TEORETIČNO IN TERMINOLOŠKO O KONCEPTU
PROŽNOSTI
AVTORICA
dr. Lu ci ja La puh
Fakultetazainformacijskeštudije,Inštitutzainovacijeintehnologijev regionalnemrazvoju,Ljubljanska
cesta31a,SI –8000Novomesto,Slovenija
lucija.lapuh@fis.unm.si
DOI:10.3986/GV89203
UDK:911.3:338.124.4:001.4
COBISS:1.02
IZVLEČEK
Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti
Geografisosepolegekonomistovz raziskavamihitroodzvalinaspremembe,kijihjeprineslarecesija.Odziv
narecesijoinokrevanjeponjejpreučujemos konceptomprožnosti,kijenovostv slovenskigeografskili-
teraturi.Namenčlankajeopredelitikonceptprožnostiterpojasnitis temkonceptompovezaneizraze,ki
najsepripreučevanjugospodarskekrizeinokrevanjuponjejuporabljajov slovenščini.Članekjerazde-
ljennaobdobjepredrecesijo,v kateremregijeizkazujejogospodarskorast,naobdobjerecesijeinnaobdobje
okrevanjaponjej.
KLJUČNEBESEDE
ekonomskageografija,prožnost,ranljivost,odpornost,recesija,gospodarskakriza,terminologija
ABSTRACT
Theo re ti cally and ter mi no lo gi cally about the con cept of re si lien ce
Besideseconomists,geographershavequicklyrespondedtochangesmadebytherecession.A responseto
itanda recoveryafterwardsisinvestigatedwiththeconceptofresilience,whichisa noveltyintheSlove-
niangeographicalliterature.Thepurposeofthispaperistodefinetheconceptofresilienceandtoexplain
itsterminology,whichshouldbeusedtoinvestigateeconomiccrisisandrecoveryafterwardsintheSlo-
venianlanguage.Thispaperisdivided,first,totheperiodbeforetherecession,whenregionsconduct
themselveswithaneconomicgrowth,secondtotheperiodofrecession,andthirdtotheperiodofpoten-
tialrecoveryafterwards.
KEYWORDS
economicgeography,resilience,vulnerability,resistance,recession,economiccrisis,terminology
Uredništvojeprispevekprejelo20.marca2017.
51
Geografski vestnik 89-2, 2017, 51–60 Razgledi
RAZGLEDI
52
Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti
1 Uvod
Po leg eko no mi stov so se tudi geo gra fi z ra zi ska va mi hi tro od zva li na gos po dar ske spre mem be, ki
jih je pri ne sla re ce si ja (La puh 2016b). Na re ce si jo po letu 2008 se v Slo ve ni ji na našajo pred vsem geo -
graf ski pris pev ki Lor ber je ve (2010), Rav bar ja (2011) in Kušarja (2012), dok tor sko delo La pu ho ve (2016a)
ter di plom ska dela Ta boršako ve (2011), Brez ni kove (2011), Strmškove (2014) in Mar tinčičeve (2014).
Od ziv na re ce si jo in okre va nje po njej preučuje mo s kon cep tom prožno sti, ki je v zna no sti ra zum -
ljen in ter dis ci pli nar no in je še ved no v fazi raz vo ja. Iz začetne rabe v eko lo gi ji, fi zi ki in psi hia tri ji se je
raz širil na po dročje na rav nih ne sreč in eko nom ske geo gra fi je, ki je pred met obrav na ve tega pris pevka.
V no vejši slo ven ski eko nom sko-geo graf ski li te ra tu ri so kon cept prožno sti preučeva li pred vsem La pu -
ho va (2016b), Ko mac in La pu ho va (2014) ter Ko mac s  so de lav ci (2013). Po sle di ca raz me ro ma
skrom ne ga za ni ma nja slo ven skih geo gra fov za to po dročje je tudi slabše raz vi ta ter mi no lo gi ja – ne ka -
te ri izra zi v slo venščini niso ob sta ja li in jih je bilo tre ba po slo ve ni ti, za ne ka te re pa se je upo rab lja lo
več izrazov in je bilo tre ba opre de li ti naj pri mer nejšega.
Na men član ka je opre de li ti in si ste ma tično pred sta vi ti kon cept prožno sti ter po ja sni ti s tem kon -
cep tom po ve za ne izra ze (sli ka 1) iz eko nom ske geo gra fi je, ki naj se v  slo venščini na raz ličnih
pro stor skih rav neh upo rab lja jo pri preučeva nju gos po dar ske kri ze in okre va nju po njej. Me to do loško
je čla nek o kon cep tu prožno sti za sno van na pre gle du ob sto ječe, pred vsem tuje li te ra tu re in tudi pr vih
za met kov upo ra be obrav na va nih poj mov v slo venščini.
V pris pev ku je pred stav lje na prožnost na re gio nal ni rav ni, ki za je ma tako sta ti stične kot raz voj ne
re gi je. Re gi ja je oze melj sko ome je no ob močje, ki s pre ple ta njem na rav no geo graf skih, družbe no geograf -
skih in/ali zgo do vin skih ele men tov tvo ri spe ci fično funk cio nal no zao kroženo ce lo to. Po mem ben no tra nje
raz no lik sklop pr vin pre bi vals tve nih in gos po dar skih značil no sti re gi je je poi me no van družbeno-gos -
po dar ska se sta va (an gleško socio-economicstructure) (Klad nik 2015).
gospodarska rast gospodarsko nazadovanje gospodarska rast
čas
šok
ranljivost prožnost
odziv
okrevanje, obnovitev, preusmeritev, prilagoditev
recesija, depresija
tveganje, občutljivost
gospodarska kriza
gospodarski razvoj
odpornost
Slika1:Izbranipojmi,povezanis prožnostjoregijskozičas.
2 Kon cept prož no sti ob re ce si ji v ok vi ru eko nom ske geo gra fi je
Gos po dar ski ci kel je gi ba nje gos po dar ske de jav no sti med ob dob jem ra sti in ob dob jem stag na ci -
je. Ci kel se za ključi po ob dob ju okre va nja. Gos po dar ski ka zal ni ki, kot so bru to do mači proizvod (BDP),
stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti, obrest ne mere, za dolženost in po trošniška po ra ba, nam po ma ga -
jo do ločiti, v ka te ri fazi ci kla je gos po dars tvo (med mrežje 3).
2.1 Čas pred šo kom
Pred šokom so re gi je v ob dob ju gos po dar ske ra sti (an gleško economicgrowth), ki je opre de lje na
kot na raščanje spo sob no sti gos po dars tva za proi zvod njo bla ga in oprav lja nje sto ri tev (med mrežje 2), kar
se kaže v večjih pri hod kih re gi je ter po sle dično v višji kup ni moči, šte vil nejših in ve sti ci jah (Na red 2006)
in po ra stu bla gi nje.
2.2 Vpliv šo ka
Ugo den raz voj v re gi ji in gos po dar sko rast pre ki ne ne na den po jav, poi me no van šok (an gleško
shock), ki vpli va na re gi jo. Če šok iz vi ra iz bančništva, pri de spr va do fi nančne kri ze (an gleško finan-
cialcrisis), ki na sta ne, ko je povpraševa nja po de nar ju več, kot ga je na vo ljo v ban kah. Ker se zmanjša
lik vid nost bank, so pri mo ra ne pro da ti dru ge in ve sti ci je ozi ro ma celo pro pa de jo (med mrežje 1). Po -
so ji lo da jal ci težje oce ni jo nove vr ste tve ganj, zato po so ji lo je mal ci težje do bi jo kre dite, kar lah ko prive -
de do gos po dar ske ga na za do va nja (an gleško economicdownturn), ki po me ni zmanjšanje gos po dar ske
de jav no sti (Eco no mic Cri sis … 2012) ter po slabšanje kon ku renčno sti gos po dars tva in lah ko vodi v re -
ce si jo.
Re ce si ja (an gleško recession) po meni po memb no zmanjševa nje gos po dar ske de jav no sti, ki na -
sto pi, ko je rast BDP v četrt let ju v pri mer ja vi s prejšnjim dva krat za po red (šest me se cev) ne ga tiv na
(Uh lig 2010). Re ce si ja spr va pri za de ne fi nančni sek tor in nato vodi do ko re ni tih spre memb v raz -
voju gos po dars tva. Re ce si ja pri ve de do zmanjšanja proi zvod nje in iz vo za ter do pre struk tu ri ra nja gospo -
dars tva (Lor ber 2010). Učinki re ce si je so med dru gim vid ni v znižanju real nih pri hod kov, od puščanju
de lav cev (Lor ber 2010), zvišani stop nji re gi stri ra ne brezpo sel no sti in po sle dično zmanjšani tr go vin -
ski de jav no sti (Mar tin 2012). Re ce si ja ima pre ho den značaj in naj ne bi ime la traj ne ga učinka na gos -
po dar ski raz voj, ven dar pa močne in/ali po go ste re ce si je za vi ra jo dol go ročen raz voj gos po dars tva
(Mar tin 2012). Rece si ja se konča, ko prične BDP ra sti in se hkra ti znižuje stop nja brez po sel no sti (Lapuh
2016a).
Re ce si ja lah ko vodi v gos po dar sko de pre si jo (an gleško depression), ki po me ni ek strem no in dol -
go traj no re ce si jo (Mar tin 2012). Med tem, ko je re ce si ja nor ma len del gos po dar ske ga ci kla, de pre si ja
to ni. Bis tve ni raz li ki med de pre si jo in re ce si jo sta v ob se gu in dolžini tra ja nja. Za de pre si jo sta značilna
upad BDP za več kot de set od stot kov ter re ce si ja, ki tra ja vsaj tri leta. Značil no sti gos po dar ske de pre -
si je so neučin ko vi ta gos po dar ska pro duk tiv nost, iz jem no vi so ka stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti,
šte vil ni ban kro ti, ome je val no po so ja nje de nar ja, bis tve no manjša tr gov ska de jav nost, vi so ka ni ha nja
med va lut ni mi tečaji ter def la ci ja (pa da nje cen). V času gospodar ske de pre si je iz jem no upa de ta zau -
pa nje po trošni kov in in ve sti ra nje (med mrežje 3).
O gos po dar ski kri zi (an gleško economiccrisis) go vo ri mo, ko za ra di fi nančne kri ze pri de do očit -
ne ga gos po dar ske ga na za do va nja (med mrežje 1), ven dar gos po dar ska kri za ni ve za na na četrt let ni pa dec
BDP, tem več sega tudi na so cial no po dročje ter na pro stor kot ce lo to (Fran ken berg, Tho mas in Bee -
gle 1999). Izraz se upo rab lja tudi za ob dob je, v ka te rem že na sto pi rah la gos po dar ska rast po kri zi, ven dar
je gos po dars tvo še zelo pod vpli vom gos po dar ske ga na za do va nja (na pri mer vi so ka brez po sel nost,
zmanjšanje iz vo za) (Eco no mic Cri sis … 2012).
53
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
2.3 Ob dob je okre va nja po šo ku
Kako se re gi je ob izred nih do god kih od zo ve jo in kakšen je nji hov na dalj nji raz voj, poi me nu je -
mo prožnost (angleško resilience). V slo venščini smo v za dre gi gle de poi me no va nja prožno sti. Ra -
zi ska va Ma ro to ve (2014) je po ka za la, da se slo ven ska stro kov na jav nost (aka dem ska in ra zi sko val na
sfe ra, za pro stor pri stoj no mi ni strs tvo in re gio nal ne raz voj ne agen ci je) sooča s prob le mom pre vo -
da – od por nost ali prožnost? Ome nje na ra zi ska va na pod la gi iz ve de ne del fi ana li ze kaže, da je izraz
prožnost na ju strez nejši pre vod an gleške so po men ke, kar se zdi us trez no tudi gle de na opre de li tev
po Slo var ju slo ven ske ga knjižnega je zika (med mrežje 4), ki prožnost opre de lju je širše od od por no -
sti. Ti sti, ki so v ome nje ni ra zi ska vi me ni li, da gre za nov izraz, so iz po sta vi li, da gre za ce lost no in
dalj časa tra ja joče okre va nje po izred nih do god kih, med tem ko so os ta li me ni li, da gre za pojem iz
eko lo gi je.
Prožnost je po sta la vo di len kon cept za obrav na va nje ne go to vo sti in spre memb v raz ličnih ve dah
ter na raz ličnih po dročjih (Eco no mic Cri sis … 2014). Iz ha ja iz na ra vo slov ja, kjer so preučeva li učinke
šokov (na rav nih in eko loških ne sreč, izjemnih po se gov v pro stor) na raz lične okolj ske si ste me ter nji -
ho vo okre va nje. Po jem so naj prej upo rab lja li v eko lo gi ji, fi zi ki, psi hia tri ji (Man ye na 2006) in psi ho lo gi ji
(Ka plan 1999), da nes pa se upo rab lja pred vsem pri na rav nih ne srečah (na pri mer Ko mac s so de lavci 2013)
in družbe nih po ja vih (na pri mer Kaj zer 2008), zato se tako de fi ni ci je prožno sti (Man ye na 2006, 437)
kot ka zal ni ki, s ka te ri mi jo me ri mo, raz li ku je jo. Ne ka te re de fi ni ci je prožno sti iz ha ja jo iz inženirske (a),
dru ge iz eko loške (b) in tretje iz pri la go di tve ne teo ri je (c). Prvi dve teo ri ji sta z vi di ka preučeva nja prožnosti
re gij de ležni kri tik.
a) Inženir ska prožnost (an gleško engineeringresilience) je neo kla sičen pri stop, ki je opre de ljen kot
sta bil nost si ste ma bli zu rav no ves ja (an gleško equilibrium) (Hol ling 1973). Šok pre mak ne gospo -
dars tvo iz rav no ves ja in sa mo dej no sproži pri la go di tev, ki pov zroči vr ni tev v po nov no rav no -
ves je, zato so gos po dars tva sa mou rav no težena (Hill, Wial in Wol man 2008). Inženir ska prožnost
je so rod na ide ji o elas tično sti – spo sob no sti si ste ma, da lah ko šok ab sor bi ra brez spre mem be ob -
li ke. Teo ri ja inženir ske prožno sti dom ne va, da se re gi je, ki so na šok manj občut lji ve in to rej od -
por nejše, hi tre je vr ne jo v rav no ves je. Re gi je, ki ima jo v ne kem ob dob ju po šoku enako ali večjo
stop njo raz vo ja kot pred njim, ve lja jo za prožne. Re gi je, ki tega po šoku ne do sežejo, so ne prožne
(Hill, Wial in Wol man 2008). Tak pri stop vr ni tve v rav no ves je, ka kršno je bilo pred šokom, je
za preučeva nje prožno sti re gij manj pri me ren, saj v re snično sti pri ha ja do spre memb, tudi ko
ne pri de do šoka.
b) Eko loška prožnost (an gleško ecologicalresilience) za go var ja moč mot nje, ki jo re gi ja lah ko ab sor -
bi ra, pre den se po ruši rav no ves je ozi ro ma pre den se re gi ja pre mak ne v novo rav no ves je (Martin 2012).
Ta teo ri ja prožno sti za go var ja, da ima gos po dars tvo lah ko več rav no ve sij, pri čemer je novo rav -
noves je od vi sno od prejšnje ga. Pri eko loški prožno sti je po memb na ja kost šoka, ki ga re gi ja lahko
ab sor bi ra, pre den pri la go di se sta vo (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010; Pike, Daw ley in To ma -
ney 2010). Prožna re gi ja je ti sta, ki se učin ko vi to pri la go di in dol go ročno iz boljša gos po dar sko rast
(Sim mie in Mar tin 2010). Kri za lah ko spod bu di preob li ko va nje sek tor ske se sta ve re gij (Pike, Daw -
ley in To ma ney 2010), kar po jas nju je schum pe ter jan ski pri stop (an gleško Schumpeteriannotionof
galesofcreativedestruction), ki raz la ga uki ni tev ne ka te rih za sta re lih ali ne pro duk tiv nih de jav no sti
in us tvar ja nje pri ložno sti za raz voj no vih (Sim mie in Mar tin 2010).
Teo rija rav no ves ja ozi ro ma več rav no ve sij je v prak si malo ver jet na ter je bolj pri mer na za mo -
de li ra nje (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010), saj v nas prot ju s fi zičnimi in eko loškimi si ste -
mi gos po dars tvo ni ko li ni v rav no ves ju (Mar tin 2012). Teo ri ja ravnoves ja ozi ro ma več rav no ve sij
se osre do toča na državno ra ven in težko po jas nju je prožnost re gij. Eko nom ski geo gra fi se di stan -
ci rajo od tega kon cep ta, ki so ga raz vi li eko no mi sti. Bolj so na klo nje ni od pr tim evo lu cij skim pri -
sto pom, ki us mer ja jo svo jo po zor nost na zmožnost dol go ročne pri la go di tve re gij (Mac kin non in
De rick son 2012).
54
Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti
c) Pri la go di tve na prožnost (an gleško adaptiveresilience) ne vključuje zgolj spo sob no sti re gij, da se
upre jo šoku, tem več tudi pre struk tu ri ra nje, pri la go di tev in ob no vi tev gos po darske se sta ve ter dol -
go ročno ohra ni tev spre jem lji ve poti gos po dar ske ra sti in za po slo va nja (Mar tin 2012). Kaj po me ni
spre jem lji va pot ra sti, v znans tve ni li te ra tu ri ni do rečeno (Eco no mic Cri sis … 2014). Ta teo ri ja do -
je ma prožnost kot stal no spre mi nja joč, dinamičen pro ces (Sim mie in Mar tin 2010). Prožnost re gij
se spre mi nja ne le za ra di raz lik v vzro kih in na ra vi po sa mez nih šokov, am pak zato, ker se lah ko dejav -
ni ki, ki ob li ku je jo prožnost, sami raz vi ja jo in spre mi nja jo (Mar tin 2012). Prožne re gi je so dol go ročno
gos po dar sko us pešne in se pri la ga ja jo spre mem bam (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010). V ne -
prožnih re gi jah se gos po dars tvo ne uspe us pešno preob li ko va ti in os ta ne za pr to (an gleško locked
in) v za sta re li struk tu ri ter po sle dično na za du je. 
Kon cept prila go di tve je za raz la go prožno sti re gij bolj upo ra ben kot kon cep ta rav no ves ja in več ravno -
ve sij (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010), saj prožno sti ne mo re mo opre de li ti s hi trost jo okre va nja
ali s spo sob nost jo vr ni tve na vred no sti pred šokom (Mar tin 2012).
Kon cept prožno sti je po stal pri ljub ljen za ra di večje občut lji vo sti na zaz na va nje tve ga nja ter pre pričanja,
da glo ba li za ci ja vpli va na večjo pre pust nost vpli vov, ki so ne koč ve lja li za zu na nje (Chri stop her son, Mic -
hie in Tyler 2010). Izraz prožnost se pri do se da nji upo ra bi v re gio nal nih in ur ba nih štu di jah na ve zu je
na spo sob nost lo kal ne družbeno-gos po dar ske se sta ve, da se po re ce si ji ob no vi in de lu je »ela stično« (Mar -
tin 2012). V upo ra bi je tudi izraz gos po dar ska prožnost, ki pa ne za je ma družbe ne ga vidika prožno sti
re gij – na pri mer znižanja stop nje re gi stri ra ne brez po sel no sti. Izraz prožnost je večkrat upo rab ljen tudi
po men sko ne pra vil no, po dob no kot izra za di na mičen v pet de se tih ali traj no sten v de vet de se tih le tih
prejšnje ga sto let ja (Rose 2009). Prožnost ne izraža us pešno sti re gij pred re ce si jo kot tudi ne ja ko sti šoka,
po ka te rem so skušale okre va ti (La puh 2016a).
Prožnost je v tem član ku de fi ni ra na kot spo sob nost re gij, da se v čim krajšem času zo per sta vi jo ne -
ga tiv ne mu zu na nje mu vpli vu, ga absorbi ra jo in pre ma ga jo, kar pred stav lja od go vor na pov zročeno
spre mem bo z is ka njem pri la go di tve, pri čemer je po mem ben zgo do vin ski raz voj re gi je. Prožnost se meri
s ka zal ni ko ma, ki vključuje ta tako gos po dar sko kot družbeno po dročje: BDP na pre bi val ca in stop nja
re gi stri ra ne brez po sel no sti (La puh 2016a). Re gi je s prožnim gos po dars tvom in ne prožnim tr gom dela
ne mo re mo obrav na va ti kot prožne. Po leg okre va nja gos po dars tva mo ra jo biti prio ri te te raz vo ja re gij
tudi dol go ročno ohra nja nje za po sle no sti, dvig življenj ske ga stan dar da in družbeno bla go sta nje pre bi -
val cev.
Na pod la gi ana li ze slo ven skih re gij in občin (La puh 2016a) je bilo ugo tov lje no, da so prožne občine
pod jet ništvu na me nja le večjo po zor nost, da so bile manj spe cia li zi ra ne, bolj iz voz no us mer je ne, gosteje
po se lje ne, ime le so ugod nejšo de mo graf sko se sta vo in bile do stop nejše. 
2.4 Dru gi izra zi, po ve za ni s prožnost jo
Pred re ce si jo je za re gi je značilna gos po dar ska rast, hkra ti so za ra di last nih družbeno-gos po dar -
skih značil no sti raz lično dov zet ne za morebit ne ne nad ne ne ga tiv ne vpli ve, kot je re ce si ja. Ran lji vost
(an gleško vulnerability) po jas nju je jo (Christ mann in Ibert 2012) kot občut lji vost in jo pri pi su je jo no -
tra njim po seb no stim gos po dar stev (na pri mer iz voz ni us mer je no sti in sek tor ski se sta vi), ki vpliva jo
na iz po stav lje nost re gij zu na njim šokom (Bri gu glio s so de lav ci 2008). Poz na va nje pro ce sov in po ja -
vov, ki pri po mo re jo k manjši ran lji vo sti, je po memb no pri pri za de va nju za us pešnejši dol go ročni raz voj
re gij. Ran lji ve re gi je ne sme jo biti vda ne v usodo, am pak lah ko sprej me jo ukre pe, da se ran lji vo sti zoper -
sta vi jo in tako z nje nim ob vla do va njem gra di jo prožnost. Prožnost ra zi sku je mo z na me nom zmanjšanja
ran lji vo sti in iz boljšanja od zi va družbe na ne ga tiv ne gos po dar ske vpli ve. Od de vet de se tih let prejšnje -
ga sto let ja je prožnost pri do bi va la po men in začela kon ku ri ra ti kon cep tu ran lji vo sti pred vsem za ra di
svo je ga po zi tiv ne ga po me na, ki je pri ran lji vo sti izra zi to ne ga ti ven – ran lji vost se poj mu je kot občutljivost,
prožnost pa kot spo sob nost pri la go di tve (Christ mann in Ibert 2012). Od nos med poj mo ma ni do rečen,
saj se ju ra zu me kot po men sko nas prot na ali pa kot pre ple ta joča se pro ce sa.
55
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
Ran lji vost je sood vi sna s tve ga njem (an gleško risk), ki po me ni iz po stav lje nost ne var no sti, in s pri -
prav lje nost jo skup nosti, da tve ga nje zmanjša (Man ye na 2006). Ko likšno stop njo tve ga nja ima do ločena
re gi ja, je od vi sno od ne var no sti, ki ji pre ti, od ran lji vo sti re gi je, na sta lih po sle dic in nje ne prožno sti
(Rose 2009). Tve ga nje je ne ga tiv no po ve za no z ran lji vost jo in po zitivno s prožnost jo (Gra zia no 2013).
Po večuje jo ga po manj klji va in for mi ra nost, pri prav lje nost in or ga ni za ci ja, po manj klji vo ob veščanje in
po li tična ne sta bil nost ter ne sta bil nost gos po dars tva (Man ye na 2006).
V ob dob ju gos po dar ske ra sti so re gi je raz lično odporne na ne nad ne ne ga tiv ne vpli ve, kot je re ce -
si ja. Od por nost (an gleško resistance) je spo sob nost re gij, da se upre jo šoku (Eco no mic Cri sis … 2012),
tako da ne pri de do zmanjšanja gos po dar ske de jav no sti in po višanja stop nje re gi stri ra ne brez po sel nosti.
Regije, ka te rih gos po dar ska rast se ob šoku ne spre me ni, so od por ne na šok (Hill, Wial in Wol man 2008).
Od por nost je od vi sna od ran lji vo sti in občut lji vo sti re gij ter od od zi va gos po dars tva na re ce si jo (Mar -
tin 2012).
Re gi je so stal no pod vržene spre mem bam, vendar na ne ka te re šok ne vpli va, med tem ko dru ge še
leta po njem ne us pe jo okre va ti (an gleško recovery). Okre va nje je spo sob nost re gij, da so po šoku po -
nov no us pešne – med dru gim iz ka zu je jo gos po dar sko rast in niz ko stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti.
Ob no vitev (an gleško renewal) je po nov na vzpo sta vi tev gos po dar ske ra sti (na pri mer proi zvod nje, za -
po sli tve in do hod kov) na ra ven pred šokom (Mar tin 2012). Preu sme ri tev (an gleško re-orientation) pove,
v ko likšni meri re gi je po šoku pri la go di jo svo jo gos po dar sko ses ta vo (Eco no mic cri sis … 2012). Pri -
la go di tev (an gleško adaptation) je opre de lje na kot pri za de va nje k vna prej (pred kri zo) začrta ni poti,
ki jo zaz na mu je močno so de lo va nje med družbe ni mi ak ter ji do ločene ga ob močja (Pike, Daw ley in To -
ma ney 2010). 
56
Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti
Preglednica1:Priporočenislovenskiizrazikonceptaprožnosti.
slo ven ski izraz an gleš ki izraz
čas pred šo kom gos po dar ska rast economicgrowth
vpliv šo ka šok shock
fi nanč na kri za financialcrisis
gos po dar sko na za do va nje economicdownturn
re ce si ja recession
de pre si ja depression
gos po dar ska kri za economiccrisis
ob dob je okre va nja po šo ku prož nost resilience
dru gi izra zi po ve za ni s prož nost jo ran lji vost vulnerability
tve ga nje risk
od por nost resistance
okre va nje recovery
ob no vi tev renewal
preu sme ri tev re-orientation
pri la go di tev adaptation
gos po dar ski raz voj economicdevelopment
57
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
V nas protju z gos po dar sko rast jo, ki je fe no men tržne pro duk tiv no sti in dvi ga BDP, je gos po dar -
ski raz voj (an gleško economicdevelopment) pro ces, ka te re ga cilj je gos po dar sko in družbeno bla go sta nje
pre bi val cev in h ka te re mu naj re gi je stre mi jo v svo jem raz vo ju po šoku. Gos po dar ski raz voj se na naša
na re zul ta te us kla je ne ga de lo va nja raz voj nih ak ter jev pri za go tav lja nju ka ko vo sti živ lje nja ter do se ga -
nju živ ljenj ske ga stan dar da ozi ro ma bla go sta nja do ločene ga ob močja. Ra zu me mo ga lah ko tudi kot
ka ko vost ne in ko ličinske spre mem be v gos po dars tvu ter družbi, in si cer kot rast člo veškega ka pi ta la
ter iz boljšanje in fra struk tu re, re gio nal ne kon ku renčno sti, okolj ske traj no sti, so cial ne vključeno sti, zdrav -
ja in var no sti (Le ser s so de lav ci 1997).
3 Sklep
V pris pev ku je opre de ljen kon cept prožno sti. Po jas nje ni so s tem kon cep tom po ve za ni izra zi (pre -
gled ni ca 1), ki naj se jih upo rab lja v slo venščini pri preučeva nju gos po dar ske kri ze in okre va nja po njej
na po dročju eko nom ske geo gra fi je ter širše na raz ličnih pro stor skih rav neh. Kon cept prožno sti ima raz -
lične teo ri je in de fi ni ci je: od vr ni tve v rav no ves je (inženir ska prožnost) in več rav no ve sij (eko loška
prožnost), do pri la go di tve ne spo sob no sti (pri la go di tve na prožnost). Prožnost re gij naj se in ter pre ti ra
kot spo sob nost regij, da se upre jo šoku ozi ro ma ga ab sor bi ra jo ter, da v re la tiv no krat kem ob dob ju po
njem okre va jo. Me ri mo jo s spre mem bo BDP na pre bi val ca in stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti. Na
prožnost re gij po leg ja ko sti šoka vpli va tudi nji ho va družbeno-gos po darska se sta va.
4 Viri in li te ra tu ra
Brez nik, R. 2011: Gos po dar ske spre mem be v Slo ve ni ji in državah Za hod ne ga Bal ka na. Di plom sko delo,
Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ma ri bo ru. Ma ri bor.
Bri gu glio, L., Cor di na, G., Far ru gia, N., Vel la, S. 2008: Eco no mic Vul ne ra bi lity and Re si lien ce. UNU-WIDER
Re search Pa per No. 55. Hel sin ki.
Christ mann, G. B., Ibert, O. 2012: Vul ne ra bi lity and re si lien ce in a so cio-spa tial pers pec ti ve. Raum -
forsc hung und Rau mord nung 70-4. DOI: https://doi.org/10.1007/s13147-012-0171-1
Chri stop her son, S., Mic hie, J., Tyler, P. 2010: Re gio nal re si lien ce: theo re ti cal and em pi ri cal pers pec tives.
Cam brid ge Jour nal of Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsq004
Eco no mic Cri sis: Re si lien ce of Re gions, 2012. Med mrežje: http://www.es pon.eu/ex port/si tes/de fault/
Do cu ments/Pro jects/Ap plied Re search/ECR2/ECR2_in cep tion_re port.pdf (23. 2. 2017).
Eco no mic Cri sis: Re si lien ce of Regions, 2014. Med mrežje: https://www.es pon.eu/main/Menu_Pro jects/
Menu_ESPON2013Pro jects/Menu_Ap plied Re search/ECR2.html (23. 2. 2017).
Fran ken berg, E., Tho mas, D., Bee gle, K. 1999: The real costs of in do ne sia’s eco no mic cri sis: Pre li minary fin -
dings from the In do ne sia fa mily life sur veys. La bour and Po pu la tion Pro gram Wor king Pa per Se ries 99-4.
Gra zia no, P. 2013: Vul ne ra bi lity and re si lien ce of the eco no mic, so cial and en vi ron men tal di men -
sions of Ita lian pro vin ces. Re gio nal Stu dies As so cia tion Eu ro pean Con fe rece 2013. Med mrežje:
http://www.re gio nal stu dies.org/up loads/Gra zia no2013.pdf (23. 2. 2017).
Hill, E. W., Wial, H., Wol man, H. 2008: Ex plo ring Re gio nal Eco no mic Re si lien ce. Ber ke ley In sti tu te of
Ur ban and Re gio nal De ve lop ment. Med mrežje: http://esc ho lars hip.org/uc/item/7fq4n2cv#page-1
(23. 2. 2017).
Hol ling, C. S. 1973: Re si lien ce and sta bi lity of eco lo gi cal systems. An nual Re view of Eco logy and Syste -
ma tics 4. DOI: https://doi.org/10.1146/an nu rev.es.04.110173.000245
Kaj zer, A. 2008: Var na prožnost v Slo ve niji – kje smo in kako na prej? IB re vi ja 42, 3-4.
Ka plan, H. B. 1999: To ward an un der stan ding of re si lien ce: a cri ti cal re view of de fi ni tions and mo dels.
Re si lien ce and De ve lop ment: Po si ti ve Life Adap ta tions. New York.
Klad nik, D. 2015: Družbe no gos po dar ska ses ta va. Kras. Med mrežje: http://www.raz voj kra sa.si/si/
ljud je/128/ar tic le.html (24. 7. 2015).
Ko mac, B., La puh, L. 2014: Ne kaj mi sli o kon cep tu prožno sti v geo gra fi ji na rav nih ne sreč. Geo graf ski
vest nik 86-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86103
Ko mac, B., La puh, L., Na red, J., Zorn, M. 2013: Prožnost pro stor skih si ste mov v pri me ru kriz nih dogodkov.
Nove raz voj ne pers pek ti ve, Re gio nal ni raz voj 4. Ljub lja na.
Kušar, S. 2012: Iz bra ni pro stor ski učinki glo bal ne fi nančne in gos po dar ske kri ze v Ljub lja ni. Urbani
iz ziv 32-2. DOI: https://doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2012-23-02-004
La puh, L. 2016a: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje prožno sti re gij v času re ce si je. Dok tor sko delo,
Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
La puh, L. 2016b: Mea su ring the im pact of the re ces sion on Slo ve nian sta ti sti cal re gions and their ability
to re co ver. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.764
Le ser, H., Haas H., Mo si mann, T., Rein hard, P. 1997: Dierc ke Wörter buch All ge me ni ne Geo grap hie.
München.
Lor ber, L. 2010: Glo bal cri sis – an op por tu nity for com ple tion of struc tu ral trans for ma tion of Slo venian
eco nomy. Fo lia geo grap hi ca 40-15.
Mac kin non, D., De rick son, D. 2012: Be yond re gio nal re si lien ce: so cial re la tions, sca le and adap ta tion.
Ame ri can As so cia tion of Geo grap hers An nual Mee ting. Med mrežje: http://me ri dian.aag.org/
call for pa pers/pro gram/Ab stract De tail.cfm?Ab stract ID=44118 (23. 2. 2017).
Man ye na, S. B. 2006: The con cept of re si lien ce re vi si ted. Di sa sters 30-4. DOI: https://doi.org/10.1111/
j.0361-3666.2006.00331.x
Mar tinčič, L. 2014: Fi nančna in gos po dar ska kri za v ZDA po letu 2007. Za ključno se mi nar sko delo,
Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Ma rot, N. 2014: Krat ka ra zi ska va o izra zu prožnost mest. Sklep no po ročilo, Bioteh niška fa kul te ta Uni -
ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Mar tin, R. 2012: Re gio nal eco no mic re si lien ce, hyste re sis and re ces sio nary shocks. Jour nal of Eco nomic
Geo graphy 12-1. DOI: https://doi.org/10.1093/jeg/lbr019
Med mrežje 1: http://www.bu si ness dic tio nary.com/ (23. 2. 2017).
Med mrežje 2: www-per so nal.umich.edu/~a lan dear/glos sary/e.html (17. 2. 2017).
Med mrežje 3: http://www.fi nanc ni slo var.com/de fi ni ci je/eko nom ska-de pre si ja.html (23. 2. 2017).
Med mrežje 4: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (23. 2. 2017).
Nared, J. 2006: Vpli vi re gio nal ne po li ti ke na raz voj pro stor skih struk tur v Slo ve ni ji: teo ri je, mo de li in
a pli ka ci ja. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Pike, A., Daw ley, S., To ma ney, J. 2010: Re si lien ce, adap ta tion and adapta bi lity. Cam brid ge Jour nal of
Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsq001
Rav bar, M. 2011: Iz gub lja mo eno stav na de lov na me sta, več pa je zah tev nih za po sli tev: gos po dar ska kriza
in trg de lov ne sile 2008–2010. Delo (12. 9. 2011) 53-211.
Rose, A. 2009: Eco no mic re si lien ce to di sa sters. CARRI Re search Re port 8. Med mrežje: http://www.re -
si lien tus.org/wp-con tent/up loads/2013/03/Re search_Re port_8_Rose_1258138606.pdf (27. 5. 2015).
Sim mie, J., Mar tin, R. 2010: The eco no mic re si lien ce of re gions: to wards an evo lu tio nary ap proach. Cam -
brid ge Jour nal of Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsp029
Strmšek, V. 2014: Vpliv fi nančno-gos po dar ske kri ze na gos po dar sko struk tu ro Šaleške do li ne. Za ključno
se mi nar sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Ta boršak, J. 2011: Na sta ja nje ino va tiv ne re gi je na raz voj ni osi Ma ri bor-Ce lje. Di plom sko delo, Filo zofska
fa kul te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor.
Uh lig, H. 2010: Euro Area Bu si ness Cycle Da ting Com mit tee: De ter mi na tion of the 2009 Q2 trough
in eco no mic ac ti vity. Med mrežje: http://www.vo xeu.org/ar tic le/when-did-eu ro zo ne-re ces sionend
(23. 2. 2017).
58
Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti
5 Sum mary: Theo re ti cally and ter mi no lo gi cally about the con cept of re si lien ce
(tran sla ted by the aut hor)
A res pon se to a re ces sion and a re co very af ter wards is exa mi ned by the con cept of re si lien ce, which
is used in ter dis ci pli na rily and is still an evolving con cept. In this ar tic le re si lien ce is exa mi ned wit hin
the eco no mic geo graphy. A con se quen ce of Slo ve nian geo grap hers’ re la ti vely mo dest in te rest of re si -
lien ce is less de ve lo ped ter mi no logy.
The pur po se of this ar tic le is to de ter mi ne and to syste matically pre sent the con cept of re si lien ce
and to ex plain with this con cept re la ted ter mi no logy, which should be used in exa mi ning an eco no -
mic cri sis and a re co very af ter wards in the Slo ve nian lan gua ge on dif fe rent spa tial le vels.
Be fo re the re ces sion re gions are in a pe riod of an eco no mic growth, which is de ter mi ned as »an
in crea se over time in the ca pa city of an eco nomy to pro du ce goods and ser vi ces and (ideally) to im -
pro ve the well-being of its ci ti zens« (med mrežje 2). Un li ke an eco no mic growth, which is a phe no me na
of a mar ket pro duc ti vity and the rise of gross do me stic pro duct (GDP), the eco no mic de ve lop ment is
a pro cess, which goal is eco no mic and so cial wel fa re of in ha bi tants.
A sud den shock inf luen ces re gions and in ter rupts their pros pe rous de velop ment. A shock cau ses
an eco no mic down turn which is a re duc tion of eco no mic ac ti vi ties (Eco no mic Cri sis … 2012) and slow -
ness of eco no mic growth (Le ser et al. 1997).
The re ces sion means an im por tant »dec li ne in the le vel of an eco no mic ac ti vity, usually vi sib le in
two or more con se cu ti ve quar ters of ne ga ti ve growth in GDP« (Uh lig 2010). The de pres sion, which is
an ex tre me and a long-term re ces sion, can fol low the re ces sion (Mar tin 2012). The eco no mic down -
turn, which is a ne ga ti ve chan ge in the eco nomy (med mrežje 1), is not tied to quar terly fall of GDP,
but also inc lu des a so cial sphe re and a pla ce as who le (Fran ken berg, Tho mas and Bee gle 1999). The
term is also used du ring a slight eco no mic growth af ter the cri sis, when the eco nomy is still un der the eco -
no mic re gres sion (etc. a high unem ploy ment rate, a re duc tion of ex port …) (Eco no mic Cri sis … 2012).
How re gions react to an ex traor di nary event and what their furt her de ve lop ment will be like is des -
cri bed by the con cept of re si lien ce. The most pro per term in Slo ve nian lan gua ge, ba sed on the re sults
of the Delp hi-analy sis, is »prožnost« (Ma rot 2014). Re si lien ce has be co me the lea ding con cept for trea -
ting un cer tain ties and chan ges. The re is not a uni que de fi ni tion of re si lien ce. Some de fi ni tions of the
re si lien ce ari se from en gi nee ring, ot her from eco lo gi cal and third from the adap ta tion theory. The en -
gi nee ring re si lien ce is a neoc las si cal ap proach which emp ha si ses boun cing back to the equi li brium. The
eco lo gi cal re si lien ce emp ha si ses the strength of a di stur ban ce that a re gion can ab sorb be fo re it falls
to the equi li brium or mo ves to a new one (Mar tin 2012). With the evo lu tio nary re si lien ce the ex tent
of a di stur ban ce that a re gion can ab sorb be fo re it chan ges its struc tu re is im por tant (Chri stop her son,
Mic hie and Tyler 2010; Pike, Daw ley and To ma ney 2010). The adap ti ve resilien ce does not inc lu de only
a re si stan ce or the abi lity of a re gion to with stand the shock, but also a re co very to re struc tu re, to adapt
and to re co ver the eco no mic struc tu re and to pre ser ve the ac cep tab le growth rate and em ploy ment in
time (Mar tin 2012). The first two men tio ned theo ries have re cei ved a lot of cri ti cism. The con cept of
an adap ta tion is more use ful for re si lien ce ex pla na tion than con cepts of equi li brium and more equi li -
briums (Chri stop her son, Mic hie and Tyler 2010), be cau se with the concepts of equi li brium the time
is di vi ded to the pe riod be fo re the shock and af ter it (Mar tin 2012). The re si lien ce has been de fi ned as
the abi lity of a re gio nal eco nomy to with stand, ab sorb, or over co me an ex ter nal eco no mic shock and
to re co ver from it rela ti vely quickly. The con cept of re si lien ce has be co me po pu lar due to a grea ter sen -
si ti vity to a per cei ved risk and a be lief of glo ba li sa tion’s grea ter per mea bi lity of inf luen ces, which were
once per cei ved as ex ter nal (Chri stop her son, Mic hie and Tyler 2010).
The vul ne ra bi lity is de fi ned as sen si ti vity (Christ mann and Ibert 2012). It de pends on in ner eco -
nomy’s spe cia li ties, which inf luen ce the re gions’ ex po si tion to the ex ter nal di stur ban ces (Bri gu glio et
al. 2008), as is the re ces sion. Whi le vul ne ra bi lity is per cei ved as sen si ti vity, re si lien ce is un der stood as
an abi lity of a system to adapt (Christ mann and Ibert 2012). The re la tion bet ween both terms is not
59
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
de ter mi ned: vul ne ra bi lity as a con trast to re si lien ce, re si lien ce and vul ne ra bi lity as in di vidual and in -
tert wi ned pro ces ses. Re si lien ce af ter the ne ga ti ve eco no mic inf luen ce, as is the re ces sion, can be exa mi ned
with the pur po se to re du ce vul ne ra bi lity and to im pro ve so ciety’s res pon se to tho se chan ges.
The risk is a func tion of threat, vul ne ra bi lity, con se quen ces and re si lien ce (Rose 2009). Gra zia no
(2013) con si de red it ne ga ti vely con nec ted with the vul ne ra bi lity and po si ti vely with re si lien ce.
Du ring the pe riod of an eco no mic growth and de ve lop ment re gions are dif fe rently re si stant to sud -
den ne gative inf luen ces as is the re ces sion. The re si stan ce is an abi lity of the area to with stand the shock
(Eco no mic Cri sis … 2012), so that an eco no mic ac ti vity does not re du ce and the unem ploy ment not
rise. Re gions which eco no mic growth has not been chan ged due to the shock are re si stant (Hill, Wial
and Wol man 2008). Eco no mic growth’s re ne wal or re sump tion, re-es tab lish ment, re di rec tion and adap -
ta tion (etc. pro duc tion, em ploy ment and in co me) dif fers (Mar tin 2012) bet ween re gions.
Fi nally, to reach the pur po se of this pa per, the con cept of re si lien ce has been de ter mi ned and ex -
plai ned with re la ted terms, which should be used in the Slo ve nian lan gua ge by exa mi ning eco no mic
cri sis and re co very af ter wards in dif fe rent spa tial le vels.
60
Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti