Leto LXXII., St. 276 . Ljubljana, torek $. decembra 1039 Cena Din i.— SLOVENS tznoio *«ok dan popoldne izvzemši nedette m praznike // InseraK do 80 potil vrst a Om Z do 100 *rs» 6 Din 2.50, od 10C do 300 vrst 6 Din 3 večfi mserati petH vrsto Din •>-> fbpus* po dogovoru, inseratn> davek posebei // „Slovenski Narod" voljo mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi te ne vročojo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIiTVO LJUBLJANA, Knalleva unca sWv. 5 Telefon, 31-22. 31-21 31-24, 31-25 in 31-31 Podru i niče, MARIBOR. GfofskJ trg št. 7 H NOVO MESTO, Ljubljansko cesta, telefon it. 26 // CRJE celjsko uredništvo: Shossmoveriovo ulico 1. telefon it. 651 podružnica uprave: Kocenova ut 2. telefon it 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 U Postna hranilnica v Ljubljani it. 1&35L Moskva odklonia finsko ponudbo \ Iz notranje politike r Sovjetska vlada noče priznati zakonite finske vlade in nadaljuje vojno akcijo proti neodvisnosti Finske, ki se junaško bori za svojo svobodo — Ves sv~t zoper sovjetsko nasilje — Mali narodi se pripravljajo na obrambo Moskva, 5. dec. s. (Tas) Komisar za zu-Banje zadeve Molotov je sprejel včeraj Švedskega poslanika Winterja, ki mu je ■poročil željo tako zvane finske vlade, da mač ne nova pogajanja za sporazum s Sovjetsko Rusijo. Komisar za zunanje zadeve Molotov je sporočil švedskemu poslanika, da Sovjetska Rusija ne priznava tako zvane finske vlade, ki je zapustila He1-sinke in se napotila v neznani smeri. O ačetku pc^janj s to vlado ne more bili govora. Sovjetska Rusija priznava samo narodno vlado Finske demokratske republike, s katero je zaključila pakt o medse-hnfnf m^moci in prijateljstvu, ki da j 2 nado sa mirne in ugodne od noša je med So-v.>^ — < Rusijo in Finsko. (Zakonita finska vlada je uradno demantirala vest, češ da ae Je preselila iz Helsinkov. Op. ur.) Moskva, 5. dec. s. (Reuter) Agencija Tas Je ponoči objavila, da je komisar za zunanje zadeve Molotov brzojavno obvestil tajništvo Društva narodov, da Sovjetska Rusija na prihrd^jem zasedanju Društva narodov, ki Je skl;cano zaradi finske pritožbe proti Sovjetski Rusiji, ne bo zaslo- Molotov pravi v svoti brzo.'avki, da smatra sklicanje Društva raročov zaradi te zadeve kot neumestno, ker Sovjetska Rusija niti ni v vojni, niti ne grozi z vojno finskemu narodu. Sovjetska Rusija je v prijateljskih in miroljubnih odnoša,*"h s finsko narodno vlado, s katero je sklenila pakt o medsebojni pomoči in prijateljstvu ter se je z njo sporazumela o vseh onih zadevah, glede katerih se ni mogla sporazumeti s prejšnjo finsko vlado. Apela na Društvo narodov nI naMov'la finska narodna vlada, temveč finska vlada v Helsinkih, ki je sovjetska vlada ne priznava. Ta apel ima za Sovjetsko Rusijo žaljivo obliko. Dejstvo, da je bil apel tr'li objavljen, pomeni popolno pomanjkanje spoštovanja do Sovjetske Rusije. Finski diplomati ne smejo zapustiti Moskve Moskva, 5. dec. s. (Havas) TJradn'štvo finskega poslaništva je še vedno v Moskvi. Švedskemu poslaniku se ni posrečilo dobiti dovoljenja od sovjetskih oblasti, da bi smelo finsko uradništvo odpotovati, čeravno je nasprotno finska vlada dovolila, da Je sovjetsko poslaništvo za pust 1 o Finsko. U radništvu finskega poslaništva v Moskvi preostaja sedaj samo še pot, da se obrne na Doyena diplomatskega zbora v Moskvi, nemškega poslanika v on der Schulenburga, Isto je moralo storiti evoj-Čas uradništvo poljskega poslaništva, preden je moglo odpotovati iz Rusije. Sovjetska vlada doslej sploh ni vzrla na znanje obvestila finske vlade, da švedsko poslaništvo zastopa finske interese v Sovjetski Rusiji. Ameriški veleposlanik ostane v Moskvi Wa»hingrt<>n, 5. dec. e. (United Press). Kakor se izve iz odločilnih krogov, Zedi-njene države za zdaj ne mislijo na to da bi ocipoklicale svojega veleposlanika Stein-chardta, niti r.a to. da bi prekinile diplomatske odnoSaje s Sovjetsko Unijo. Taka politika, izjavljajo v Washingtonu, ni v načrtu Zadinjenih držav in tudi ne v interesu svetovnega miru. Na polsi užbenem mestu pa se doznava, da Ze 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 640. Sfcron 2 »SLOVENSKI NA ROD«,torek, 5. Pari«, 5. dec. s. (Reuter) Angleški finančni minister sir John Simon je dospel včeraj v Pariz, da nadaljuje s francoskim finančnim ministrom Revnaudom posvetovanja o angleško francoskem finančnem sodelovanju. Zvečer je govoril Simon v francoščini preko francoskega radia. Izjavil je, da Je Franciji zasigurana popolna po m č angleškega naroda v vojni. Najboljše angleške čete so že v Maginotovi liniji. Čeravno štejejo več sto tisoč mož, &o to samo pred-straže angleške vojske, ki bo Se prišla. Enako kakor v letih 1914—1918 bodo prihajali v še večjem številu novi kontingenti angleške vojske na fronto. Anglija tudi neprestano povečuje svojo vojno produkcijo. Načrt za vežbanje letalcev imperija v Kanadi bo pomnožil letalsko armado. Poleg vojaške bo med Angl'jo in Francijo organizirana tudi najožja finančna in gospodarska kooperacija. Anglija je morala radi velikih dobav vojnega materiala iz inozemstva omejiti svoj uvoz drugega blaga. Prvi ukrep, ki ga je pri tem podvzela, pa je bil, da prepreči, da bi imelo to neugodne posledice za uvoz franco- skega blaga v Anglija Sedaj lahko francosko blago še nadalje nemoteno prihaja v Anglijo. London, 5. dec. s. (Reuter) V angleških uradn h krogih ob priliki uveljavljenja zakona o zasežen j u nemške e a izvo nega blaga ponovno poudarjajo, da predstavlja to zaseženje samo zmeren in zakonit odgovor na nemški način bojevanja na morju. Angleško-francoski kontroli bodo pod vršene samo one ladje, ki bodo vozile 25°/e ali več blaga nemškega porekla ali izdelka. Tudi ono blago, ki bo na pod asi tega zaseženo, pa ne bo zaplenjeno, bo samo zadržano do konca vojne, nakar bo šele odločeno o njegovi usodi. Blago, ki bi se moglo med vojno pokvariti, bo prodano, denar pa isto tako deponiran do konca vojne. V Pariz je včeraj dospela angleška delegacija, ki se pogaja s francoskimi predstavniki glede koordinacije gospodarske vojne. Angleški minister za blokado Cross je imel konferenco s francoskim ministrom Pernotom. O konferenci Je bil izdan komunike, ki pravi, da sta oba ministra ugotovila popolno enakost svojih stališč. Za mir, delo in svobodo Sir John Simon o skupnem cilju zaveznikov: ustvaritev ozračja, v katerem bodo svobodno dihale vse dežele Pariz, 5. dec. AA (Havas) Angleški finančni minister sir John Simon je v svojem snočnjem govoru de jam med drugim: Finančna in gospodarska vprašanja so samo del prizadevanja naših dveh držav. V Veliki Britaniji so vsi poklicani vse storili, isto pa vidim tudi ne Francoskem, ker se vsi borimo za svobodo. Jasno nam je, da predstavlja Maginotova črta velik branik svobode. Za ta branik svobode se imamo zahvaliti daljnovidnim idejam velikega francoskega državnika, po katerem se branik imenuje, pa tudi vašim inženirjem, vrednim potomcem Vaubana. Jasno nam je, da ste v obrambo tega branika svobode mobilizirali pet milijonov mož in jih tri in pol milijona že poslali na fronto. Vaši možje so zapustili svojo rodno grudo, svoje delo in svoje tovarne. Jasno nam je tudi to, da ste morali zapustiti bogastva, na meji domovine, ki so jo ogrožali nemški topovi, in da ste njih prebivalstvo spravili v varnejše kraje v zavetje. Vse to ste izvršili hIadnokr\mo, a odločno. Izražam vam naziranje vseh svojih sodržavljanov, ko vam rečem, da smo vam hvaležni in da vas občudujemo. Prav tako prinašam tudi vsem Francozom zagotovilo o popolni podpori britanskega naroda. Državljanom vaše domovine, ki so se morali izseliti, vsem francoskim družinam, ženam in otrokom, ki trpe zaradi teh vojnih težkoč, prinašam naj-iskrenejše pozdrave od naši hdržavljanov, od naših evakuirancev in njihovih družin z zagotovilom, da smo s srcem in dušo na vaši strani in da v celoti delimo vaše trpljenje. Prepričani smo, da naše in vaše žrtve ne bodo zaman, in da bo nevarnost, ki že tako dolgo plava nad Evropo, enkrat za vselej odstranjena. Na morju sta naši mornartei, kljub izgubam, ki jih je v vojnem času treba vzeti v račun, ohranili popolno oblast Nemška trgovinska mornarica je pregnana z vseh morij. Kar se tiče nove nevarnosti magnetskih min, vam za zdaj lahko rečem, bodite mirni, ker bo tudi te nevarnosti konec. Ponosen sem, da se mdobil priložnost izkazati čast prizadevanju in močni podpori francoske mornarice, sloveče po svoji hrabrosti, iniciativi in blesteči optemi Ta mornarica bo mnogo storila za skupno stvar. Kakor je že Chamberlain pred kratkim rekel, nam je edini cilj premagati sovražnika, da premagamo tistega agresivnega duha, ki hoče neprestano s silo vladati nad drugimi narodi. Svoj govor je končal minister Simon z besedami: Naučil sem se ljubiti in uživati vašo mehko krajino, naučil sem se ceniti vrline francoskega naroda, njegovo požrt\>oval-nost in zvestobo do domovine, ljubezen do rodne grude, ljubezen do svobode in njegovo vročo željo do miru. Vse te iste vrtine krase tudi britanski narod. Iz vseh teh razlogov je torej jasno, da sta naša dva naroda duhovno en narod in da zato lahko tudi delujeta, kakor fe predsednik vaše republike nedavno rekel, tem bolj, ker smo zdaj skupaj tudi na bojišču. Skupaj in vzajemno bomo izvojevali zmago in vzajemno bomo postavili nove temelje trajnega miru. Združili bomo naš trud in naš napor, združili naša bogastva m ustvarili takšno ozračje, da bodo v njem svobodno dihale vse dežele, ki jim je edino do miru, do dela in do svobode. Najtesnejše sodelovanje med zavezniki Poleg vojaške bo med Francijo tat AngB|# nizirana tudi finančna in gospodarska koordinacija — Nedelj eno stališče zaveznikov tudi glede na neomejeno blokado Stov. 7ft Videli smo film o Jetiki Sredi vojnih grozot je ta film simbol nate volje k Življenju in zmagi LJubljana, 5. decembra Gotovo ni resnega hi pametnega Ljubljančana, ki v teh dneh ne bi že videl filma »Robert Kochc. Dr. Robert Koch je bil neznan in skromen podeželski zdravnik, ki Je človeštvu dal v roke prvo in najučinkovitejše orožje v borbi proti najnevarnejši bolezni, jetiki. Boj pa Je dokončan samo na pol. človekov razum se vztrajno in uspešno bori za boljše boljno sredstvo v tej veliki bitki za ljudsko zdravje, bori se za uspešno zdravilo zoper to bolezen. Dr. Koch je odkril povzročitelja bolezni, pokazal je s prstom na bolezen in jo imenoval s pravim imenom. Bodoče generacije čaka druga naloga: dobiti proti -strup, ki naj uniči bacile jetike. Dr. Koch je živel na deželi in dokazal, da je tudi dežela sposobna razgibati človekov razum k ustvarjalnim naporom. Dr. Koch je gledal bedo kmeta, delavca, vseh drobnih podeželskih ljudi, ki so brez pomoči umirali, umirali vsled jetike! Koliko ima naslednikov ta dobri zdravnik! tal z jetiko ni tako kot Je s kolero, s tifusom, skrlatinko in podobnimi nalezljivimi bolenzimi. Kolera danes ni nevarna, tudi tifus ne. Zmaga človekovega razuma nad temi morilci našega rodu je popolna. Pri jetiki zmaga se ni izvojevana. Brezmejni so napori pri zdravljenju jetike. Zdravljenje zahteva mnogo denarnih sredstev, dobro organizacijo zdravstvene službe, mnogo idealizma in potrpljenja, mnogo žrtovanja, mnogo ljubezni do bolnega sočloveka in njegove družine. Poznamo sovražnika, znane so nam njegove lastnosti in njegovi pogubni nameni — ne moremo pa mu zlahka blizu. V stotinah in stotinah še vedno umirajo od te bolezni naši najboljši otroci, sinovi Slovenije in slovenskega naroda. Strašne so številke! Sovražnik je osvojil tudi našo ljubko vas, samotna na* selja, brutalno razsaja po mestih in trgih, noč in dan ogroža ves narod. Ali se te nevarnosti zavedamo? Pokazali smo dejavno ljubezen do ljudstva, do srca nam je šlo njegovo trpljenje. Ustvarili smo solidno in vsenarodno proti jetično organizacijo: Protituberkulozno zvezo, protituberkulozne lige in dispanzerje, utrjujemo ljudsko zdravstveno kulturo. Do 700.000 Slovencev smo zajeli v varno zavetišče našega protijetičnega skrb Resne so Vaše misli, ko na filmskem platnu občudujete nadčloveško borbo enega človeka s tuberkulozo. V Vaša srca se useda nova vera v človeški rod, kajti spoznavate, da razum zmaguje. Film »Robert Koch«, ki ga sedaj kaže kino »Union«, pravilno pod moralnim pokroviteljstvom slovenskega protijetičnega skrbstva, mora ven na deželo, da ga občudujejo val naši kraji in ljudje, da dobe novo vero v končno zmago naših prizadevanj nad zlobnim početjem jetike. Z novo vero pa mora oživeti smisel sa naloge naših protituberkuloznlh lig in smisel za gmotno In moralno pomoč naši naj* plemenitejši ljudski organizaciji: »ProtJ-tuberknloznl zvezi«. Film »Robert Koch« je sredi vojnih grozot simbol naše volje k življenju In — zmagi: za rešitev človeka pred smrtjo. Pojdite ta film gledat, da pokažete svoj interes za potrebe ljudskega zdravja — in da se učite vztrajnosti pri delu za narod. djb. Veliko je storjenega, toda še vedno mnogo, mnogo premalo. Posebno naša vas kliče na pomoč! Pri izviru našega narodnega potencijala so še velike motnje! Dolenjska še vedno prikrajšana Novo mesto, 4. decembra. Z novo uvedenimi vlaki Je Dolenjski prav malo pomagano, ker z njimi Dolenjska še ni dobila dobrih železniških zvez, slasti proti Zagrebu po novi železniški progi Trebn-ie—Sevnica, Na tej progi ni niti en vlak povrnjen, tako da so ostale zvene bodisi na tej progi s Ljubljano ali a Zacrre-bom povsem nemogoče. Sedanja raz vrstile v vlakov na tej progi je tako slaba, da železnica res nima pomena, ker se morajo Dolenjci, ki hočejo potovati proti Zagrebu, posluževati drugih prog* kakor pred otvoritvijo nove progo, Ko je bila ta proga pred letom dni s vso slovesnostjo otvor Jena tat izročena svojemu namenu, smo Dolenjci v resnic! pričakovali, da bo železnica na Polen talce ras pravi blagoslov. Kako razočarani pa smo lotom, komaj no enem lotu, ko moramo o trpkostjo ugotoviti, da je Dolenjska bila, je ta ostane nastorka, v vsakem pogledu zapostavljana. Gotovo Je, da pri tem ti ut natveč hišk' srez. po kateresm terena točo naivni ta železnica, ki tub temu da Ima s v o lega zaatoo-nOca ta pri Isnsfcfh volitvah levo? tenev* poslane« ln mlnl*tra. ^e še ne druvf. so gotovo številni volilci pri lanskih volitvah poslancev v narodno atrnpnflno pričakovan. leposlovni vrnitev vonj nekaj nujto potrebnih vlakov, ko Je bilo te na tom* da so na vseh progah vsaj nekaj vlakov zopet uvode. Proga je pa ostala popolnoma prezrta. Pa kaj, saj za Dolenjca Je vse dobro, on naj le pešači, ah pa prenoonje in čaka na zveze, kadar potuje po opravkih. Dolenjska je res vodno zapostavljena, a Dolenjec V svoji dobri naravi vse voljno trpi in prenaša. Skrajni čas bi hO, da se pristojni krogi tudi na Dolenjsko eero sa Ji pomagajo. Prijava iMfornih vozil Ljubljana, 5. decembra Po uredbi o omejitvi prometa s motornimi vozili na tekoče gorivo morajo predložiti vsi lastniki motornih vozil na tekoče gorivo (motociklov, osebnih m tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih čolnov, plovnih objektov itd.) oblastvu, kjer je njihovo vozilo registrirano, najdalje do 14. t. m. pravilno izpolnjene prijave v dveh izvodih as vsako vosi k*. Istotako morajo tudi lastniki motorjev s pogonom na tekoče gorivo, ki jih uporabljajo aa pogon industrijskih, rokodelskih ali drugih naprav, predložiti take prijave do 29. t. m. prvostopnemu oblastvu sa vsak motor v dveh izvodih. Predpisane tiskovine dobe prizadeti brezplačno pri uradih, kjer jo vozilo registrirano, odnosno v čigar okolišu je motor v obratu. Lastniki motornih vozil fr. motorjev na tekoče gorivo, ki pred lote prepozno sli pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene prijave, ne bodo mogli dob«ti tekočega goriva za njihov pogon ob prehodu na sistem dobave ns karte. \ Avtomobilski k hib obvešča članstvo, da morajo lastniki motornih vozil v smislu uredbe o omejitvi tekočih goriv z dne 10. novembra t. 1. prijaviti svoja vozila v roku 15. dni, t. j. do 14. t. m. upravi policije odnosno s reškemu načelstvu pri katerem je vozilo registrirano. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno aH pomanjkljivo in nepravilno izpolnjeno prijavo, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za pogon ob prehodu na sistem dobave na karte Tiskovine za prijavo se dobe v tajništvu Autokluba aH pa na policiji odnosno sreakem načelstvu, kjer so vozila registrirana. Anketa o draginji in mezdah Ustanovi na] se banovinski odbor sa pobi]an]e draginje kot faoavetovalni odbor banske uprave Ljubljana, 5. decembra Dopoldne je bfa na banski upravi sklicana na predlog Delavske zbornice anketa o prilagoditvi mezd in plač naraščajoči draginji. Ankete so se u delež 11 v paritetnem zastopstvu po 12 članov delodajalci in delojemalci, prisostvovali so pa tudi Še drugi številni člani kot opazovalci, ker so po pomoti mini li, da kma anketa javen značaj. Predsedoval je načelnik Anton Kosi. Predsednik je ugotovil, da so anketo sklican v smislu ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd In sklepanju kolek t vnifi pogodb ter da je bila zato tudi sestavljena pariteta zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. Ce bi na anketi ne prišlo do sporazuma, bi se banska uprava poslužila čl. 3. in 6. uredbe o minimalnih mezdah Ker je dala pobudo za sklicanje ankete Delavska zbornica, je najprej obrazložil zahtevo delodajalcev referent Delavske zbornice Jurij Stanko. Predvsem je nag-lasil. da Delavska zbornica ni prosila banske uprave, naj bi sklicala anketo glede kakšnega mezdnega gibanja, temveč samo, da bi se na nji zastopn ki obeh strani povsem složno dogovoriM, kaj je treba ukreniti da se bodo sedanje izredne razmere prilagodile porastu draginje in da bo ustvarjen temelj za nadaljno avtomatično urejevanje mezd in plač v sorazmerju s cenami. Referent je obrazi ož'1 delavske zahteve v obširnem in temeljitem poročilu, podprtem s statTstičnlmi podatki ter ugotovil, da so se življenjske potrebščine v Ljubljani podražile od 1. septembra doslej za nad 15%. Glede na ugotovitve v kakšnih soc alnih razmerah živi nase delavstvo in nameščenstvo, delavska zbornica predlaga predvsem, naj se minimalne mezde, ki so zdaj v veljavi, zvišajo na najvišjo po uredbi možno višino; določit, je treba novo osnovno mezdo za vso državo in predpisati Je treba minimalne mezde tudi za nameščence in kvalificirano delavstvo. Nadalje predlagajo glede na občuten porast draginje maksimiranje cen najpotrebnejših življenjskih potrebščin in naj bi se pri banski upravi ustanovil banovinski odbor za pobijanje draginje kot posvetovalni odbor banske uprave. Ta odbor naj bi takoj sestavil podlago Indeksa za ugotavljanje draglnjskih sprememb. Indeks naj bi služil ves čas Izrednih razmer kot podla-« za avtomatično prilagoditev zaslužkov spremenjenim cenam. Ker so se življenjske potrebščine podražile od 14 do 17.5 %, naj delodajaiske organizacije pozovejo svoje članstvo, da z veljavnostjo 1. t. m. uvedejo za svoje delavce in nameščence v času lz rednih razmer posebne draglnjske doki a de. Ako bi draginja v tem mesecu Se Izredno naraščala kakor tudi. če bi se nekatere življenjske potrebščine znatno pocenile, bt bilo treba sorazmerno spremeniti drasrinjske doklade. Naposled je delodajalska skupina naslovila Se na bana poseben apel glede spremembe minimalnih mezd za nameščence, trgovinske pomočnike ln kvalificirano delavstvo. Na anketi so predložile skupno izlavo tudi svobrvine strokovne orsra^iz^clje. Preden so delada-falcl zavzeli stallSče o zahtevah delavstva, so se na predlog* ravnatelja Rihard* Sknboa posvetovali in medtem je bila anketa prekinjena. fkrb naših občin za siromašne občane Sestanek zastopnikov občin Trbovlje. Hrastnik« Zagorje, Senovo in Krištofi Trbovlje, 3. decembra Na pobudo trboveljske občine so se v torek popoldne sestali v tukajfnjem občinskem domu predsedniki in člani upiave občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Senovo in Krištof z namenom, da se posvetujejo o raznih perečih socialnih vprašanjih, ki jih je treba rešiti v sodelovanju s pristojno državno oblastjo. Delavska struktura prebivalstva omenjenih občin terja vsestranske podpore zlasti tistim občanom. Čijih preskromni dohodki so daleč pod današnjim eksistenčnem min trnom, dohodki, ki pri sedanjem občutnem naraščanju draginje marsikomu onemogočajo nabavo najpotrebnejšega za vsakdanje življenje. Trboveljska občina je dosedaj pokazala res pohvalni smisel za socialne potrebe občanov ter je tudi v današnjih izrednih razmerah smatrala za potrebno, da priskoči na pomoč najšibkejšemu sloju prebivalstva. Na sestanku se je razpravljalo o najprikladnejši podpori občinskim revežem, staro«pokojencem. novoupokojencem s majhno pokojnino in tistim brezposelnim, ki zaradi starosti težko dobe zaposlitev. Zborovale! so po izčrpnem posvetovanju sklenili pričeti s skupno akcijo, da se valorizirajo pokojnine staro-u pokojen cev. zvijajo dravinjske doklade ter da se brezposelnim preskrbi njihovi starosti in močem odgovarjajoče delo. Na sestanku je bilo tudi govora o nainrflc'adnej-ši preskrbi živil za občinski okoliš v slučaju potrebe in o načinu gradnje zaklonišč pred nanadi iz zraka. Glede slednjega je mio več predlogov. Nsjpriporočljivejsa je pač zamisel o izoradnii zakVvnPč po stanovanjskih okrožjih Po sedanjih predpisih o organizaciji pasivne obrambe pred napadi iz zraka bi si moral zgraditi vsak hišni posestnik lastno zaklonišče. To je seveda vezano s stroški, ki jih naši materialno šibki posestniki nikakor ne bi zmogli. Namestu posameznih zaklonišč v vsaki hiši, naj se raje s skupnimi stroški in skupnim delom izgradijo v vseh večjih občinskih naseljih prostornejša in varna zaklonišča za vse dotične občane. Pri delu bi morali pomagati vsi prebivalci naselja (obvezno) oz. prispevati svoj delež za predvidene stroške. Poleg takih privatnih okrožnih zaklonišč pa naj bi občina izgradila večja občinska zaklonišča. Kot čujemo bo občina v kratkem zgradila vzorno zaklonišče, ki naj bi služilo kot model za okrožna zaklonišča, nič manj pa se ne bo oklevalo tudi s občinskimi zaklonišči, čim bodo za to na razpolago potrebna denarna sredstva. Taka gradbena dela so namreč, če hočejo odgovarjati vsem tehničnim predpogojem, zelo draga. Pri izvedbi teb nujnih gradenj, ki naj ščitijo varnost in življenje vseh občanov, naj bi sodelovala z gotovim zneskom tudi banovina, saj mislimo, da so trboveljski prispevki v banovinski bednostni fond presegli že štiri milijone, dobili pa smo iz njega dosedaj morda komaj desetino! Ce se iz tega fonda lahko gradijo obrambni zidovi pri gotovih javnih domovih bi menda pač bilo primerno, če bi Trbovlje kot celota lahko računale na podporo iz tega vira j tudi pri gradnjah, ki so v sedanjih časih življenjskega pomena sa vse prebivalstvo. Občini in krajevnemu odboru za obrambo pred napadi iz zraka bodo Trboveijčani prav hvaležni, če svojo obrambno akcijo okrepita tudi v tej sme**** Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Torek, 5. decembra: ob 15. uri: Snegu 1-čica. Obisk sv. Miklavža s spremstvom ln obdarovanje otrok. Izven. Znižane cene Sreda, 6. decembra: zaprto Četrtek. 7. decembra: Hudičev učenec. Red Četrtek Potok, 8. decembra: ob 15. uri: Emil m detektivi Mladinska predstava. Izven. Znižano cene. Ob 20. uri George Dan-dtn. Izven. Znižane cene popoldne. Starši! Napravite veselje svojim otrokom ln pripeljite jih popoldne k mladinski predstavi v dramo. Čudovita pravljica o Snegulčici ▼ stihih P. Gode jtm pokale lepote prav Ijioe hm čarov, zabavna razbojnika Frlce to Frane pa vzbujata veliko veselje ln ameb. K predstavi bo prišel pa tudi Miklavž s svojim blostečlm spiiiiiistioin m bo obdo-roval otroke s darili, ki bodo prispela do 14. danes v dramo, opremljena s natančnim Imenom m naslovom ter dobrimi na- uki oziroma grajami sa obdarovan ca. Cene znižane. Začetek ob 15. uri. OPERA Zadetek ob 20 url Torek. 5. decembra: zaprto Sreda, 6. decembra: Gorenjski stavcek. Red Sreda Četrtek, 7. decembra: Boris Godunov. Red A. Gostovanje Josipa Križaja Petek, 8. decembra: ob 15. uri: Pri bolem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Sabeka kraljica. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven. Znižane SPORT bo. Poročali smo ao, da je predsednik mednarodnega olsn^e Jakoga odbora grof BaiUet-Lotour Izjavil, da olknoitodo v Helsinkih prihodnje loto ao ho priredPti, obenem Je pa msdnaroi odklonil ponudbo Ameriko, da M priredili olimpijado v Detroitu. OUrnpijodo prihodnjo loto sploh no bo, Odpovedana Je tam samska olftnp joda, ki H morala bttt v Gormlsch Portenklrrhsoi Nemški tkat pašo, do sta AnsjUJa ša Francija »torpedirali* to mirovno eioflenoot mladine Nemci vračajo denar tlet m. ki ao to kaptti vstop niče m %q€ *i n iea KOLEDAR \: Torek, 5. decembra: Sabo DANAŠNJE PRIREDITVE ajno Matica: Blago Džinglskana Kino Union: Dr. Robert Koch Kino Slogo: Vihar nad Azijo Umetnostna razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. D E t VR > E LEKARNE Danes: Dr. Plccoll, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. &ived s'ta Ta znamenit dogodek bi ostal neopazen, če bi ga ne odkrilo srečno naključje. Oni dan so prav tedaj potovali proti Ljubljani iz Broda novinarji. Ne smemo jim zameriti, da so se pozanimali v jedilnem vozu za vina, kajti novinar se mora zanimati za vse. Novinarji so torej vstopili v jedilni voz brzovlaka v prijetnem pričakovanju, da si bodo ugasili žejo. Pazljivo so proučili jedilni list in naročili belo vino. Natakar pa jih je pa opozoril, da je belo vino žal pošlo. Pa so zahtevali rdečega. »Oprostite, tudi rdečega vina ni več!* No, novinarji so zadovoljni tudi s črnim \inom, buteljčnim, s cvičkom, kraškim teranom ali kakršnokoli kislico, ko je sila velika. Toda v jedilnem vozu niso imeli niti kapljice vina več. Novinarji so začeli zabavljati, kakor da se zavzemajo po si'oji navadi za interese javnosti. Kako je sploh mogoče, da v jedilnem vozu na naših železnicah ni vina. Strežnik se je vljudno oproščat. Oprostite gospodje, to se nam je pripetilo prvič, od-kar vozimo na tej progi! Višja sila, oprostite! Samo pomislite, s tem vlakom se je peljal neki pevski zbor. Saj razumete. Pevski zbor je pil in pel ter pil Izčrpali smo vse zaloge kakor prodajalci bencina pri svojih črpalkah. Dokler ne pridemo do Zagreba, se ne moremo oskrbeti z novo zalogo. Oprostite, višja sila — prav za prav višja žeja! Pevci kot pivci posekajo celo novinarje. SOKOL Miklavževanje kamniškega Sokola Kamnik, 5. novembra Danes popoldne se bo Miklavž oglasil tudi pri KamniSkem Sokolu. Priletel bo ls nebes ob petih naravnost v čitalnlSko dvorano v spremstvu prelepih angelov ln strašnih parkljev; tudi polžki ln ikrati bodo prišli. Miklavž bi rad videl ljubo mu sokolsko deco, se z njo nekoliko pogovoril, saj je za to samo enkrat na leto prilika, ln če bo videl, da je deca pridna jo tudi obdaroval. Najprej se bo prikazal straSni Čarodej, ki Vam bo pričaral razne umetni je, ki jih bodo izvajali palčki ln škrati, pa tudi drugI otroci, nazadnje pa Se čisto pravi sokollči. No, kaj bi še dalje govorili, Miklavž bo že tako uredil, da bo vse prav ln lepo. Vsa sokolska deca, pa tudi drugi otroci, ki bi radi videli nadega Miklavža, naj se v torek popoldne ob petih zbere v čitalniski dvorani. Vabljeni so tudi odrasli, predvsem starti, da vidijo svoje malčke v Miklavževem veselju. Otroci imajo vstop prost, d očim je za odrasle določena ne velika vstopnina. Ker bo Miklavž delil darila vsem, ki bodo prišli in ki so pridni, naj starši pravočasno poskrbe za potrebno. Darila ln želje staršev se sprejemajo v torek danes od treh dalje v garderobni sobi Čitalnice. ★ — Izredno lepa proslava 1. decembra v Zgornji Šiški. Naš Sokol je prvič letos v lastnem domu svečano in prav prisrčno ob navzočnosti nad 200 pripadnikov društva proslavil praznik zedinjenja. Spored je obsegal 10 točk, med njimi deklamacije. Čitanje poslanice, fipicarjev prigodni prizor: »Ob skupni mizi«, prevedbo 6 dečkov in 4 deklic v vrste naraščaja, prevedbo 7 narašča jnikov in naraščajnic v vrste članstva, zaobljubo 18 novih članov. Posebno prisrčna je bila zaobljuba 58 narasčajni-kov in naraščajnic, ki so se zaobljubili na lastno željo. Z državno himno in pesmijo sokolskih legij je bila zaključena izredno uspela proslava. — V nedeljo 3. decembra smo Imeli krasno obiskano in res uspelo miklavževanje za odrasle, v torek 5. t. m. popoldne pa za mladino. V petek, na Marijin praznik pa bo gostovala na našem odru Mrakova igralska družina z dramo Stari Rimljan«. Iz Trbovelj — Športne vesti. V nedeljo je gostovala v Trbovljah enajstorica »Diska« iz Domžal. Po daljšem odmoru je igrišče Amaterja zopet oživelo. Amater, ki je zadnje tedne Igral izven Trbovelj na prvenstvenih tekmah se je tokrat na domačih tleh pomeril z domžalskim Diskom. Tekma kot taka ni bila na posebni višini. Moštvo Amaterja je publiko razočarala s svojo igro, medtem ko so se gostje odlikovali s dobro tehniko ln hvalevredno kombina-erjsko igro. Disk je prišel v vodstvo v deseti minuti drugega polčasa. Amater pa Je rezultat Izenačil v trideseti minuti. I era je bila zlasti v prvem polčasu nezanimiva, čemur so seveda krivi predvsem domači Igralci. V drugem polčasu se je Amater vendar nekoliko zdramil ter so domačini jeU jačje napadati nasprotnikov gol. vendar radi nepovezanosti niso uspeli zvišati rezultata vse do konca Igre. Publike je bilo zelo malo in še ta je razočarana zapustila igrišče. Sodil je g. Puntar. Amater bo moral v bodoče, zlasti odkar je stopil v ligo bolj paziti na svojo igro ter v vsakem pogledu strmeti za zboljšanje tehničnih zmožnosti moštva, ki je v bistvu izredno dobro, gibko, ter je s elanom ln žilavo vzdržnostjo v zadnjem času odneslo že prav lepe zmage. Našemu najboHšemu domačemu nogometaškemu klubu Iskreno želimo, da pri prihodnjih tekmah opraviči svoj Igralski položaj, ki se je za Amaterja zboljšal vsled njegovih lastnih zaslug. Le v vztrajnem delu Je tudi napredek. Ii Radeč — Miklavž«vanje v So*ol*kem domu. v torek S. t m. bo t Sokolskom domu mi-klaviovanjs sa sokolsko deco. Ob 17. uri naj bodo otroci v domu. kjer bodo obdarovani. Zvečer ob 20. po bo za odrasle. Darila sprejemata br. Pešec ln s. Valerija HaJetr. Na sporedu Je tudi igra enodejan- Ste*. >7o »SLOVENSKI NAtODe. torek, 5. decembra 1939. DNEVNE VESTI — Proslava 20-lernice slovenske unlver- -5. Pred 20 leti, ko smo se Slovenci združili s Hrvati in Srbi v skupno državno zajednico in naposled zadihali kot svobodni državljani v osvobojeni domovini, smo dobili tudi svojo slovensko univerzo. Z najvišjim kulturnim zavodom je bil Slovencem zajamčen svoboden kulturni razvoj na vseh popriščih. Na pobudo akademske mladine je bil ustanovljen poseben akcijski odbor za proslavo 20-letnice ustanovitve slovenske univerze kralja Aleksandra. Vse priprave za proslavo bo Izvedla akademska oblast ob sodelovanju akcijskega odbora. Proslava bo dne 16. in 17. decembra t. L Vsa slovenska javnost bo v teh dneh proslavljala pomemben dogodek, s katerim se je pred 20 leti začelo naše univerzitetno živlejnje, obenem pa bo proslava manifestacija za popolno slovensko univerzo, ki ima Izpolniti važno narodno in kulturno poslanstvo kot severni kulturni branik Jugoslavije. — Reorganizacija poštne službe. Iz Beograda se je vrnil ravnatelj splitsKega postnega ravnateljstva Gvido Quient, ki je sodeloval na konferenci vseh poštnih ravnateljev. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja. Med drugim o decentralizacij, postnega proračuna poštnega ministrstva, o novi uredbi o organizaciji tega ministrstva, o uvedbi poštnih kontraktu-ftinih vaških pisroonoš na področju vseh ravnateljstev itd. Ravnatelji dobe široka pooblastila, da bodo lahko sami odločali v svojem področju o imenovanju in službenih odnosih cinevničarjev, služiteljev, pripravnikov in uradnikov X. in XI. skupine. S posebnimi pravilniki bodo uvedene tantjeme na brzojavu, telefonu in blagajni. Urejen bo delovni čas za poštno osob-je tako, da bo imelo nedeljski počitek. Sklenjeno je bilo modernizirati telefonsko omrežje na Jadranski obaTi. Šibenik in Mostar dobita popolni evtomatični telefonski centrali, Metković pa napol avtomatično. Otok Vis dobi eno najmodernejših avtomatičnih telefonskih central, napol avtomatična centrala na Hvaru se bo pa tepremeni3a v popolno avtomatično. Danes v vseh prostorih kavarne „Nehotičnih" veselo „miklavževanje" — Omejitev Izvoza vagonov — cistern. Včeraj je stopila v veljavo uredba o omejitvi svobodnega izvoza državnih in zasebnih vagonov cistern iz nase države. Uredbo je izdal ministrski svet na predlog vojnega ministra. Z njo je omejen izvoz vagonov cistern, registriranih pri državnih železn cah. Uredba se pa ne nanaša na vagone cistern, ki bodo registrirani po njenem u vel javi jen ju. Prometni minister more dovoliti izvoz vagonov cistern pod pogojem, da more biti izven naše države od veega šteVla vagonov cistern državnih in samoupravnih teles ter registriranih privatnih največ do 50 odstotkov vsakega lastnika, če je teh cistern nad 15. Oe je cistern 6 do 15, jih je lahko Izven države do 7. Ta omejitev se ne nanaša na one lastnike priva±n'-h cistern, ki imajo 1 do 5 cistern. Nogavice rokavice KARN1CNI& Nebotičnik. — V Dol. Toplicah so dobili tudi električno cestno razsvetljavo. Ko so bile v preteklem poletju tudi Dol. Toplice pri-klopljene banovlnskemu električnemu omrežju, so dobile razsvetljavo le hiše in gospodarska poslopja, ter so začeli nato napeljevati elektriko po drugih sosednih vaseh, a ulice in ceste po Toplicah so ostale še nerazsvetljene. Ta nedostatek je bil pretekli teden odstranjen, tako da imajo sedaj Toplice tudi svojo cestno razsvetljavo, ki sicer še ni vsa povsem dovršena, ker manjka se nekaj uličnih žarnic, kar pa bo storjeno v prihodnjih dneh. Tako se bodo Dol. Toplice v tem pogledu modernizirale in bo zadoščeno najnujnešim vaškim potrebam. Za zdravilišče kot tako, pa bo v se-ziji potrebno sedanje ulično omrežje še nekoliko razširiti, zlasti za poletni čas kopališke sezije, ker se kopališki gostje radi v večernih urah sprehrajajo po kopališkem parku, ki mora tudi biti razsvetljen. PREDAVANJE O AMERIK] ISsOoo km čez USA SE BO PONOVILO V FRANČIŠKANSKI DVORANI V PONEDELJEK 11» t nt ob ao« *v. — 25letnica dijaškega bataljona v Skop. lju. Po nedeljski akademiji v proslavo 25-letnice osnovanja dijaškega bataljona v S koplju je bil snoč. prirejen pri >Srpskem kralju« banket, ki se ga je udeležilo mnogo pripadnikov bivšega dijaškega bataljona ter mnoge odlične osebnosti, med njimi zunanji minister dr. Cincar-Marko-vlč, bivši predsednik vlade Bogoljub Jev-tič, minister za telesno vzgojo Jevrem To-mič in rektor univerze dr. Peter Mišić. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je v svoji zdravici izrazil udanost kralju in kraljevskemu domu, kar so vsi sprejeli z navdušenimi ovacijarni, a godba je odsvirala državno himno. Ko je izrazil tudi spoštovanje kraljevskim namestnikom, je zunanji minister dr. Cmcar-Marković nadaljeval; »Veselim se, ker ml je bila dana P^P^ da se morem po 25 letih ponovno sestati s svojimi tovariši. Sicer nas je čas ločil, toda druži nas služba domovini. Služili smo domovini in služimo tudi danes ter bomo služili zvesto tudi v bodočnosti.« Izrečenih je bilo še več drugih zdravic. Banket je potekel v najlepšem prijateljskem razpoloženju. — Zopet povečanje obtoka novčanlc. Iz zadnjega zkaza Narodne banke z dne 30. novembra je razvidno, da se je obtok kovanega denarja znižal za 50.2, obtok nov-čanac pa povečali za 212.9 milijona din. — Uvedba brzo^vne in telefonske službe pri pošti Pod»reda, Dne 27. novembra letos je bila pri post! Pod sreda uvedena brzojavna in telefonska služba. — Zdravko Todorovlc umrl. Včeraj je umrl znani beograjski odvetnik, novinar in javni delavec Zdravko Todorovlc. — Svečanost v vojni akademiji, v vojni akademij! so včeraj slovesno proslavili 251etnico odpusta 44. razreda vojne akademije. Pri tej priliki so odkrili ploščo v spomin padlih oficirjev tega razreda. Ploščo je odkril min'ster za vojsko in morna- rico general Nedič. Nj. VeL kralja pa Je pri svečanosti zastopal polkovnik Durbe* šić. — stoletnica Muzejskega drusise, as> Slovenijo. Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji- pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo one 16. decembra lOOietnlco svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršil v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto dne 16. decembra t. L ob 6. uri zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena izredni občni zbor. istočasno se bodo vršila tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev in sicer v soboto dne 16. t m. ob 9 dopoldne in ob 3 popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljuoljani, Bleiweiaova cesa 24. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinarstva. — Da se ne bo ponovno. Končno Je prišla na vrsto tudi gradnja moderne ceste od Ljubljane do Celja. 29. decembra bo licitacija za oddajo del na enem delu te ceste, ln sicer od Ljubljane do Domžal. Tako lahko upamo, da bo v d oglednem času dograjena tudi piepotrebna in v vsakem pogledu važna cesta. Samo na nekaj bi hoteli opozoriti odločujoča mesta. Gradbeno podjetje, ki je svoj čas izlicitiralo dela na novi avtomobilski cesti Maribor—Fram, nI hoteelo podpisati pogodbe, ker licitacija nI bUa, pravočasno odobrena in je bil potekel predpisani rok 30 dni. Pri drugi licitaciji je izlicitiralo dela gradbeno podjetje inž. Dedek. Licitacija je bila 16. novembra. Zdaj je nevarnost, da ne bo pravočasno odobrena in bi se ponovilo to. kar se je zgodilo prvič, da bi namreč potekel rok in bi podjetje ne norelo podpisati pogodbe. Upamo, da se to ne bo zgodilo, temveč da bo HcitarHa pravočasno odobrena. Na prvi licitaciji je iz-llcitirala dela tvrdka inž. Dukič. V kavarno »Stritar« je dospela nova damska kapela. Danes v torek, četrtek ln petek vso noč odprta!_ — Premestitev siovension telezniSkib uradnikov iz Medjlmurja. železnice v Me djimurju so prišle pod upravo zagrebške direkcije. Zato je zaprosilo osem uradnikov iz Čakovca za premestitev v Slovenijo, nekateri pa so zaprosili za upokojitev. Nekateri bodo prosili za premestitev ob koncu šolskega leta, ker hodijo njihovi otroci v šole v Čakovcu in Varaždinu. Tudi uradniki na drugih postajah so zaprosili za premestitev. — Spor v Rdečem križu. Bivši banovinski odbor društva Rdečega križa za savsko banovino je na svoji zadnji seji sklenil kolektivno odstopiti in obvestiti o tem glavni odbor v Beogradu. Svoj sklep motivira s tem. da se je glavni odbor uprl reorganizaciji Rdečega križa in da zahteva, naj ostane vse pri starem. Danes zvečer j Miklavževanje i v restavraciji Union — Nemci bodo Izkoriščali rudnike bakra, svinca In dnKa v Južni Srbiji. Med neko nemško fnančno skupino m lastniki pravic za eksploatacijo terena bakra, cinka in svinca pri Dernir Kaplji v Južni Srbiji je bil dosežen sporazum glede Izkoriščanja teh rud. Ustanovljena bo demjflfca družba. — Uredba o kOntrou m prepovedi Izvoza bombaža ln bombažnega blaga. Na pristojnih mestih se proučuje vprašanje uredbe o uvedbi kontrole nad izvozom bombaža in bombažnega blaga. Uredba izide baje že v prvi polovici decembra in njen namen bo izvoz tega blaga prepovedati ali skrč/ti na minimum. — Stalen posvetovalni odbor ** tekstilno industrijo. Na pristojnem mestu proučujejo vprašanje ustanovitve stalnega po svetovalnega odbora za tekstilno Industrijo. V odboru bi bili zastopniki tekstilne industrije iz vse države, sestajal bi se pa od časa do časa Odbor bi imel posvetovalni značaj in člane bi predlagale industrijske korporacije. — V Domu v KamnlšJd Bistrici priredi SPD Miklavžev večer v četrtek 7. t. m. ob 20. url. Planinci, pridite ta veeer v pla-n uski dom, kjer bo sa planince zabaven večer, poln najrazličnejših presenečenj. — Mlakarjevi planinski •nisi, ki jih Je založilo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v LJubljani so prijetno planinsko čtvo ter kras za knjižnico vaa-kega planinca. Kdor še ni naročen na zanimive planinske spise hudomušnega planinskega pisatelja prof. Mlakarja, naj takoj naroči vse tri knjige. Med planinci pa je zbrka teh spisov najlepše darno za Miklavža ali božič. Naročila sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Nov grob. Davi je umrla v Ljubljani vdova po magistratnem ravnatelju gospa Franja Kališ, stara 89 let. BUa Je ona najstarejših Ljubljančank in val. km ao Jo poznali, so jo imeli radi. Pogreb' blage žene bo jutri ob 16. iz hiše žaJonti, Gradišče 11. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, hladno in nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Beogradu ln Kum boru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 14, v Splitu 13, na Rabo 11, na Visu 11, v Mariboru 8.2, ▼ Sarajevu 8, v Ljubljani 7.3, v Beogradu 7, v Zagrebu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.8, tempratura je znašala 2.0. — Najdeno ukradeno kofo. Neki Tzaciec je te dni našel v grmovju za Iščlco črno pleskano moško kolo znamke »Torpedo«, ki ga je izročil ereanHH postaji na Igu. Orožniki so kmalu ugotovili, da Js kolo last Mart-na ftviglja te Pijeve gorice, ftvl-glju je bilo kolo ukradeno le pred tednom. Tat je kolo pustil v grmovju tn samo plašč prednjega kolesa, zračno m pogonsko verigo. — Našima kroftntarje. ▼ Parmovl j stilni v Za ložah pri Polzeli sta se etri c agiasfla dva krosnjarja, ki sta menda i me Iz L4vna v Bosni in proda lata plot« Jopice. Kro*n1arja sta ▼ gostilni delj časa in se napila. Pijana sta Izzvala hud prepir nakar je mlajši planil laza mize ln na vso moč udara po glavi delavca Antona Stormana. Poškodoval ga Je Je odtrgal desni žep, v »Kerem Je knel Storman 1200 din, ki si jih je napadalec prliaelU Kusaiisrje sta poteza tsgmaa za Ju se niso mogli izslediti. — NcPreen no p°civn» Devetletni posestnikov stn Albin KOStenc zs Klsovoa pri Pobreporjak Js vosraj popolne našel staro patrono. Deček Je pričel po patroni razbijati m ananas** naenkrat pa Je stara brona ekaptoderala ki fantu razmeaart- ooe roki. _ Delavcev sinček Anton Ja- I ln Babnegm polja se Je v družbi dru-g4h otrok igral na travniku kraj hiae, kjer Je med tekanjem nadel in sicer tako nesrečno, da si je slomil desno nogo. — Delavec Albin Vodnik ta Dolskega Js padel e koJsm ki se hudo potu po glavi. — V Nunski ulici Je padel a nove stavbe tesar Andrej Koder m se težje poškodoval no flavt in rokah. Is ftniartnega ob Savi pa so včeraj prepeljali v bolnico Snletne-ga posestnika •terana Prese tn t k a, ki ga Je nekdo pobil e kolom na tla m ga tenko poškodoval na glavi. — Ltsef je plav Snoci, po prihodu gorenjskega vlaka, so morali reševalci na glavni kolodvor, kjer so naložili na avto 201etno natakarico Angelo K. is Žirovnice, ki Je v obupu zaradi razočaranja v ljubezni izpila večjo količino 1'jsola. Obupanemu dekletu so v bolnici izpran želodec in je že izven nevarnosti. — Dve smrtni nesreči ln dva samomora. V Zagrebu sta se pripetili včeraj dve smrtni nesreči. Mestnega delavca Juraja Kovači ča je povozil vlak. Lokomotiva mu je zdrobila lobanjo. Druga nesreča se Je pripetila na Jordanovcu pri Zagrebu, kjer je električni tok ubil 371etnega kleparja Ivana Miheliča. Nesrečo je zakrivil sam. V Zagrebu pa so imeli včeraj tudi dva primera samomora. 161etna služkinja Marija skri-oulja Je bila nesrečno zaljubljena in to jo je pognalo v obup, da se Je v kuhinji obesila. V bolnici je pa umrl delavec Luka Purasič, ki se je bil zastrupil z oetovo kislino. — oaunomor starega mlinarja. Včeraj se Je zastrupil v Kostajnici mlinar Stjepan Koštanjsek, star 80 let. V smrt je Sel za radi domačih prepirov. Iz LJubljane —lj Predavanje SPD: K užitkom in lepotam pksgki ne spada samo strma stena, gorski gozd, krasno rastlinstvo in zanimivo živalstvo' ampak tudi planinske nebo podnevi ni ponoči. V torek dne 12. decembra t L ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice pod okriljem SPD g. ravnatelj Kunaver Pavel o zanimivi temi: Planinec in zvezde. Predavatelj bo opozoril na možnost, kako more planinec za časa svojega bivanja v planinah opazovati nebesna telesa, ki jm dosežemo s prostim očesom ali s malim lovskim daljnogledom. Zanimivo predavanje bodo spremljali številni diapozitivi, med njuni 12 sodobnih nebesnih kart. Za planinca Je se posebno potrebno, da se vsaj nekol ko spozna na zvezdnatem nebu. Planinci, rezervirajte si navedeni veder na zanimivo predavanje. —lj »Upoštevajmo zakone dedovanja pH umiri as vzgoji nožih kulturnih rastlin« Je naslov predavanja s ^optičnimi slikami, ki ga bo knel g. kmet. svetnik tet. Sergej Gorjop pri Sadjarski ln vrtna«*! psdraž nici mđmmpmm snežna v sredo •. decomb* » t L ob 19. url v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici, pritličje. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni —lj sokol IV. priredi Miklavžev večer v Putrmovi gostimi na Dolenjski cesti d revi ob 18 30 za deco m naraščaj in ob 20. za odrasle. Dar'la se bodo sprejemala do 18. Vabljeni val! —lj 1Jdruženje jugosiovenskia Inženjerjev ln arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu cestnih del na državni cesti št. 2 pri Kranju, ki jih izvršujejo podjetja inž. Josip Dedek, »Slograd« ln Iv. Bricelj. Ogled bo v četrtek, 7. t. m., popoldne. Potujemo z vlakom, ki odhaja s glavnega kolodvora ob 11.43 do žabnice. Povrate k z vlakom, ki odhaja s postaje Naklo ob 18.20. Peshoje [ KINO MATICA, tel. 21-24 ob 19., 21. )A 7 PUSTOLOVŠČIN I * BLAGO D2INGIS KANA 1 DANES PREMIERA! PETER LOKRE 1 PRETRESLJIV IN VSEBINSKO GLOBOK FILM o velikem znanstveniku, ki je odkril bacil tuberkuloze in rezil človeštvo najhujše morilke. Di% ROBERT KOCH Glavno vlo*° ^ ml j**™1*08 J~~J!ZZZS i Ob 16., 10. to 21.15 url! KINO UNION, tel. 22-31. Izjemoma ob 17., 19„ 21. nepreklicno zadnjikrat! KINO SLOGA, tet 27-80 lfft|ip gaf ATI A7IIA CONRAD VEDD — Sessue Hayakawa, T aslAII niUI itllMV Mičiko Tanaka — Roger Duchesne. Popoldanska predstava radi miklavževanja ob 17. uri namesto ob 16. uri! —lj Sokolski Miklavž na VMu bo obiskal danes ob 17.30 v sokolskom domu mladino, dre vi ob 20 pa članstvo in prijatelje našega Sokola. Darila se bodo spre jemala danes od 15. ure dalje v pisarni so-kolskega doma. Vsako darilo naj ima točen naslov, ime in bivališče. Pri nastopu Miklavža zvečer bo zabava s plesom, kjer bo igral priznani Falceton-jazz. Vstopnina popoldne za odrasle 2 din, otroci t spremstvu staršev prosti, svečar 5 din. Vabimo vse prijatelje našega Sokola k obilni udeležbi. Drevi vsi na miklavževanje Sokola Vič! 607—n je okrog 10 km. dani SPD. z izkaznico imajo polovično voznino, objavo bo imelo vodstvo ekskurzije. —lj Jože Kalin ntoull. Za včeraj popoldne odrejena obdukcija trupla mestnega delavca Jožeta Kalina, ki so ga v nedeljo zjutraj našli v strugi Ljubljanice pod staro cukrarno mrtvega je pokazala, da je umrl zgolj zaradi nesreče in ne po tuji krivdi Kalin Je knel sicer majhno odrg- tino na glavi, ki pa Jo je dobil pri padcu v strugo, kjer je utonil. Policija Je prijela delavca Franca Homca, ki pa je bil danes kot popolnoma nedolžen izpuščen. Pogreb je bil danes ob 11. dopoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. —lj Ukradena kolesa. Izpred Delavskega doma na Bleiweisovi cesti je bilo ukradeno 800 din vretii:o kolo znamke >Goričke« Antonu Jesfharju. S Figovčevega dvorišča je nekdo odpeljal črno pleskano damsko kolo znamke >Torpedo< Rudolfu Horvatu. Francetu Sever ju je bilo ukradeno črno pleskano kolo izpred neke hise v Streliski ulici. — Z dvorišča hi.se St. 1 v Strosrnajerjevi ulici je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke Pariš« Francetu Smrekarju. — Tatvino 1000 dZn vrednega kolesa znamke >Diamant« Je prijavil tudi mizarski mojster Ivan Kreč iz ftiAke. —lj Drevi ob 20. oblftče gostilno »Pod gozdom« na Dolenjski c. Miklavž s spremstvom. 606-n Velika iznajdljivost ljubljanskega obrtnika Perkovo patentirano pogrezljivo okno bo pri nas prvič uporabljeno v palači Bat'e Ljubljana, 5. decembra Naš človek bi lahko v marsičem celo prekosil tujca s svojo nadarjenostjo, ko bi ga ne duši le tesne razmere, pomanjkanje kapitala in predsodki, da je dobro le, kar nam priporoča tujina. Naš obrtnik ne zaostaja s svojimi izdelki za obrtniki najbogatejših narodov, a rudi ne po svoji iznajdljivosti. Zal, ostane mnogo zamisli, izumov naših obrtnikov neuresničenih, ker nihče ne opozori na izum. sam izumitelj se pa navadno ne more uveljaviti Ob tej priliki hočemo opozoriti na patent ljubljanskega mizarja, pogrezljivo okno, posebno primerno za velika javna poslopja. To patentirano okno bodo pri nas prvič uporabili pri stavbi Bate, Nova okna je dobavil včeraj mizarski mojster Matija Penko. V Ljubljani je v uporabi že več vrst raznih patentiranih oken. vendar noben sistem ni bil brez pomanjkljivosti. Pri nekaterih tako zvanih »mučnih oknih, ki se odpirajo navzgor, je precej hud prepih, kar je posebno neprijetno v lokalih. Doslej se ni bilo izumljeno idealno okno z večjo ploskvijo, da bi ne bilo težav pri odpiranju, čiščeniu in zračenju. Zlasti pa ni bilo večjega okna. ki bi ne imelo ene največjih pomanjkljivosti: okviri kril jemljejo mnogo svetlobe. V raznih javnih poslopjih so iz posebnega namena potrebna velika okna da so prostori čim bolj svetli, a razen tega v njih ne sme biti prepiha tn okna bi naj omogočala hitro zračenje. Taksna okna bi zlasti potrebovali v sanatorijih, bolnicah in v raznih lokalih. Toda doslej gs še ni bilo in strokovnjaki trde, da tudi v drugih državah niso se iznašli idealnega okna. Zato jc tudi prav, da je mojster Perko patentiral svoj izum v Nemčiji. Sčasom gs bo tudi v drugih državah. Izum še ni star in jc bil patentiran šele poleti. Perkovo pogrezljivo okno ustreza vsem pogojem. Projektanti so imeli doslej hude težave, če so projektirali posebno velika okna, kaiti veliko okno je drago, še celo bolj kakor zid iz samih steklenih zidakov, a razen tega še ne ustreza svojemu namenu; navadna okna, nekoliko večja, morajo bit« večkrilna, sicer jih ni mogoče odpirati, a razen tega je pri njih pozimi hud prepih, najsi so izdelana še tako solidno, ^udno je res, da je stavbarstvo tako zelo zastalo prav pri oknih, ko je sicer stavbna tehnika zelo naglo napredovala zlasti po vojni. Navadna okna se pa niso še nič spremenila. Perkovo okno se rmenuje pogrezljivo, ker se okenski krili, ko hočemo okno povsem odpreti, pogrezneta navzdol v steno, okenski parapet. Poleti se lahko tako sicer zaprt prostor spremeni ns mah v polodprte-ga, kar je posebno ugodno za nekatere lokale, n. pT. za restavracije. Doslej so se vsa smučna okna odpirala navzgor, kar je pa pomanjkljivost že zaradi tega, ker nastane takoj prepih, čim se okno le nekoliko dvigne. Perkovo okno pm lahko »luži hkrati za zračenje, ne da bi v prostoru nastal prepih, ker zrak kroii visoko nad glavo. Okno se lahko odpre poljubno bolj ali manj. Krila lahko spuščajo, bodisi s pomočjo preproste ročice, lahko »e pa poslužujejo tudi električnega toka zs pogon. Tedaj je treba pritisniti samo na gumb tn okno se odpre ali zapre. Da je odpiranje in zapiranje tem lažje, krili drži v ravnotežju v steni skrit utež. Zanimivo je, ds je utež betonski in ne železen, kar pomeni velik prihranek. Okenska krila imajo dvojne šipe. zato se pa dajo tudi razklopiti. da je tudi čiščenje zelo lahko. Perkova pogrezljiva okna bodo vzidana na terasi kavarne, v najvišjem nadstropju poslopja Bate. MALI OGLASI 80 par, davek posebej Preklici izjave beseda Din 1-—» davek posebej). Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti ■sjiMsasn, * Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S.— Din. TRAJNO ONDULACUO s 6-mesečno garancijo, v dernin frizurah Vam napravi s najnovejšim aparatom sa ceno da 50.— »Balon Mer lake. 8v Petra e. 76. 1510 POSEST posebej 80 par. Najmanjši sn KRASNO POSESTVO hiša 0 sob. sadovnjak, vinograd ln nova gospodarska poslopja a električno lučjo, ob banovinski cesti, 10 minut od rudnika ln železnice — naprodaj. Tudi earao hiša s poljubno zemljišča. Ponudbe ped »100.000.— din« postnolezeče, p. Krmelj, Do- 3835 PRODAM ORBBOVA JCDKGA sortiran evetUčn4 med to dobne najceneje e LtuMfana židovska nI. 6. 48.T La STJHS BOSAN POUK Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od H 7 do 8- tn od Vi 8 do ». sveder Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 meseca, Novi tečaji se prično 5. decembra, šolnina selo nizka. Moderna tn največja strojepisni ca ! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Chrlstofov očal zavod, LJubljana, Domobranska c 15, tel. št. 48-43. 3044 PO MKLAVf EVANJTJ VSI v kavarno »Central« kjer je v torek, sredo, četrtek in na praznik odprto vse noč! Na praznik ln vsako nedeljo ples! Prvovrstna datmfca kapela! KUPIM KUPIM MOTOR 200 c cm, malo rabljen, takoj za gotovino. Ponudbe osebno z motorjem (neobvezno). — Ciril aJbnan. Bistrica 8, p. Podbrezje — Podnart nad Kr. 3336 Krompir lep, zdrav in odbran nudi, dokler traja zaloga, po 1.25 din za kilogram A. Volk, Ljubljana Resljeva centa 24 Inserira]te v »Slov. Narodu«! iil>tiH!" i11'!1''!!!!"'-' •i|"'lt»'i70 Maršal Rodolfo Granani Nafboljft italijanski strate« za kolonialne vojne — Njegova taktik* ln njegove metode Marialafca palica Ko se je Aiussolini nedavno posvetoval s avojimi sotrudniki, kako zagotoviti Italiji največjo možno pripravljenost za vsak primer in preokret v razvoju mednarodnega položaja, je zopet stopil v ospredje javnega zanimanja junak italijanskih kolom jamih pohodov maršal Rodolfo Grajani, markiz ne Negheli, bivši namestnik guvernerja na Kvrenaikl, zmagovalec libijskih Senus-sijev, zmagovalec pri Harraru v Abesiniji m poznejši abeslnski podkralj. 6-letni maršal je ml 1. septembra poklican iz prejšnjega zatišja, kamor se je bU umaknil po povratku iz Abesinije, da bi prevzel drugo armad-no skupino — prvi poveljuje prestolonaslednik — kot sini bol junaštva in italijanskega poslanstva. iNjegovo imenovanje na to visoko mesto spada nekako v okvir tradicij starega Rima, h kateremu se Italija ponosno priznava. Kakor mnogi in slavni možje rimskega imperija, prihaja tudi Graziam na visok vojaški položaj iz Afrike, ko je zaslovelo njegovo ime v mnogih kolonijalnih pohodih. Graziani velja za neustrašenega ln bistroumnega vojskovodjo. Že leta 1911 se je udeležil kot mlad častnik italijanskega pohoda v Libijo, toda šele njegovo delovanje v Kvrenaikl, kjer je bil od leta 1926 guvernerjev namestnik, mu je prineslo slavo in popularnost. Neskončni in na videz brezuspešni boji, ki jih je vodila Italija v Kvrenaiki skoz osem let proti poglavarju Senussljev Omaru el Muktaru, so bili zaključeni po Grazianiju na odločilen način. Stal je vedno na stališču, da morajo poraženi poglavarji in uporniki čutiti trdo roko. On dobro ve, da je treba s kolonijal-nlml narodi ravnati po njihovih lastnih zakonih. Tisti, ki ravna z ujetim poglavarjem upornikov drugače, je po njegovem mnenju strahopetnež. Spreten vojskovodja Grajam je duševni oce tehmne ualijan-skin koionijalmn vojnih ponouov. On je u-stvaril nove metode, spoznal je, da ne pomagajo poedim veliki udaici, temveč smotrna strategija in najskronejša organi-zacija. Zdaj se italijanske oblasti ne pogajajo več z upoimnu poglavarji. Stari Omar el Muktar, ki je 2o let vodil uporne prebivalce Libije proti Italiji in ki mu italijanske kolom jalne oblasti mso mogle do Živega, je na-Sei svojega mojstra. Graziani Je začel .z gradnjo cest in s tehničnim zasužnjen jem. seie potem je poslal proti upornikom vojsko. V prvo vojno črto je postavil eritrejske domačine, Askale. Italijanskih vojakov ni pošiljal v boj proti domačinom, dokler se je mogel temu izogniti. Toda eri-trejskim vojakom so poveljevali italijanski častniki in podčastniki ln spremljali so jih italijanski tehnični oddelki. 9000 mož, katerim je poveljeval, je razdelil na neznatne edinice s tovornimi avtomobili in radijskimi aparati, tako da je bila zveza med njimi zelo dobra. Da bi onemogočil upornikom, da bi izginili kakor prej med civilnim prebivalstvom, je zbral Beduine v 13 velikih taboriščih. Z energično roko je presekal tudi dobavo streliva ln orožja iz Egipta. 200 km daleč ob egiptovski meji je dal postaviti visoko ograjo iz bodeče žice, zastraženo dan in noč z ©klopnimi avtomobili. Uporniki so bili odrezani in upor zadušen. Graziani je zmagal. Rad pripoveduje o zasliševanju ujetega Omarja el Muktarja. — Ali poznaš te naočnike? je vprašal Graziani ujetega poglavarja upornikov. — Da, moji so. — Izgubil sem jih v bitki. — Od trenutka, ko sem jih našel, sem bil prepričan, da postaneš moj ujetnik. — je dejal Graziani. — To je bila usoda. — Vrni mi jih, saj ne vidim brez njih. Sicer pa to nima pomena. Zdaj imaš naočnike in mene v svojih rokah. car pustinje Graziani, krepak mož, visoke postave tn klasičnega rimskega profila, pa ni samo velik Afričan italijanske krvi. Organizator, o katerem so italijanski listi nedavno pisali, da sicer nI mlad po letih, vendar pa pravi vulkan energije in dela, ima tudi pe snisko žilico. Pustinjo opisuje kot neskončno morje peska. — Ti si veliko razodetje duše tn strasti, kakor morje in nebo. Utrjuješ tn razbijaš, povzdiguješ ali mečeš ob tla. Učiš ljubezni ln sovraštva, osvete ln vdanosti. Skrivaš pasti tn vabiš k napadu. Prinašaš vero in obup. Mi vsi poznamo bridko resnico prl-vlovice tvojih sinov: Pot skozi pustinjo je zlo, toda najboljše zdravilo proti njemu je, odločiti se za to zlo. Tako stopamo že dolga leta po tvoji neskončni zapuščen osti. Dvigaš nas in uničuješ. Iz nas delaš junake in strahopetce. Ti poznaš čare skritih stvari ki se jih nikoli ne otrese, kogar prevzamejo. Kdor pa počiva v tvojem naročju pije tvoje mleko, kdor se je zatekel k tebi. sanje takega človeka vedno čuva tvoja sfinga. Leta 1035 po kratkem bivanju v Italiji se je vrnil Graziani v Somalijo kot guverner. Iz Somalije je tudi posegel v velike bitke v južni Abesiniji. V kratkem času se mu je posrečilo organizirati iz domačinov veliko vojsko, z njo je pri Harraru razbil abesinsko vojsko tn končal Italijanski pohod v Abeainijo z r>Hln** obtožencu 12% vrednosti shranjenega oiaga in tudi vse stroške za številna po-Ta. ki jih je obtoženec imeL Med preiskavo so ugotov li, da sta obtoženca nekaj v shrambo dobljenega blaga Že zastavila v nubljanski mestni zastavljalnici. Obtoženec je predlagal zaslišanje novih prič. ki naj bi potrdile njegov zagovor. Sodnik je predlogu ugodil ln je razpravo preloži. Ženskam kaja škoduje Tako pravi v reviji ^Reine Luftc univerze v Erlangeuu prof. dr. \Vintz. Kadeča ženska je po njegovem mnenju v nevarnosti, da zadenejo težke posledice njo in njeno potomstvo. Kajo bi morale ženske opustiti zlasti tam, kjer se hoče zvišati število porodov. Prof. VVintz se opira pri tem na lastne in tuje praktične izkušnje. Te so v prvi vrsti pokazale, da škoduje kaja ženskemu orgamzinu bolj kakor moškemu. 2enska koža je finejša in tanjša, pa tudi ženski notranji organi zlasti jetra, s katerimi se odstranjujejo lz telesa stinipi, niso tako močna kakor pri moškem, ženska, ki dolgo in vztrajno kadi. dobi navadno mnogo prej značilno sivkasto barvo kože, kakor moški. Nikotin in drugi podobni strupi delujejo zelo škodljivo tudi na jajčnik in žleze notranje sekre-cije, zvezane z njfm. Z nikotinom se prepreči tvorba jajčec tako da postane strastna kadilka neplodna. Ce preneha taka ženska kaditi se tvorba jajčec obnovi, v primerih strastne kaje pa neplodnost ostane tudi če ženska neha kaditi. Posledica strastne kaje so tudi močnejše krvavitve ob menstruaciji. Nikotin poškoduje tudi jajčeca, ker je Izrazit strup za zarodke. S tem so pojasnjeni tudi pogosti splavi pri kadilkah ali delavkah v tobačnih tovarnah. Posebno škodljiva je pa kaja za noseče ženske, ženska s tem škoduje sebi in otroku, kajti med nosečnostjo je njen organizem zelo občutljiv sa vse strupe, ženske, ki rade kade, so med nosečnostjo še bolj navdušene sa kajo, ker mislijo, da bodo s tem odpravile različne neprijetne občutke Posledica tega, je pogosto porod mrtvega otroka. Žena pa naj bi opustila kajo tudi ko doji. Nikotin prenaja namreč tudi v mleko ln dojenček je zanj izredno občutljiv, kar pomeni, da otrok že pri neznatnih sledovih nikotina v mleku resno oboli. Pa tudi mati odraslih otrok bi ne smela kaditi, ker zavaja s tem otroke k posnemanju, kar je zlasti nevarno za doraščajoča dekleta. Pestra umetniška razstava člani društva „Lada" so razstavili v Jakopičevem paviljonu 119 del Ljubljana, 5. decembra Kakor je bilo pričakovati, je razstava umetniškega društva »Lada« v resnici zbu diLa precejšnjo pozornost umetnost ljube čih Ljubljančanov V nedeljo se je otvoritve razstave v Jakopičevem paviljonu udeležilo častno število občinstva poleg predstavnikov ustanov. Razstavo je otvoril prof Ivan Vavpotič. Po pozdravu predstavnikov m občinstva je orisal postanek društva »Lade« ki je bilo ustanovljeno z idealnim namenom I 1°04 S posebnimi članki v listih so člani društva že v dnevih pred otvoritvijo opozorili publiko na svojevrstno usodo »Lade«. Slovenska »Lada« fe nameravala prirediti svojo razstavo tik pred svetovno vojno a organizator razstave mojster Ferdo Vesel je romal v internacijo vojna vihra je preprečila uresničenje načrta Po vojm je začeta delovati »Lada« najprvo v Beogradu, potem pa tud' v Ljubljani. Upat« je da bo društvo oživljeno tudi v Zagrebu n v Sofiji ter da bo skušalo uresn'citi idejo ki je »Lado« pred tolikimi desetletji poklicala v življenje Društvo bi tedai imelo izpolniti varne kulturno poslanstvo s prirejanjem ^stav jujjoslovenskih in bolgarskih likovnih umetnikov v večjih kulturnih središčih Jugoslavije in Bolgarije. Na razstavi je skupaj 110 del katera so razstavili trije kipar*- »n 17 slikarjev Gle de na starost umetniško prizadevanje in kvalitete nosamezmh razstavija'cev je razstava izredno pestra in zanimiva Stari gar- di »Lade« so se pridružili nekateri mlajši slikarji. Razstavijalci so počastili spomin svojega umrlega tovariša Franceta Koširja iz Škofje Loke. Samo dve oljnati sliki tega prerano umrlega, mnogo obetajočega umetnika sta razstavljeni, a po obeh lahko presodimo, kakšen talent smo s Koširjem izgubili (Ob domačem mlinu in Sorsko polje). Slovenski umetniki %o z razstavo proslavili tudi 701etnico svojega tovarila kiparja Ivana Zajca ki je razstavil sedem terakot in portretno sobo iz mavca Prav uspela je porazdelitev slik in kipov v vseh štirih razstavi jalnih prostorih Jakopičevega paviljona S pomočjo ilustriranega kataloga se obiskovalec z lahkoto orientira no razstavi ki je glede števila razstar-henib del med največjimi kar smo jih kdaj videli v tem paviljonu Način iazstavlja-nia po skupinah m tekočih številkah naj bi uporabljali v bodoče pri vseh razstavah, kadarko1: razstavlja več umetnikov V srednii sobi kraljuje mojster Ferdo Vesel s sedmimi olinatimi slikami Vso pažnjo zaslužijo dela gosta Borivoja Steva-noviča ki je član društva srbskih umetnikov »Lade« v Beogradu Poleg Ivana Zajca sta razstavila plastiko še Ivan Sajevic in Fdvard Salesin Ostala dela pa so razstavili Henrika Santel Ivan Vavpotič Mira Pregljeva Kare' lak "■h Tine Gorjup F»-anc 1'ršič Bara Remec Albert Sirk Saša San-tel Maksim Gaspan HinW> Smrekar Avgusta Santel Rajko Subic, Bruno Vavpotič in Ivan Kos. Med selitvijo fe izgubil srlavo Posestniku Jožetu Hodniku iz Blance je železniški nad voz odtrgal glavo železni drog odtrgal B lan ca. 4. decembra V nasi mirni vasi BLancl k leži 6 km južno od Sevnice se je v nedeljo opoldne pripetila težka nesreča, pri kater) je posestnik Jože Hodnik postal žrtev neprevidnost:. Edini avto. ki je drdral v nedeljo po pasi cesti, je bil tovorni avto avto-podietnika Jožeta Jesenska iz KrSkesa na katerega je naložil pohištvo in živež g Hodnik Jože. ki se je selil Iz Blance kjer js prodal svoje poeeetvc a Radeju. na svoj novi dom v Dol pr Hrastn'ku V kabini je sedel Šofer in Hodnikova žena, do-čiro je Hodnik ostal zadaj in sedel na naloženem poh Stvu. Blizu blanSke Sole vodi cesta pod mostom nad katerim ne viie železnica. Ta most je pa zelo nizek, da ne more vsako voz lo pod njim Ako bi ^il Šofer cesto dobro poznal, bi moral pred podvozom vozilo ustaviti ln pos^e^ati če bo lahko p-epel^l avto Pa tudi Če bi nesrečni Hodnik sr'edal nar»re1. bi meral opaziti nevarnost tn to preprečit1 Ker sta bila pa oba neprevidna, je ob prelazu mimo nadvoza železni droe odtrgal Hodniku srlavo. Šofer, ki je spoznal, da mu nekaj zadržuje avto. je stopil pogledat. Nudil je mu je strašen prizor: na blatni cesti jo ležalo truplo posestnika Hodn ka. vse oskropljeno e krvjo. Glava se je samo Se I kožo držala trupla. Poklical je Hodnikov© ženo. ki se je ob pogledu na mrtvega moža od groze onesvestila Klicati je začeJ ljudi ki so od kosila pribit Hi na kraj nesreče G Divjak 1e telefomčno ob-vest.l orožniško postajo v Sevnici Ob Štirih popoldne je prispela iz Sevnice sodna komisija, ki Jo je vodil sodnik g Ravtner Vinko. Ugotovila je vzrok nesreče in odredila prevoz trupla v mrtvašnico, kjer je •>ila danes obdukc ja. Vsi ljudje govore se vedno o strasni nesreči. ki jo je zakrivila neprevidnost. Pokojni Hodnik je bil miren in trezen mož marljiv gospodar ter dober oče svojim St.rim nepreskrbljenim otrokom. Iz Celja —c Operno gostovanje v Celju. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v sredo 13. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Za uprizoritev »Prodane neveste« vlada v Celju ln okolici živahno zanimanje. —c Zatvoritev ulic za promet s vozili Kanalizacija Vodnikove ulice je končana v odseku od Kralja Petra ceste do Stross-maverjeve ulice. Sedaj nadaljujejo kanalizacijska dela v smeri proti Mestnemu gledališču. Zato so v ponedeljek zaprli Vodnikovo ulico med Strossmaverjevo ln Gledališko ulico ter vso Strossmaverjevo ulico za promet z vozili. —c Dve težki nesreći. V Kozjaku pri Novi cerkvi se je v soboto težko ponesrečil j 34-letni posestnik Martin Videmšek s Klan- ca pri Dobrni. Ko Je prekrival pri posestniku Jurku streho, mu je na strehi spodrsnilo in Je padel deset metrov globoko. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom. V Okonlnl pri Rečici ob Savinji si je petletni drvarjev sinček Danko Vra-tanar doma pri pacu zlomil desno nogo v stegnu. Videmšek in Vratanar se zdravita v celjski bolnici. — c V celjski bolnici so umrli: v soboto 37-letni zidar Jakob žele s Teharja ln 62-letni dninar Henrik Kranjc iz Celja, v nedeljo pa 58-letni dninar Franc Slatič iz Bukovcev pri Sv Marku pri Ptuju. —c Strelska družina v Celju bo priredila v četrtek 7. t. m. od 20. dalje nagradno sobno streljanje v Oficirskem domu v vojašnici kralja Petra. Prijatelji strelskega sporta vabljeni. Postani in ostani član V a d n I b o v e družbe! 43 aVrv Vladjka: MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Havel se ne zmeni dosti zanj, plazi se naprej tipajoč s krepelcem pred seboj, da bi si tako ustvaril sesti čut. Luisa mu sledi tiha in pokorna, kakor po polju tekoča prepelica. Kmalu sta začutila pod nogami cesto. Novo upanje je vstalo pred njunimi osvetljenimi očmi. Neopredeljiv del Havlovih možganov, napet do ■krajnosti, vodi njegove korake, toda ostali del Havlovih možganov deluje povsem neodvisno. _ Kaj, če ne prideta do cilja? Dotlej se mu ni bilo treba bati zase. Ce pade, bo urni mehanizem rešil človeštvo. Toda zdaj? Njegov napačni korak pomeni temo. črno temo, iz katere ni rešitve. Prva misel na to je trša od padca v brezdanje brezdno. Takoj nato pa začne delati fantazija tega realista tafce vratolomne skoke, da jo je težko ujeti. Kaj je to tema? Kar smo tako trdoglavi in okosteneli, da se ne moremo vživeti v nove razmere? No, bo pač tema m to je vse. Naenkrat nekako začuti, da bi to ne moglo pomeniti popolnega konca. Res smo imeli doslej vse urejeno na svetlobo, se bomo pa preuredili na temo. Ali bodo rasle rastline? Na to vprašanje Havel ne najde tako hitro odgovora. Gotovo bodo rasle, sej je življenje tudi sto metrov pod morsko gladino, kamor ne seže noben žarek svetlobe. Nekaj raste tem... Havel sicer na tem polju človeškega zna- nja ni dobro podkovan, toda to ne more zadržati njegove bujne fantazije. Hm, take rastline, kakor rasto zdaj, najbrž ne bodo. Pač pa bo rasla raznolika navlaka, mah, gobe, resa... Morda se bo vse to močno razraslo, če bi vse drugo izginilo. In pa mesojedci... Ti bi vendar mogli mirno živeti, samo če bi se medsebojno ne požrli. Nekaj bi moralo i.Tpooolnjevati njihove vrste. Tudi človek bi lahko vzdržal ... sedanje število j je v temi za mater zemljo preveliko, toda to bi se že j samo uredilo. Nastalo bi novo primitivno življenje, j Svet bi bil potisnjen za nekaj deset ali stotisoč let j nazaj in kdor bi se znal hitreje otrer.ti izkušenj naše i dobe, bi bil na boljšem. j Če bi pa človek padel ... bi šlo živi jen ie na zemlji i 36. Dolgo že hodita. Noge se vlečejo naprej, kakor umirajoča nihala in tišina jima bije v sencih, trga njuni srci, pa nimata poguma, da bi jo zapodila od sebe. Vas... Ljudje. To se čuti v zraku, toda to ni tisti žvepleni težki vonj gnoja, to ni tisti prikupljivi dih hlevov in plod-r.e zemlje, kakor ga pozna Havel iz svojih otroških let. To tu, kar je napadlo njune čute, je preveč grozno. Smrad dima, valečega se zahrbtno skozi temo. neprijeten smrad po obžganih tramovih in ... nekaj strahotnega, kar se ne da pozabiti, če je udarilo znova svojo pot. Znova od tistih drobnih prvin, ki človeku kdaj v nos - smrad po trupUh. In čudno, bi jim tema ne bila smrtonosna. Vse to je ćudno. | kako ^ ^ ta 3tra5n9 zrenja neonaženo širijo, kar mu roji po glavi, rnnogo podrobnosti o novem j zdaj je tQ daljne h^j^ ^ ^ fata m0rgans svetu... m vse to je kakor obhz nc skelečo rano. Nekega dne bo počil njegov stroj, večno ne bo mogel vzdržati. Počasi bo zob časa ogloda! nekatere dele, dokler jih povsem ne izgloda. In potem bo nekaj počilo... in od veličastnega stroja, ki je povzroči! prevrat vse zemlje, ostane samo kup starega železja. Dan napoči v solncu. In morda postane svetloba prav taka. kakršna je zdaj tema. Havel sto ji trdneje na nogah. Tudi on je kolesce v vsem tem nihanju sveta. Kar je storil, ie storil. To se je moralo zgoditi. — Težko je biti sodnik — ker je treba soditi vzroke in ne pos!e