Po zborovanju je del zborovalcev krenil z novo zastavo na čelu preko trga Stare mitnice in Goldoni na svoj sedež na Korzu. Komaj so odnesli! zastavo v hišo ln jo razobesili na oknu, se je zbrala na nasprotnem pločniku skupina italijanskih šovinistov, ki so y značilnem južnoitaliJanškem narečju vzklikali Italiji ln italijanskemu Trstu*. Porivali »rifrontaše, naj snamejo zastavo. (Očiv.dno vsaka rdeča zastava zelo škedi njihovemu v‘.du). Medtem Je prišla policija na motorjih :n s kamionom in se postavila med obe skupini. Nek šovinist s« Je med policaji izmuznil na stran frontašev ter j .h začel zmerjati in Izzivat!. Policija Je takoj reagirala in aretirala enega Izmed — frontašev, ter pozneje še eno dekle, dočim Je pustila izzivača, da se je vrnil «k svojim*. Okrog 12.30 sta'se obe gruč; razšli. Prosvetna konferenca za Trst Dne IS. decembra t. I. bo ob 20. uri v dvorani, tPoligraficis vid Trento 2 prosvetna konferenca za odbornike in člane prosvetnih društev ie Trsta. Za odbornike je udeležba obvezna. Ker je nastala nujna potreba po poživitvi prosvetnega delovanja je potrebno, da na konferenci izmenjamo med seboj misli ter napravimo načrt dela, ki nas bo v bodoči sezoni privedlo do uspešnega delovanja prosvetnih društev. Koncert vokalnega kv!n!ela V sredo 17. deoembra priredi vokalni kvintet ob 2030 v dvorani prosvetnega Škamperle pri Sv. Ivanu koncert umetnih, narodnih ih partizanskih pesmi ter samospevov. Priporočamo, da se koncerta udeležite v č!m večjem številu ln s tem dokažete, da visoko cenite našo si0, vensko Desem. PROSVETNA DRUŠTVA KONCERT PRI P. D. ŠKAMPERLE. V svetoivanski dvorani prosvetnega društva se vam nudi danes prav lep umetniški užitek. Nastopila bosta odlična baritonista Tone in Roman Petrovčič, sopranistka Rožica Kozem in s harmoniko Marij Sancin. Začetek ob 20.30. Dobiček je namenjen ea božičnico revnim otrokom. Va’ bimo občinstvo, da se koncerta udeleži v čim večjem številu. sNadzornik v domu Birlingovt v Kinu ob morju. V petek 19. t. m-ab 20.30 bo dramska skupina Centra italijanskih kulturnik krožko|.v( pod vodstvom Raoulta Vlsnovitz-: nastopila v komediji «Nadzornlk v domu Birlingov«. Vstopnice po 30 lir so v prodaji na sedežu zgoraj Imenovanega Centra, ul. Mazrim 32/IL Rojstva, smrti In poroke 16. decembra se je rodilo 8 <-trok imrlo je 7 ljudi, poroke pa so bik *• umrlo jv , ijvui, »j Cerkvene poroke: mornar Em11 Bruninl in zasebnica Gizela Vem-bana, drogerist Barlo Giassi ln m«'-trlčarka Franja Nuovo, šofer Gui-do Scorla ln zasebnica Karla Co-linas, uradnik Pavel Oorradi in **' sebnica Dragica Bjekar. Umrli: 81-letni Karel Recfcan 66-Iotni Ferdinand BIdoli, 82-letn& Eliza PIrker, 75-letnj Franc glin, 41-letni Silvo Sinico, 33-letn' Stefan Dimič, 36-letn; Alojz Col-ledani. DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike Zavedne slovenske žene z Peči Sovodnjah so darovale za politične pripornike 250 lir. Za Dijaško matico Ob priliki zadnjega občnega z*’0' rs prosvetnega društva »Oton pančič* v Standrežu so člani darovali za /Dijaško matico* 4625 l‘f‘ kadilski spored1 TRST n (m 238.6/Kc 1260) v sredo 17. decembra 11.30. Lahka orkestralna 12.00. Predavanje: Novi svet. 12-v Reproducirana glasba. 12.45. Nor ved časa in poročila. 13.00. G la3,, po željah. 13.50. Pestra glasba. M.l ■ Pregled tiska, 17.30. Glasbena *»jr tazlja, 18.00. Skladbe sloveneKm skladateljev. 18.20. Znani valčk-18.30. Svetovna književnost. Fantje na vasi. 19.00. Radijska P£ vest. 19.10. Zenski zbor Radia hP* Ijane (prenos iz Ljubljane) dirlgju Marolt Francč. 19.30. Lahka gla»D* 19.45. Napoved časa in P°r0^™ 20.00. Glasbene balade. 20.45. vsem svetu. 21.00. Slušna Igra: OaF karjevo nagradno tekmovanj6' Kralj na Betajnovi. 22.30. Večeri* plesna glasba. 23.15. Napoved in poročila. Kino KINO OB MORJU. 15.30: /Star'0' aki vaudeville*. Ql.. FILODRAMMATICO. 16.00: danska sužnja*. Barvni film-Montez, J. Hall. M,. ARMONIA. 15.30: /Zvezda Je žala», Jane Pove). nfr IDEALE. 15.30: /Zunaj onega ° zldja*. Stanllo ln Olio. f FENICE. 16.00: /Presenečenja ljubezni*. ITALIA. 15.30: /Ljubezčn, ki ^ ti Jo poklonil*. roč»£ Danes zjutraj se začne PCriLjo-vstopnic za prvo predstavo ft gnijeva opera /Iris*, ki bo jut' abonente rada C. V soboto bo nja predstava /Lulze*. Odg. urednik DUŠAN HRE9^ Tisk Stablllmento Tip. Tri66 Popolna izbira *a vsak okus. Na vodne, sr'd>tj« (n dragooen« kožuhovine. — Plačilo tudi na obroke- K K Z N A K S T V O ZILIOTT^ Trst - ul. Trento 11 - tel. 2037- DEŽNI PLAŠČI OBLEKE:, HLAČE, PLAŠČI V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Mazzini del Corso -Trsi ‘ KORSO 1 - BORZNI TRG (Gallerla A. Frotti) mi® Z USTANOVNEGA KONGRESA ZAM Mladina bo izpoMa vse naloge. ter s tem dokazala, da pozna svoje dolžnosti, da hoče odigrati skupno z vsemi demokratičnimi množicami tisto zgodovinsko nalogo, ki Ji v tako težkih časih, v katerih živimo, stvarno pripada kulturno delavnost ter k temu pritegnili tudi vso tisto mladino, ki iz raznih razlogov še do danes n* spoznala pomena zdrave kulture. Ustanoviti je treba nove pevske zbore in nove igralske skupine. Slično kulturnemu vprašanju je tudi vprašanje športa. Naša organizacija je na tem področju nepopolna. Vsa mladina še ni dojela pomena, da bi se v športu množično udejstvovala ter za to ni bila prisotna pri vsaki borbi ZDTV kot resnično ljudske športne organizacije, teater o ZAM podpira z namenom, da se šport sprosti vsake špekulacije ter postane sredstvo za fizično in zdravstveno pomoč vsej mladini. Pred ZAM je tudi vprašanja pionirjev. Ravno od nas pričakujejo oni in njihove matere vso bratsko jim potrebno pomoč. Mladina je dolžna sodelovati z tstim navdušenjem s starši, učitelji in roditeljskimi sveti pri reševanju vprašanja pionirjev, kot s« bori za rešitev svojih problemov. Za vse to delo rabi naša organizacija poleg trdne volje vse mladine tudi dobre mladinske voditelje, ki bodo znali voditi mladino v borbo za njene pravice. Veliko število teh jih je ie zrast-lo v naši organizaciji v času oborožene in politične borbe proti sovražniku demokracije. Zato moramo študirati vse probleme, ki jih srečujemo v človeškem živ-Ijenfu, izkoristiti moramo mlada leta z4 učenje, da bomo tako nudili družbi tudi v bodočnosti našo pomoč, katero nujno potrebuje. Vloga ZAM je torejo v današnjem položaju zelo važnd. Povezati mora na osnovi demokratičnih principov, ki so v naši organizaciji, najširše plasti mladine v vsakdanji borbi za rešitev mladinskih problemov, ki so mladini pri srcu in je zato tudi odločena rešiti jih v korist skupnosti. Ce izločimo majhno število mladine privilegiranih družin, ki živijo na ramenih poštenega in delovnega ljudstva, ima vsak mladinec in mladinka vseh slojev in narodnosti željo, da si ustvari boljše življenje, istočasno pa se zaveda, da ga nekdo na poti njegovega življenja zavira. Vsa ta mladinč, mora spoznati, da se bodo v skupni borbi uresničile vse želje poštene mladine in da se bo naša organizacija še okrtpila, če bodo zainteresirali za to borbo slehernega mladinca ali mladinko. Delo v naši organizaciji mora sloneti na realnih in konkretnih temeljih. V vsaki akciji mora mladina videli svoj problem, zato morajo biti te čimbolj konkretne in za vso mladino jasne. Uspeh ene akcije mora dati mladini povod, da se še z večjim poletom in mladinskim čUUhom pridruži reševanju bodočih mladinskih problemov in nalog. Voditelji in organizacija sama morajo poznati življenjske razmere in težnje vseh slojev mladine ter na podlagi tega spoznanja združevati in mobilizirati vso mladino pri reševanju posameznih problemov. Vedno bomo delo uspešno izvedli, če bo problem postavljen tako in če bomo okrog tega znali združiti vso mladino Tržaškega ozemlja. Bodimo prepričani, da bo tak način podpora, ki jo dobivamo s strani demokratičnih organizacij in vsega ljudstva v bodočnosti še večja; delati pa moramo na tem, da bomo javnost seznanili s našimi problemi. Se več! Naše probleme mora poznati oblast, ki upravlja naše ozemlje. Od nje moramo zahtevati vso podporo in priznanje naših pravic. Odmev naše borbe se bo moral torej slišati povsod pri nas in izven naših meja. V svesti si moči naše organizacije, enotnosti in bratstva, ki vlada v njej, in zavedajoč se potrebe, da širimo in krepimo mla-dinslui demokratično fronto Tržaškega ozemlja, imamo možnost, da sedanji mladinski kongres začrta vsaj v širših potezah pot naše organizacije, da se bo tako mladina seznanila z nalogami, ki bodo postavljene pred njo v prihodnjem letu. Prav tako bo posvečeno delo zaščiti tržaške mladine. ZAM kot pobVdnik tega dela bo povabila k sodelovanju vse mladinske organizacije, gospodarske, kulturne, zdravstvene ustanove in ljudi, ki jim je pri srcu rešitev tržaške mladine iz sedanjega položaja. To delo bo razdeljeno na teč odsekov. Zdravstveni odsek bo nudil pomoč mladini, ki je pod-vržina rasnim boleznim, in bo gledal, da bo mladina v tovarnah, vaseh In šolah rešena pred na-varnostjo raznih obolenj. Šolski odsek bo skrbel, da se mladina pripravi za poklice, tudi brezposelna in mladina, ki nima možnosti, da bi se šolala. Nravni odsek bo moral poleg zbiranja podatkov tudi “nuditi konkretno pomoč in se zavzemati za rešitev tiste mladine, ki je podvržena prostituciji, kriminalu• itd. Politično socialni odsek bo imel nalogo, da vodi konkretno borbo proti sovražniku mladine pri nas, proti imperializmu in njegovim hlapcem. Sindikalni odsek se bo boril proti brezposelnosti mladine, da se mladina izobražuje v svojem poklicu in s tem da se bo vsak mladi delavec lahko izučil v svojem poklicu. Na 1. maj, na praznik delovnega ljudstva bo tudi naša demokratična mladina z vsemi demokratičnimi silami prispevala, da » ri » SKLEPE KONGRESA SO SPREJEM Z NAVDUŠENJEM bo ta praznik čimbbljše uspel. Da se na našem ozemlju mladinska demokratična fronta se bolj razširi, kar je to poglavitni pogoj za uspešno borbo vse mladine, bodo v prihodnjem letu tri tekmovanja za razdeljevanje mladinskih izkaznic. Pri tem bo potrebno sodelovanje vsakega mladega antifašista. Kot vsako leto bomo tudi v prihodnjem praznovali svetovni mladinski teden, ki ga organizira SZDM. Obenem pa bo naša organizacija odposlala v Jugoslavijo in druge vzhodno evropske hržave mladinske delovne brigade. Naša mladinska organizacija je z veseljem sprejela povabilo ZDTV, da ustanovi pri nas pripravljalni odbor za udeležbo naših telovadcev na fizkulturntm zletu V Pragi. Med šolskimi počitnicami bodo organizirani izleti in potovanja dijaških delegacij v inozemstvu. Zvezi pionirjev bomo predlagali, da skliče pionirska zborovanja, eno na Tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško vOjaško upravo in drugo na ozemlju pod VUJA. Ker so v naši organizaciji včlanjeni vsi sloji mladine, bo ena nedelja posvečena mlademu kmetu. tem pogledu. Mnogokrat vidimo podcenjevanje tovarišic s strani tovarišev, kar je prav za prav znak politične nezgrajcnosti posameznih mladincev. Dogaja se celo, da se tovarišice same pod-oenjujejo. Posledioa Je ta, da je danes veliko število tovdrišio izven naše organizacije, čeprav se njihovo mišljenje v vseh pogledih strinja z načeli ZAM. Upoštevajoč obujmo stanje in položaj, v htterem živijo mnoge mladinke, je dolžnost mladine, da se osvobodi ozkosti, ki je v tem primeru zelo škodljiva, in da nudi vsem mladinkam pomoč v njihovi pravični borbi. Nato je govornik omenil važnost mladinskega tiska in podporo, ki Jo mora nuditi organizaciji, kakor tudi članstvo njemu, bodisi a sodelovanjem ali širjenjem. Nadalje se Je govornik na kratko pomudil ob finančnih vprašanjih organizacije. Kulturni dvig mladine Je važno vprašanje, ki ga mora naša organizacija reševati. Nam in naši organizaciji ni vseeno, kje in kako se mladina kulturno vzgaja, posvetiti ji moramo vso pozornost. Razen redkih mladinskih kulturnih krožkov, ki jih mladina premalo obiskuje, se mladina kulturno udejstvuje v kulturnih krožkih in društvih, ki Jih organizira SHPZ ter italijanska CGP. Vse to ni dovolj. Nam mladini je fašistični režim prepovedal zdra vo kulturno srago jo, prav zato smo jo danes toliko potrebni, če• se hočemo dvigniti v duhu novega časa in smislu bratstva med narodi. ZAM bo s sodelovanjem vse mladine to vprašanje brez dvoma rešila, Pospešili bomo mladinsko JO. novembra bo demokratična mladina skupno z vsa demokratično mladino sveta praznovala S. obletnico ustanovitve SZDM. Naša organizacija bo tudi v prihodnjem letu preskrbela za uspešen izid otroške božičnice, s Vprašanje mladink je važno, tudi to bo morala naša organizacija v prihodnjem letu rešiti. St globlje moramo prodreti v vrste mladink ter jih zainteresirati v borbi za njihove pravice. Smatram za potrebno, da bi novo izvoljeni centralni svet to vprašanje preučil in dal možnost mladini, da ga pravilno reši. Te in še one, ki nam jih bo bodočnost stavila pred nas, bodo najvažnejše naloge, katere bo morala mladina v prihodnjem letu sprovesti v življenje za svojo in boljšo bodočnost vsega ljudstva. Ob tej priliki ne smemo prezreti dejstva, da bomo naleteli pri izvrševanju našega programa rta odpor onih, ki po nalogu imperialistov e onstran Oceana delajo na tem, da onemogočajo na Tržaškem ozemlju razvoj demokracije. Dve leti političnih špekulacij okupacijske anglo-ameriške vojaške uprave na našem ozemlju sia bili najboljša šola naši mladini in vsemu ljudstvu, da smo spoznali, da je njihov namen Ustva-ticijo, iki naj bi služila njihovi riti na našem ozemlju svojo po-ekspanzionistični politiki, oziroma za morebitni napad na novonastale ljudske demokracije vzhodne in jugovzhodne Evrope. To so vzroki, ki narekujejo imperializmu, da z razpihovanjem nacionalne mržnje, z razbijanjem enotnosti delovnega ljudstva skuša ustvariti pri nas kolonijo, ki bi popolnbmu odgovarjala njihovim naklepom. Primeri Grčije, Indo-kine itd. kažejo našemu ljudstvu, kam bi lahko njihova imperialistična politika privedla. Zato si je mladina in vse demokratično ljudstvo postavilo za najvažnejšo nalogo borbo proti imperializmu za mir In svoboden procvit našega ozemlja. Ta članek je predložila uprava SNG ea Svobodno tržaškeh ozemlje vodstvu Radia Trst II in bi moral biti .prečitan neposredno pred oddajo. Ker ga je vodstvo Radia Trst II odklonilo, ga objavljamo na tem mestu. V nocojšnji oddaji boste slišali dramo Kralj na Betajnovi, ki jo Je Slovensko narodno gledališče pripravilo v počastite v 29. obletnice smrti Ivana Cankarja. Ivan Cankar se Je rodil 10. maja 1876 v revni bajti na klancu na Vrhniki kot osmi otrok ubož-nega krojača, kateremu obrt zaradi nasprotovanja tržkih mogotcev in trgovcev ni nesla niti toliko, da bi vsaj za silo mogel preživljati svojo številno družino. Lakota je bila delež mladega Cankarja. Zato so Je spominjal svoje mladosti z grenkobo ln ogorčenjem nad krivicami, ki Jih je trpela njegova družina, ter t otožno mislijo na mater mučenico, ki je hrabro prenašala zasmeh in ponižanje za grenki kruh, da je mogla nasititi svoje otroke. (Op. ur.: Nato je v bsžnih obrisih podan Cankarjev življenjepis — kar smo zaradi pomanjkanja prostora opustili), Ivan Cankar je največji Slovenski pisatelj ln mojster slovenskega pripovednega jezika- BU je »SPREJETE NALOG® med tistimi redkimi pisatelji tiste dobe, ki svojega pisateljskega poklica niso smatrali samo za službo lepemu besedičenju, ki ne bi imelo nobenega opravka z življenjem. Cankar se ni zapiral pred življenjem, temveč je stal sredi njega in ga proučeval, da bi ločil resnico od laži in pravico od krivice, s katero se je že v rojstnem kraju tako kruto srečal. Umetnost mu je pomenila orožje v službi ljudstva, orožje, s katerim Je neusmiljeno bil nasilje, laž in hinavščino malomeščanske družbe. Razkrinkaval Je tedanje politične veljake, posvetno ln oerkveno gosposko ter razgaljal krivice, s katerimi so utrjeval! svojo- oblast. V svojih delih Je dalje prikazoval bedo ln gorje ponižanih ter razžaljenih, usodo hlapcev in dninarjev ter propadajočih obrtnikov, ki jim Je meščanska družba s svojim načinom proizvodnje izpodjedala obstoj, pa spet usodo tistih iz vrst ljudstva in ljudstvu zveste Inteligence, ki niso hoteli upogniti hrbtenice ln prodati svojega prepričanja ln vesti. Prav zaradi te svoje neustrašene borbe za resnico in pravico si Je Cankar nakopal sovraštvo obeh tedaj vodilnih strank — klerikalne, katere predstavnik je dal oelo zažgati njegovo zbirko BODO IZVEDENE!* Povzemamo važnejša vprašanja, ki jih je obdelal na ustanovnem kongresu Zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje tov. ANGEL BLAZINA v svojem referatu: c Za široko demokratično mladinsko fronto*. Posamezne odstavke smo izpustili zaradi pomanjkanja prostora. Objavljeni bodo v mladinskem tisku. Pod geslom eKrepimo mladin-*ko demokratično fronto pri nas * tem tudi SRD Ms smo proslavili njeno drugo obletnioo ustanovitve z mladinskimi predkongresnimi konferencami v Trstu 'rt Kopru, Naša mladina je e ve-,'ljcm jn navdušenjem sprejela *est o sklicanju današnjega kon-Srresa. Da bi bil današnji kongres res kongres vse mladine Tržaškega onemijo, je pričela mladina s tekmovanjem, katerega namen je utrditev naše fronte z volitvami in s tem tudi obnovitev sektorskih, vaških, tovarniških tn šolskih odborov. Mladina se je vdejst\>ovala v kultiemo-prosvet-rteni delu, športu in propagandi, širila je demokratični mladinski tisk, nabirala denarna sredstva *•» kongres in pomagala pri utr-titvi pionirske organizacije. Znat-110 število mladine je prisostvovalo predkongresnim mladinskim v Opatiji 'folklor® m glasbe Beda] ko se Je Opatija vrnila v Jugoslavijo, polagoma zopet za/vsema tisto mesto, ki ji gre kot kopališču ln edravil.šču svetovnega slovesa. Zimsko sezono bo začela Opatija z velikim festivalom folklore in glasbe v dneh od 25. decembra t. I. do 2. januarja 19i8. Na festivalu bo sprevod istrskih narodnih noš in revija istrskih plesov. Na festivalu bodo nastopali tudi pevski zbor zagrebškega radia in njegovi solisti, balet zagrebškega gledališča ter solisti Ana Rojc, Oskar Har-moš, Orlov in dr., folklorna skupina «J. Vlahovič» iz Zagreba, ki Je dobila na mladinskem festivalu v Pragi drugo nagrado, pevski zbor ter skupine, simfonični orkester reškega gledališča s solisti prof. Antoniom Jani grom, prof. Božidarjem Kuncem in prof. Antonom Dobronjo. Člani reškega gledališča bodo izvajali pastirsko igro dubrovniš- kega pesnika Ivana Gunduliča ^Dubravka». Tudi otroško gledališče Sušak-Reka bo sodelovalo z eno igro. Nekaj koncertov bodo zaradi milega podnebja izvedli v znanem razkošnem opatijskem parku. 28. t. m. bo pevski in godalni koncert v Postojnski Jami v dvorani, kjer sta nskoč dirigirala Masoagni tn Toscanini. Na tem koncertu bosta sodelovala pevski zbor zagrebške radijske postaje tn simfonični orkester reškega gledališča. Konoert bo prenašal zagrebški radio. Kot dopolnilo razstave hrvat-ske kulture bo ves čas opatijskega festivala v Opatiji tudi razstava slikarjev in kiparjev, razstava knjig, turizma in narodnih izdelkov. Poleg tega pa bodo razstavljena tudi znana istrska vina. Konoerti in vse druge prireditve bodo v dvorani hotela sKvar-ner*. Poleg domačih avtorjev bodo izvajali tudi dela najboljših starejših tn modernih slovanskih skladateljev. DELOVNO PREDSEDSTVO KONGRESA: TOV. PE9GATORI — GRADBENIK (govori) IN MLADI NOVINAR TOV. VESEL GORAZD co, da si v borbi proti ljudstvu podajo rok* oblastniki vseh političnih formacij, ne glede na razlike v njihovih nazorih; v Hlapcih Je udaril po hlapčevski miselnosti, ki je vladala med tedanjo inteligenco, v Lepi Vidi pa je ovekovečil hrepenenje slovenskega človeka po sreči in lepoti. Jedka farsa na hinavščino in svetohlinstvo je Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Cankar se za zmago pravic delo vn: ga ljudstva ni boril samo s peresom, Sel je tudi v politično borbo. Pridružil se je delavskemu gibanju, govoril na zborih in pre-. daval delavcem. Posebno znan je govor,.ki ga Je govoril leta 1907 tržaškim delavcem o slovenski kulturi in v katerem je pozval delavce v boj za popolno poli-ttčno ln socialno osvobojenje, zakaj brez politične ln socialne svobode ni mogoča kulturna svoboda. Istega leta Je Cankar kandidiral na listi socialdemokratske strank« v revirjih Trbovlje ir Zagorje, a na teh volitvah je bila delavska organizacija še preslaba, da bi zmagala. Kakor za zmago pravice se Je Cankar boril tudi za uresničenje nacionalnih teženj zatiranega slovenskega naroda. Uresničenje t a teženj je videl v rešitvi izpod avstrijskega Jarma ln v združitvi Slovencev z drugimi Jugoslovanskimi narodi v federativni republiki. Zaradi te svoje proti-avstrijske miselnosti Je bil med prvo svetovno vojno vojno celo zaprt Bil je tudi prvi med Slovenci, ki Je spoznal veliko vlogo delavskega razreda za slovenski narod v njegovi borbi za popolno nacionalno ln • socialno osvobojeni«. Danes, ki je za večino slovenskega naroda zgodovina že potrdila njegovo spoznanje za pravilno, nam še pfsobno preroško zvene besede,, ki Jih je po. ložil na usta Jermanu v Hlapcih: »Narod sl bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!* Iz Jugoslavije Novo delavsko mesto pri Beogradu BEOGRAD. — V industrijskem središču Rakovica pri Beogradu gradijo veliko moderno delavsko mesto, ki bo štelo 16.000 prebiva.-cev. V mestu bodo bivali delavc: tovarn motorjev in njihove družine. Istrski kamnolomi PULJ. — Uprava istrskih kamnolomov je začela z graditvijo raznih naprav, ki bodo omogočile zvišanje proizvodnje in zboljšanje delovnih pogojev. V letu 1948 bodo v Istri zgradili industrijski centrum za obdelovanje kamna istrskih kamnolomov. V raznih krajih Istre gradijo številna javna poslopja. Obdelovalne zadruge v Slovenili LJUBLJANA. — Kmečke obdelovalne zadruge v Sloveniji se vedno bolj širijo. Sedaj Je v Sloveniji 42 takih zadrug, dočim Jih Je bilo lani 33. V te zadruge je včlanjenih 1275 družin, ki imajo 6200 hektarjev zemlje. Večina teh zadrug se bavi s poljedelstvom, vinarstvom ln živinoreja. Ljudske oblasti dobavljajo poljedelske stroje ter napeljujejo električni tok tem zadrugam. Pogozdovanje v Sloveniji BEOGRAD. — 30 tisoč članov beograjske Ljudske fronte je sodelovalo z mladinskimi delovnimi brigadami iz Mse Jugoslavije pri graditvi tovarne v Železniku pri Beogradu. Člani Ljudske fronte so tudi sodelovali pr! pogozdovanju v okolici Beograda. Na podlagi načrta bi morali zasaditi 200.000 sadik, ta načrt pa so prekoračili in zasadili 214.000 sadik. JUGOSLOVANSKI DELEGAT J&LIKUJE ENEGA IZMED 4iLadincev NA PROGI 8A- MAC-SARAJEVO °hf«rtnoam, (n volitvam dele ga-°u za današnji kongres. Lahko ^čemo, da se je mladina za da-Jj^rtji kongres dobro pripravila. apak bi bilo, ako bi rekh, da Jrto napravili vse,- kar se je dalo. zavedati se moramo prav iTjrte« ob tem važnem mejniku .'a mladine Tržaškega ozemlja, J® imamo še vedno veliko mož-j,,f, da razširimo In utrdimo na-I® organizacijo s tem da pospe-*'o naše delovanje. Mladina je rjrtžna napraviti več kot Je najavila. Zato morajo biti bodoče *rspčktive naše organizacije fa-vsem, da bomo lahko na pod-»fcušenj in napak iz prettklo-1,1 še bolj uspešno nadaljevali £>>• pravičnih mladinskih zah- *.U/ jo neodvisna organizacija, .1 in program te organizacije 'š» ^ vse našega ozem- v rte glede na nacionalno pri-iJ^rtosf, verski čut, politično miš-'iv** iw socialni položaj. ZAM je **t° °rgdnizacija, v katero lahko ^ °Pi vsakdo, ki čuti potrebo po ♦J^rtoefi in borbo mladine za pravloe kot sinjo lastno a!*0«- ^JJrtvornik se je ob tem ln k« pomudil ob obravnavi erga-^ Jakih vprašanj in razlagi ^^zucijske strukture. tako je velika naloga »k** da pokaže mladincem vse Cinike, ki dtlajo proti njej, pesmi Erotika — in liberalne, pridobil pa si je ljubezen in spoštovanje ljudstva, ki je razumelo Cankarjevo besedo, saj je bila iz njegovih ust vzeta. Tedanji oblastniki so hoteli Cankarja onemo. gočiti. Zato so njihovi kritik' zavzeli do njega odklonilno stališče, češ da je sanjač in romantik. Toda ljudstvo je razumelo, da je v Cankarjevih sanjah, v katerih j« hrepenel stran od tedanje gnilobe, slutnja lepših, pravičnejših dni, ln v njegovi žalosti ter otožnosti volja za neizprosno borbo za lepšo podobo sveta in svetlejšo bodočnost slovenskega naroda. Vsi Cankarjevi junaki so borci za pravico in resnica V okviru tega kratkega uvoda pred oddajo je nemogoče našteti vsa njegova dela, saj ima kazalo njegovih spisov 15 strani samih naslovov, ter Jih razčlenjevati. Tu naj vam prikličemo v spomin le naslednja dela: Zbirka črtic Vinjete, v katerih se Cankar že uveljavlja kot borec zoper družbene krivice; Tujci; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Na klancu, v katerem je prispodobll vrhniški klanec, kjer je stanovala vrhniška revščina, vsej trpeči domovini, in v katerem j: postavil svoji materi spomenik, kakor ga nima človeška mati. Vrsto simbolov je ustvaril v knjigah: Hiša Marije Pomočnice — Križ na gor!, Martin Kačur, zlasti pa v noveli Hlapec Jernej ln njegova pravica, ki jo je slovstveni zgodovinar Ivan Prijatelj označil kot velik umotvor, V tej noveli, v kateri se prepletata simbolika ln realizem, je Cankar prikazal hlapca, ki Je štirideset let delal pri hiši, nato pa ga je mladi go- * spodar spodil na cesta Jernej ne more verjeti, da ga je smel mladi Sitar spoditi iz hiše, ki jo je Jernej sam postavil, in da Je beraška malha edino plačilo za štirideset let znoja. Zato se napoti iskat pravico. Išče Jo pri županu, na sodniji, pri cesarju in župniku, a Je ne najde. Omenimo naj še Krpanovo kobilo, Bele krizanteme, Kurenta, Za križem, Moje življenje, avtobiografsko povest Grešnik Lenart in Podobe iz sanj, ki jih Je napisal v letih strahot« med prvo svetovno vojno. Vrhunec Cankarjevega ustvarjanja so njegovi realistični spisi, predvsem pa njegov« drame, v katerih se približuje realizmu Maksima Gorskega in ki predstavljajo danes osnovo repertoarja vseh slovenskih In jugoslovanskih gledališč. V Jakobu Rudi Je prikazal moralni razkroj malomeščanske družbe, z Narodovim blagrom Je jedko ošvrknil kramarstvo in zlagano rodoljubje slovenskih politikov, v Kralju na Betajnovi, ki Je njegova najboljša drama, je prikazal pogubno prodiranje kapitalizma na vasi in genialno narisal resni- 17. decembra SE V ČASU STAVKE NABRALE MOČNO OVIRAJO PROMET. TAKO HJDI TISTI, KI SO S SVOJIMI VO-FCIJAH PO PARIZU — OBSTATI STAVKA NA PREKOOCEANSKI LADJI «QUEEN MARY». MOŠTVO LADJE JE ZAPUSTILO DELOVNO MESTO IZ SOLIDARNOSTI S STAVKAJOČIMI V MERCT-JU. — TAKO «QUEEN MARY» NI MOGLA ODPLUTI, KAKOR JE BILO PREDVIDENO. „Due soci" *”i v nboogie - wooqie časih polpriprtim kovčegom. Zvedavo gleda okoli stbe, vsakega posebej tehta, tu pa tam se spusti v pogovor z deželanom, še najraje pa se pogovarja z ženskimi. Najbolje mu teče beseda laški, pa če treba, si pomaga tudi po hrvaško. Avtobusi prihajajo In odhajajo, ljudje se prerivajo, ie treba tudi kolnejo in zmerjajo, možu s polpriprtim koviegom na klopici, pa se ne mudi nikamor. Vse kaže, da je slabe volje. Menil je, da bo napravil dobro kupčijo in naplahtal .šča/ve* s peskom za sladkor, pa mu ni uspelo. .Kupite zukero, prima kvaliteto», je silil v deželanko, s roba In-plese*. .Kaj bo roba inglese, reva sleparska), ga je nagnala kraška gospodinja, .Angleži ga sami nimajo in ga oni sami dobijo malenkost na karte, pa boš ti prodajal angl-ški sladkor*, mu jih je plelg. v oblo zabavo poslušalcev. Vendar eno ptičico je pa le ujel na limance. Dol z Romanje je prišel starejši gospod. Ni da bi mu ocenil leta, prej bi mu j h dol več fcai manj. Na nogah prašne sandale, platnene nezlikane hlače, brez suknje, srajca na elastiko preko popka, okoli ust rumen od jajčnega rumenjaka, v rokah zajetna aktovka, Z Gian Battisto sta se takoj zapletla v zaupen pogovor. Ulfudni gospod Gian Bat-tista ni vedel, kako naj mu rele ali naj ga počasti z doktorjem ali prečastit m ali z macstro. «/n je dober sladkor f*. Najboljši, doktor, samo poglejte in pokušajte*. Vtaknil je prst v gornjo plast, kjer Je bil res sladkor in oblizal prst. Lizal je in omokal, nato si je lizal še ustnice, tako da si je izlizal še preostali rumenjak od izpitega jajcu, ki daje starejšim gospodom moč. .Dajte mi ga en kilogram*. .Ali bi ne vzeli, prečastiti, dve ki'i, mam zavojčke po dve. kili, doktbr. Taiko dober angleški in tako poceni. Povem vam, še še me boste iskali*. In bil je Jasnovidec, knjti res ga je iskal, da zahteva od njtlP denar nazaj ali pa Javi pristoj" zakoniti oblasti. .Pa dajte dve kili*. .Izvolite, maestro, ali ne bi *** goče vzeli ifiri kilograme. T vi m vam, iskali me še boste*-Gos/tod je potegnil denarnih’ polno raznih pdpirjev in papU. kov, plačal, sladkor pa spravil zajetno aktovko. Ves vesel je šel usmiljeni gospod, kupil je Fj oeni dva kilograma s’adkorja ^ ga bo nesel ubogi nesrečni mi* vdovi na Opčine, ki tako rada F' sladko kavo. Nič ni šla dobro trgovina ssl° kor jem, tudi z novim sladkor je ne. Gian Battista je bil zelo >' be volje, začel je preklinjali tiho pri sebi .ščave*, potem )c čel kleti in slabo želeti Jug0* j vifi. Manjkal mu Je prijatelj v j dušetmi siisfci. Mimo je pr prodajalec! s časopisi. . .Daj mi .Voce IIbera*! Je *** novega f*. , *Oh. novega dosti, pa te ima «Lavordtore*. Gian Battista je samo grdo P gledal. Odprl je .Vooe Kakšna uteha za njegovo bičano trgovsko dušo! (ri .Saj jih bo kmalu vzel vra^ tt nato se vrnem v Istro in : ge bom gospod. Pokazal jim bon1' ^ bom »luga na občini, še bon* Mični (Ss nadaljuj® KOROŠCI HOČEJO K DOMOVINI , MEDTEM KO PRIHAJA IZ AMERIKE POKOC, SE TEROR MONARHO-FASISTOV V GRCJJI STALNO JACA. — MONAR-HO-FASIST DAJE MILOSTNE STRELE ŠTIRIM NA SMRT OBSOJENIM RODOLJUBOM. SKUPINA GRŠKIH DEMOKRATOV PRED USTRELITVIJO. RODOLJUB EFTYMIS P AS S (drugi e desne) MED C IT AN JEM OBSODBE, Z DVIGANJEM R da so Candile in pajdaši po nesreč, ubili Milko Vrabčevo: da so nameravali pobiti vse ljudi v krožku «Vojka Smuc»; da je bila kriva strojn'ca. ki ni hotela prav delati, da tega n so storil.'; da je zato zahteval državni tožilec smrtno kazen za strojnico; da je zahteval oprostitev za morilce, ker niso oni krivi, če niso pobili vseh ljudi v krožku; * * * da je zavezniški visoki oblastnik vprašal neko Tržačanko, če je zadovoljna sedaj, ko ni več fašistov. 2en!ca mu Je odgovorila: «Re8, res Jih m več, zdaj so vsi pri civilni policiji!*; * * * da je letos Sv. Miklavž bogato obdaril gornjo okolico. ASIZ2 z Opčin je pustil 410 darov za pionirčke; da so pionirčki s Konkon ;1 a pričakali Sv. Miklavža v veseli družb, svojih staršev, katerim so prav lepo prikazali «Povodncga mota.*; da so pionirčki iz Cola Isto tako razveselili svoje starše z lepo uspelo kulturno prireditvijo; da je sv. Miklavž, zaradi starosti precej kratkov den, saj je vse Padr.čane prištel k pion.rč-kom in jih vsevprek obdaril. Za-, vedel se je šele, ko so se po obdaritvi zasukali v poskočne valčke in mazurke; * * * da Prosvetno društvo v Manža-nu — spi — medtem ko vsa draga udarniško delujejo; da so Cežaranj aktivni, ali samo nekateri delajo, drugi 6amo-pravijo; da je prašič tov. Štefanije tehtal 270. kg., da jih ga je prišlo mnogo pogledat, ko so ga zaklali; da Pobežani in drugi niso še videli takega; da je tov. Sokol dejal v neki družbi, da je prav dober in d» takega še n; jedel; da ima tov. Dušan, od kar je v službi, preveč dela, da je napi- .Izslediti in kaznovati je treba vse agente Gestapa in agente fašistične milice Dar-nanda, kaznovati vse izdajal-oe in kolaboracioniste z Nemci in z višijsko vlado— odstraniti iz upravnega aparata in iz profesionalnega življenja vse tiste., ki so sodelovali s sovražnikom in imeli javna mesta mrd okupacijo.— Zahtevati zaplenitev vsega premoženja izdajalcev in črnoborzijancev*. Tako je bilo zapisano v programu, ki ga je 14. marca 1944 napovedal Narodni odporniški svet, in ki so ga podpisale vse stranke in organizacije, ki so sodelovale v odporniškem gibanju. Tako bi bilo treba ravnati in onemogočiti fašističnim skupinam, da bi še kdaj škodovale državi. Toda to n; bilo v političnih načrtih De Gaulea, čim je priš.1 iz Londona, ker bi ga temeljita epuracija filonacislov spravila ob njegove, najzvest-ijše in najvda-nejše privržence. Namesto da bi neizprosno zasledoval vse kolaboracioniste in jih kaznoval, kakor bi to šlo, je skušal od prvega dneva osvoboditve rešiti najvažnejše kolaboracioniste. Rss je, da sta bila ustreljena Laval in De Brinon, toda ona dva bi bila lahko marsikaj razkrila, če bi ju Vsa za ,.p atrio" I Francoske ..epnrlrance" In kolaboracioniste ščiti ^Pravijo .Oh, da mi je »meti kamion, to bi se služilo. Da, zaslužilo. Zaslužek. Sladkor. Pesek kot sladkor, sladkor kot pesek.'*. Gian Battista razmišlja. «Kaj če bi pomešal tako malo peska med sladkor, malenkost na kilogram, sladkor bi se pocenil, ljudje bi raje kupovali, zaslužek bi bil večji, pesek je zastonj!*. Sklene. .Zvečer v mraku ali pa ponoči, ko bodo ljudje šli izpred hišnih vrat v svoja stanovanja, pridem z vrečioo po pesek in poskušam. Mogoče se bo obneslo*. Se enkrat potipa pesek. .Res droben kot sladkor in tudi barva kot sladkor*. • • • Lep popoldan. Ogel ulice Fnbio Severo. V vse smeri na Krasu odhajajo od tod avtobusi. Hišica prodajalca časopisov, pa bencinska črpalka, prav ob dolgem zidu še neka hišica, blizu nje kamnita klopica, nekaj bledičavtga grmičevja in par slabokrvnih smrek, naprej veliki kupi opeke tn zadaj slavni hotel Coroneo. Ob zgodnjih popoldanskih urah ze tam tare deželanov z našega Krasa, vse čaka na avtobus, prerivanje za sedeže, kajti nobenemu se ne da stati med vožnjo na Kras. Kri imajo v rokah torbe, drugi aktovke, tretli kovčege, praznih rok ni menda nobeden. Na kamniti klopici sedi mož s I. šovinist: — Strela, pa zakaj si poročil tako pošast t IL šovinist: — Kakšna pošast! Kliče se Itala! sveti zaš Charles d Novinar: — Gotovo je zopet govoril Višinski, ko so osi takšni... — Ampak, gospod Janez, vozite bolj počasi, ko msts, da še nisem bila nikoli na motorju. — Tudi Jaz ne, gospodična! pustili pri življenju, kar ne bi j bilo prijetno. Treba pa je bilo tudi le računati na ljudsko jezo, ki | je zahtevala pravico. Tudi številni manjši in najmanjši privrženci so plačali z življenjem svoje zločine, toda to niso bili tisti, ki bi lahko bog ve kaj služili generalu. De Gaulle je med svojim »kraljevanjem* pomilostil najvažnejše kolaboracioniste in krvnike francoskega ljudstva: maršala Petaina, gen. Dentza, ki je bil Izročil Pariz Nemcem in se boril proti zaveznikom, v Siriji, kamor ga je bil poslal Hitler kot visokega komisarja; Henryja Beran-da, ravnatelja lista »Gringoire*. t, j. tistega, ki je hotel pahniti Anglijo v sužnost. Razen tega js De Gaulle pomilostil visok; sodnike Denona, Guyenota in Cottina, ki so redno pošiljali v smrt na stotine patriotov in partizanov; inšpektor Gautherie, ki je aretiral in osebno izročil SS-ovcem 315 partizanov ter Claude Le-danseur, krvnik in mučitelj v zloglasni pariški «Vili žalosti*, sta si rešila življenje po De Gaullovi zaslugi. Tako je «grand resistant* iz Londona pomilostil vse šefe milice, policije in zaporov. Veliko število francoskih nacistov, ki so se okoristili s počasnostjo zakonov in s pomanjkljivostmi epuracijskega aparata, je zbežalo pred smrtno kaznijo. Nekateri višijski ministri, kakor Flaudin, Charbin in Lami-rand so bili celo oproščeni in to po neposrednem posredovanju ali po ugodnih izpovedih Degaulle-ovih londonskih »borcev*. Toda še več. 10. julija je gen. Brldoux, bivši vojni minister z Nemci z lahkoto zbežal iz hotela «de Grace*, kjer je bil «zaprt»; 4. septembra so štiri bivši ES-cvski častniki prosto zapustili ječo v Villejuif; samo v decembru je množično zbežalo i* koncentracijskega taborišča v BRDA SO TRDA, KRAS KAMNIT, DRUGAM SE KAJ KMALU BO MORAL SELIT: »SLOVENSKI PRIMOREC*. ši društveni blagajnik Grgurič; da je vse to videl tajnik neke skupine, ki ni nikdar izdal svoje domovine; da ga Tončka večkrat poboža, ker tako po resnici poroča; da ga pozna samo Tončka, ki pa tega nikomur ne izda; + ♦ da Je tov. Danilo zelo lep fant. Zato se ne čudimo, da vedno zvoni telefon halo: ali je Danilo? da Je dežja dovolj. Tički pravijo, da bi se naš Urio rad z motorjem vozil in, da bi to tudi storil, če bi mesto vode dežsval bencin. da so Bazovke krasne punce, saj se je tudi naš Rikec, — Low-man openske mladine v eno zaljubil... voščila za dobro raco. da v Pobegih pravijo, da so čežarani vedno v čajop'su, da imajo v Cežarjlh aktivnega do-pisniicarja. * * * ...da morate vedno sami uganiti. kje kaj pravijo; ...da vam prav gotovo pri tem ne bo pomagal glavni dopisnik humorističnega lista «Kraška burja* gospod Jan:z Zepredolgo-nepodkrajšanajndolgcnepobožana-brada. Bounalt, kapetani Adam, Bonne' marche, prostovoljci v proti* boljševiški legiji na vzhodni fronti so še vedno v službi v francoski'vojski. Višek pa Je doseg® kapetan Lecas, ki je pripadal legiji in ki je bil zato povišan v častnika »Častne legijs!* Carrere nad 1.100 bivših miličnikov in pripadnikov protiboljš^" viške legije. 20. novembra je i* znanega zapora Fresnes v Parizu zbežalo 5 znanih kolabora-clonističnih industrijcev. Demokristjanski in degolistični minister De Menthon je odpravil epuracijske komisije že v septembru 1944 (takoj po osvoboditvi)-V novembru 1944 je pariški operacijski dvor nenadoma prekinil svoje delovanje. Mnogo hujše pa je to, da n'®° epurirali vojske. Zato ni težk® najti v službi častnikov, ki bili ostali «v službi* tudi m®d nemško zasedbo. List francoskih partizanov »France d Abord* j® pred kratkim pisal v senzacionalnih odkritjih o preteklosti kapetana, ki je v efektivni službi, Roberta Deglane, ki je bil nac cistični vohun in poveljnik nekega francoskega taborišča v Nemčiji. Degolistični vojni minister Michelet je poznal vso Dc" glanovo storijo, pa je rajši molčal. Pod pritiskom odkritij tegh lista je dal aretirati bivšega vohuna, ki pa je bil po kratkem zaporu izpuščen in poslan na odgovorno mesto v Bretagno, kj®r je še sedaj kot kapetan. General Duchasson, polkovnih-