PoStnfna v državi SHS pavSftllrftna. Štev. 10. V Ljubljani, dne 10. marca 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako * r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena ibu f«j 1J K na leto.— Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko in druge tuje driave 20 K. — Posamezne številke se prodajajo po 5) vinarjev. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu „ Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Prvemu kmetijskemu poverjeniku iz kmetskih vrst — gosp. Jakobu Janu — nai iskren pozdrav! Zakaj so duhovniki proti samostojnim? Liberalno glasilo samostojnih kmetov »Kmetijski list« se že v par številkah bridko piitcžuje, da duhovniki nastopajo proti liberalnosamostojni kmetski stranki in pri tem venomer zagotavlja, da nima ničesar proti duhovnikom in da stranka ni proti veri. Kljub temu ga seveda pri tem nič ne moti, da na naslednjih straneh krepko udriha proti duhovnikom in da je mnogim najizrazitejšim in najvplivnejšim voditeljem ii-biralnc kmetske stranke glavna tvarina pri 6hodih farška gonja. Že iz tega se vidi, koliko smemo verjeti Kmetijskemu listu in njegovi okolici, ko zatrjujejo spoštovanje do vere in duhovnikov. Pa brez ozira na to ima duhovnik opravičenih razlogov dovolj, da po svoji vesti nastopa proti liberalni kmetski stranki, V rvi vrsti je ravno verski razlog, razlog, i je in mora biti za duhovnika vedno najbolj merodajen. Kateri je ta razlog? Kmetska stranka je postavila v svoj {rogram načelo: vera ne spada v politiko o načelo je protikrščansko in je bilo pri vseh protikrščanskih strankah vedno začetek njihovega popolnega svobodomiselstva, Zakaj je to načelo protikrščansko? Zato ker nas uči krščanski nauk, da morajo Bog in njegove zapovedi, ki jih vera uči, vladati ne samo v osebnem življenju, ampak tudi v javnosti, državni zakonodaji, torei v politiki. Krščansko načelo je torej, da vera spada v politiko, ravnotako kot spada v tvoje osebno in družinsko življenje, In če si je Kmetska sitranka postavila v program, da vera ne spada v politiko, je potem načelno protikrščansko, čeprav je »lorda velik del njenih pristašev v svojem teebnem Ln družinskem življenju veren. Mi iudi nikdar nismo trdili, da so vsi samo- stojni kmetje brezverci — Bog ne daj, še tega se manjka — a da je stranka po svojih načelih protikrščanska, to po svoji vesti moramo trditi. Če vera ne spada v politiko, potem naj se torej šola uredi na brezverskem temelju, naj se vpelje civilni zakon itd. In res vidimo, da Kmetska stranka ni nikdar ugovarjala proti novemu ljudskošol-skemu načrtu, ki je zavrgel verskonravno vzgojo, semtertja so samostojni govorniki celo zagovarjali ta brezverski načrt. To je torej eden glavnih razlogov, zakaj moramo odrekati liberalni kmetski stranki krščansk iznačaj in duhovnik izvršuje samo dušnopastirsko dolžnost, če župljane opozarja, naj ne podpirajo strank, katere sicer niso proti temu, da vera ostane v srcu in v krogu domače družine, da je vera torej privatna zadeva, so pa proti temu, da bi vera, njene božje resnice in zapovedi, v polni meri vladale tudi v javnem življenju in politiki, io se pravi v zakonodaji in v razmerju posameznih stanov med seboj. Odpravi vero iz javnosti in kmalu bo razkristjanjena tudi družina. Žalosten zgled iz novejše zgodovine francoske države nas dovolj jasno uči. Isto vidiš na Češkem. Duhovniki se niso zavedali svojega visokega zvanja, pustili so, da je bila vera izrinjena iz javnosti in sedaj jo je žal tudi v družinah že malo. Zato naj se samostojni nikar ne čudijo, da duhovniki izvršujejo svojo dolžnost. Ne gre tu proti posameznim osebam, ki so zase lahko globokoverne, gre proti napačnim načelom, katera bodo, če se uresničijo, tisočem in tisočem iztrgala vero iz srca in držin. Zato je nevarnejša stranka z napačnimi načeli kot pa je posamezen človek napačnih nazorov. Smo pa tudi mi zato, naj se ta boj vrši v pravih mejah, odločno smo zoper to, da bi se na prižnici razlagala politika (dosedaj nam pa samostojni še niso povedali, kje se to godi), pač pa sme duhovnik tudi v cerkvi načelno razložiti, da morajo tudi v državni zakonodaji in javnem življenju zavladati Bog in njegove zapovedi in da so dolžni katoličani svojih političnih pravic se tako posluževati, da bo zavladalo to načelo. H koncu moramo še to omeniti, da mora vsakega za dušni blagor vnetega duhovnika napolniti s skrajnim nezaupanjem do Samostojne kmetske stranke, če je med glavnimi in najvplivnejšimi agitatorji za kmetsko stranko cela vrsta ljudi, ki so vse preje kot verni, kj ne vidijo nikdar ali le malokdaj cerkev od znotraj, di^igi zopet pa so člani Sokola, ki je odločno in neprikrito svobodomiseln. Dalje lahko vsi opažamo — !e roko na srce — da so se najslabši elementi med ljudstvom vsi zapisali v vaše vrste, če niso slučajno socialisti, Potera naj pa ima duhovnik zaupanje do tak« strai ke! Priznavamo pa, da je v vaši stranki tudi dokaj dobrih, poštenih kmetov, ld ne poznajo vseh vaših načel, ne vaših voditeljev in ki samo dobro mislijo. A tu Slovenskega Naroda«, ki velja vendar kolikor toliko za resen list, da je mogel objaviti tak članek. In kar je bistveno: v članku je nakupičenega toliko zagrizenega sovraštva proti veri, katero pri nas vendar-le ženstvo naj-boij pokonci drži, da se človeku gabi. Prihodnjič si bomo nekoliko natančneje ogledali ta nestvor, danes že pa opozarjamo naše kmetsko ženstvo na to liberalno blatenje in smo trdno prepričani, da bodo našo ženske obračunale z vsakim liberalizmom, naj že imajo volilno pravico ali ne. Liberalci pa naj nam napišejo še par takih člankov. Zakaj več vplivajo kot 10 naših shodov. Zato bomo temeljito poskrbeli. Iz vrst najbednejših. (Dopis iz kroga invalidov.) Mnogo se piše po časnikih o bedi raznih stanov, ki trpijo pomanjkanje vsled draginje in premajhnih dohod- < kov. A skoro nikdar pa ni slišati tožbe stanu, ki je nastal vsled vojne in to smo mi vojni invalidi. Med vojno smo se navadili trpljenja in pomanjkanja, zato smo tudi dosedaj molčali in trpeli. »Toda sedaj ni več mogoče invalidu življenje, če tudi najslabejc. Če pogleda- mo krog sebe, vidimo v vsakem kraju množico mož in fantov brez roke, ali s pokvarjeno roko brez prstov, brez dlani, s skrivljeno ali trdo roko, brez noge, ali s tako pokvarjeno, da se komaj vlači, jetični, slepi, gluhi, revmatični itd. Če vidi usmiljen človek takega siromaka, pač pravi: »Ubogi revež!« in s tem je pa tudi vse storjeno. Da bi se pa kdo zavzel za siromake in jim iz-posloval kako podporo, to pa se ne zgodi. Dajo se podpore brezposelnim, ki so zdravi in delazmožni, a ker ne dobijo službe, kakršno bi ravno hoteli, so brez dela. Toda invalid, ki je zgubil vsled vojne svoje zdrave ude in bi z veseljem delal vsako še tako težavno delo, ne dobiva skoro nič. V Avstriji smo dobivali invalidi do 50 odstotkov delonezmožnosti (in takih je največ) 22 Iv mesečno. To je bila prva leta vojske že nekaj, čeprav ne veliko, toda sedaj, ko so vse potrebščine 40—50 krat dražje, pa dobimo 30 K. Pač dobi semtertje kdo kako primerno službo, toda to more nastopiti le 1ak, ki je brez družine. Kaj naj pa počne družinski oče, ki ima malo zemlje in kup malih otrok, sam pa je za težje delo nezmožen?! Tega pa menda ne bo zahtevala država od nas, da bi v svojih najboljših letih morali vzeti beraško palico v roke in iti krog milosrčnih ljudij, če smo brez lastne krivde prišli ob svoje zdrave ude. Potem pa še pravi kdo, če sliši, invalida, ki pravi, da je bilo boljše pod Avstrijo: »Vidite ga, proti državi je, ker hvali Avstrijo!« Pomagajte nam, da ne bomo slabeje preskrbljeni, kot smo bili poti Avstrijo, pa bomo hvaležni svoji domovini! Kmalu bo žc poldrugo leto, kar smo v Jugoslaviji, toda dosedaj ni še nihče storil koraka za nas siromake. Dosedanja vlada je morala bolj skrbeti za tyipitaliste in ve-rižnike kot pa za invalide. Toda sedaj ko zboruje narodno predstavništvo in ima S. L. S. svoje zastopnike v ministrstvu, pač tudi mi upamo, da se bo za nas kaj storilo. Naj se vendar enkrat že vpelje davek na vojne dobičke, da plačajo tisti nekaj svojih lahko prisluženili tisočakov, ki so zbirali »zaklade iz bližnjikov krvi,« in naj se pomaga siromakom, ki so vsled nesrečne vojne prišli ob vse. Na ta način si bo država pridobila ljubezen svojih podanikov, da jo bodo imeli za mater, ki za nje tudi skrbi, ne pa za mačeho, kot je bila Avstrija, ki nas je pripravila ob najboljše, to je ob naše zdravje! Eden izmed trpečih v imenu mnogih. Važnost krompirja. Poleg koruze nam je dala Amerika tudi krompir kot eno izmed najimenitnejših kulturnih rastlin. Bila je huda lakota po Evropi v 70. letih 18. stoletja, ki je šele prisilila srednjo Evropo, da je začela splošno saditi krompir; in da ni bilo za svetovne vojske pri nas krompirja, koliko več žrtev bi bila šele polem zahtevala la kota. Štatistika pravi, da smo pridelali v le tih 1901—1910 povprečno po 1271,740.000 stotov krompirja na leto, torej nad l'/< milijardo kvintalov (po 100 kg). Največ so ga pridelali na Nemškem v evropski Rusiji v bivši Avstro-Ogrski v Franciji na Angleškem 444,654.000 q 280,070.000 » 176,364.000 » 127,627.000 » 64,328.000 » (polovico na Irskem) v Švici 8,500.000 » v Zedin. drž. Sev, Amerike 79,918.000 » Južna Amerika samo 12,400.000 » Zemlja, ki je domovina krompirjeva (južna Amerika) prideluje danes konuj 1 c/o vsega krompirja na zemlji. Tudi Azija ga prideia za svojo velikost izredno malo, namreč ll-7 milijonov q, Avstralija z Novo Zelandijo 5VI; milijonov q, najmanj pa Afrika, niti milijona q. Silno različen je pridelek krompirja na enaki ploskvi v različnih deželah. Do-čim pridela Argenthiec na 1 hektaru (malo manj kot 2 orala) celih 235 q, Belgijec 160 q, Novi Zelandec in Norvežan 144% q, Nemec v državi in Anglež po 135 q, pridelamo pri nas samo po 100 in manj q, na Mažarskem le po 77 q. Prevažna naloga našega kmetijstva je, da poveča pridelek krompirja na hektaru, zlasti zgodnjega za izvoz. Ker je treba za krompir zemljo skrbno obdelati, vpliva to zelo ugodno tudi na sledeči žitni pridelek. Pri poskusih, ki so jih delali po Nemškem, so pridelali na 1 ha celo po 236 q krompirja in sicer na polju v velikem, ne morda na vrtu. Glavni vzrok našega majhnega pridelka je, ker ga ne znamo stro-kovnjaško pridelovati. Mnogo manjši posestniki niso porajtali kaj pride na ume t-na gnojila, ko jih je bilo lahko dobiti, četudi niso imeli na razpolago dovolj naravnega gnoja. Zelo odločilna je tudi vrsta krompirja, ki jo sadimo. Močno požlaht-njene vrsie krompirja, primerne našej zemlji bi ta pridelek bistveno pomnožile. Velike množine krompirja je požiral doslej vsako leto špirit, ki so ga kuhali iz žita, sadja, največ pa iz krompirja. Danes pa je dozorela iznajdba izdelovanja alkohola iz apna in premoga. Ako ti dve reči zmelješ v moko, dobro premešaš in žariš v električni peči, dobiš znani kalcijevi karbid, ki da, ako ga poliješ z vodo, smrdljivi plin acetilen, Ako napelješ ta plin V raztopino kake kisle živosrebrne soli, se napravi acetov aldehid; s kislecem (plin v zraku) lahko pretvoriš acetov aldehid v čisto oetovo kislino, z vodencem (plin," bistveni del vode poleg kisleca) pa spremeniš acetov aldehid v čist alkohol. V Švici že izdelujejo ta karbidov špirit v kantonu Walis (»Lonzavverke« je ime tvor-nici), in dežela, ki je morala doslej uvažati špirit, ga bo kmalu izvažala. Tudi nemška kemična obrt je že vzela izdelovanje karbidovega špirita v roke. Naša domovina Jugoslavija ima premnogo močnih vodnih sil, dovolj apnenec in premoga, najboljše predpogoje za obit 3' - a bivšim ministrom so rojile vse druge 'demokraške in komunistiške muhe po glavi, kakor pa izguba naravnih darov božjih V blagor državljanov. Krava v šefi (Anton Pevc.) Uvod. Naslov doni čudno. Pošiljati kravo v Šole pač še nikomur ni padlo na ura. Le Arabci so baje enkrat poslali osla na vseučilišče, pa se jim ni posrečilo izšolati ga v učenjaka, Kljub temu potrebuje tudi krava svoje šole, seveda le praktične, primerne potrebam govejega življenja. Učitelj jc za njo vsak živinorejec. Čim boljši je učitelj, temveč se na-uče otroci. Čim razumnejši je živinorejec, lem boljšo živino ima v hlevu. To je zakon narave: od dobrega se naučiš dobro, od slabega slabo, — toda vse živo se jc učilo, še predno smo imeli ljudske, srednje in visoke šole, učil se je sin od očeta, hči od matere itd. Nikdo se ni rodil kot učenjak, marveč je to postal šele z učenjem. Nobena krava se ni rodila kot iz-borna mlekarica, marveč je to postala šele vsled ugodnih življenskih razmer v rokah razumnega živinorejca. V minulih letih smo v Sloveniji — in le marsikje drugod — skušali izboljšati živino s pomočjo tujih bikov. Zastopali smo nekako to-le mnenje: Ker je bil oče velik učenjak, mora biti tudi sin velik učenjak, čeprav bo (sin) vse življenje krave pascl. Nepravilnost takega mnenja so ti tuji biki jasno dokazali, kajti odtod se je slovenski živinorejec naučil izraza, »da tuja živina degenerira.« Če bi bil gornje-a sina obdržal oče - učenjak v svojih ro-ah, bi ga bil izučil morebiti za učenjaka; ker pa je bil sin — n. pr. kot sirota brez očeta in matere — prisiljen od mladosti krave pasti, se je izučil v vaškega pastirja, čeprav je bil oče velik učenjak. Ali je sin radi tega degeneriral? Vsaka goveja pasma je ali proizvod krajevnih razmer ali proizvod razuma. Holandska in razna švicarska kulturna goveja živina je v največji meri proizvod krajevnih razmer, angleška shorthornska ter danska kulturna živina je v največji meri proizvod razuma. Razum more ustvariti razmere, ki so podobne krajevnim razmeram, v kakršnih je tuja živina v svoji domovini živela; tedaj tuja živina ne bo degenerirala, marveč se bo »aklimatizi-rala«, to je privadila svoji novi domovini in ohranila lastnosti svoje rodovine — z manjšimi razlikami iz vzroka, ker razum ne more nikdar narave popolnoma nadomestiti. Torej, čc hočemo presaditi v Slovenijo kako tujo, n. pr. švicarsko pasmo, mora imeti naš živinorejec predvsem toliko strokovne izobrazbe kakor švicarski, in še dobro por cijo več, ker mora na umeten način nadomestiti to, kar nudi Švicarju že narava. Da bi pa švicarski bik zadostoval za prenos švicarske pasme v Slovenijo in na Balkan, doni zelo otročje, Če pridelam doma vso krmo za živino, me stane n. pr. 1 kg žita 20 vin. in živina mi plača zanjga 24 vinarjev; imam pri vsakem kilogramu 4 vin. dobička in moja živinoreja spojena z drugim gospodarstvom se mi dobro obrestuje. Moj sosed ima enako živino kakor jaz, toda slabše polje in mora radi tega vse žito za krmo pri meni kupiti. Prodajam mu ga po taki ceni kakor mi ga plača moja živina, to je po 24 vin. kilogram. Ali nese mojemu sosedu njegovo gospodarstvo tudi toliko kakor meni moje, če stane njega 1 kg žita 24 vin., mene pa le 20 vin.? Ali mora tako delhti, da si zasluži na kak drug način teh 4, za gospodarstvo potrebnih vinarjev, ali pa bo prej ali slej šel na boben. Veliko vlogo igra v kmetijstvu beseda »starokopitnost«. Kdor ni takoj vnet za vsako novost, ki jo teorija kje stakne, je starokopiten. Kmet jc starokopiten, kar nima toliko denarja, da bi kupoval krepilno krmo za rejo opitanih plemenskih krav in da bi imel tem potem v hlevu tako lepo živino, kakor njegov so-sed, ki pridela vso krmo doma. Ali ni v tem primeru bolj umesten izraz »kmet je pameten,« ker računa z dejanskimi razmerami in se noče zadolžiti v svrho dobro-fejenosti svojih krav? Računati je vedno z dejanskimi razmerami in ne bom kupoval za živino žita po 24 vin., čc vem, da ne bom na ta način nič zaslužil, marveč se le zastonj trudil. Iz razmer kraja se mora vzgojiti za kraj najbolj sposobna živina. Razum mora obvladati praktično vso živinorejo in stikati za živalmi, ki v danih razmerah najboljše uspevajo. Razlike, ki jih dela narava, mora razumen živinorejec znati izkoristiti v svoj prid in kjer lc mogoče, umetnim potom zvišati. Zakaj mi da ena krava iz 10 kg domačega sena dnevno 7 kg mleka, druga le 4 kg, tuja simentalka pa komaj 2 kg? Vse to se da pojasniti na podlagi vzdrževalne in proizvajalne krme itd., — toda praktičen razum bo rekel le, da je ta razlika odtod, ker zna prva krava krmo veliko boljše izkoriščati (presnav-ljati) kakor druga in tretja, in da jc prva zato gospodarsko še enkrat več vredna kot druga in tretja. Torej živinorejec mora znati opazovati, računati, odbirati, rediti, šolati svojo živino, mora biti nekak »praktičen učenjak«. Od domačega kmeta se mora naj-prvo naučiti prakse visokošolski kmetijski učitelj, da postane . kvalificirana moč« za praktično poučevanje domačih kmetskih sinov. Ob dejanskih razmerah prakse sc izpotakne vsa učena teorija. Prva naloga učitelja je poučiti živinorejca, kako se z najmanjšimi stroški nauči krava dajati 20 litrov mleka, če ga je doslej dajala le 7; kako je to mogoče narediti s pomočjo velike množine drage krme, kjer stane krma še enkrat več kot je vredno mleko, to zna tudi živinorejec sam, — toda tedaj mu mora učitelj naprvo podariti za tako gospodarstvo potreben denar, ker dn'.če bo šel kmet kmalu na boben. (Dalje.) Vsaka hiša, v kateri fe kak jLn Kinoteke zveze, mora imeti »Domoljuba.", kmetsko glasilo. Razgled po svetu, Jugoslavije. p Narodno predstavništvo se je p0 dolgem času zopet sešlo. Znano jc, da je predložila prejšnja vlada regentu v podpis, naj se predstavništvo razpusti. Ker je to protiustavno, jc regent podpis odklonil nakar je vlada odstopila, sestavo nove vlade pa jc poveril srbski radikalni stranki pod pogojem, da skliče narodno predstav-ništvo. Liberalci in socialisti so sklenili, da se sej narodnega predstavništva ne bodo udeleževali; s tem bi radi dosegli nesklep-čnosl sej in tako padec vlade. Toda glej: med tem ko je prejšnja vlada mogla spraviti v zbornico samo 103 poslance (za sklepčnost jih pa mora bili 146) in radi tega poslala parlament na dopust, je sedanja vlada dosegla pri prvi seji 147 glasov, pri drugi pa že 156. Narodno predstavništvo se bo bavilo predvsem z mirovno pogodbo, davkom na vojne dobičke, Narodno banko (torej z valuto) in z volilnim zakonom. Ka kor hitro bo ta sklenjen, se izvršijo volitve. j Zagrebški kapitalisti sa boje dr. Korošceve metle. Zagrebški kapitalisti sc hudo razburjajo, ker sc sliši, da hočr dr. Korošec carinsko upravo prestaviti v Slovenijo. S tem bi bil napravljen kmalu red na želcznicah in zagrebškim judom zaprt velik vir verižniških dohodkov. Dobro znamenje, kadar zaboli zagrebške Jude. j Dnnajske delavce plačujemo — ml. Svoj Pas je sklenil socialistični minister Kristan na Dunaju pogodbo, da nam tam popravljajo lokomotive. Avstrijci so bili pripravljeni pod pogojem, da jim dobavljamo potrebnih kovin. Teh kovin vlada ni preskrbela in tako za popravljanje najeti delavci na Dunaju lenobo pasejo in za to jih mi So po vrhu plačujemo. j Žito za prehrano ljudstva — zaplenjeno. Kakor poročajo iz Bclgnubi, je na željo ljubljanskega generala Smi-ljaniča prejšnji dem. vojni minister general Hadžld dal zapleniti veliko množino žita (bajo več vlakov), ki so v Voj-vodini nakupljeni za Slovenijo. Ljudski poslanci Gostinčar, Sušnik in drugi so takoj ostro nastopili proti temu. Sedanji vojni minister jo izjavil, da bo zadevo preiskal. Nam seveda ni dovolj, da se zadeva preišče, mi hočemo žito nazaj! j Italijani o naši novi vladi. Neki ugleden italijanski list piše: S prihodom nove vlade v Belgradu se jc položaj Italije poslabšal, ker jo vlada v Ilel-gradu sestavljena iz strank, ki so najbolj nepopustljive napram Italiji. Položaj je s prihodom nove vlade slcieči: Na eni strani g. Wilson z vlado g. Fro-tiča, na drugi strani Itnlija in njeni zavezniki. Izid dvoboja je dvomep.« j Velik cerkveni rop v Subollci. V nedeljo ponoči, dne 29. februarja je hi' izvršen drzen vlom v ondotno veliko katoliško cerkev Svete Terezije. Neznance jo vdrl v cerkev, razbil tabernakelj ter odnesel staro zlato monštranco romanskega slogn, obrobljeno z dragoefl' uiiui dragulji, velik pozlačen obhajilni kolih, osom zlatih keliliov in paten. Cerkev trpi pol milijona kron škode. ) Na Dunaju so našli 4. marca v zasebnem stanovanju ustreljena ravnatelja komisije za vojni plen (oddelek jugoslov. poslaništva) dr. Stevo Engelhardta m njegovo ženo Stanko rojeno Mušič. Oči-.vidno je mož najprvo ustrelil ženo, potem pa še sebe. bila eta šale pred dvema me3ccama poročena. Vzrok umora in samomora ni znan. AVSTRIJA. Na Dunaju sc jo izvršilo ljudsko štetje, ki je poKazalo, da Dunaj ne šteje več uva milijona prebivalcev; število je padlo na ono stopnjo, na kateri se jo nahajalo pred 10. leti. Število je namreč padlo za 155.000 oseb. Žensk je .135.52U več nego moških. Vzrok manjšega števila je nekaj tudi ta, ker je mnogo dunajskih otrok na deželi in se vsi Dunajčani še niso vrnili iz ujetništva. Umrljivost je bila zadnjo čase večja, število rojstev je padalo. Cuduo pa je to, da je zrastlo število samostojnih gospodinj za 40.000. itadi tega je pomanjkanje stanovanj še vedno občutno. MADŽARSKA. Ker na madžarski prestol ne sine priti llabsburžan, Madžari pa vseeno hočejo imeti vladarja, so si ga zaenkrat kar sami izbrali v narodni skupščini. Skoro soglasno je bil izvoljen za državnega upravnika general liorty in mu določili a milijone K plače na leto. ITALIJA. V Italiji se uprizarjajo vedno večji Jtrujki, kakor bi se s šlrajki doseglo zboljšanje svetovnega gospodarstva. V okraju Ferrara štrujka 80.000 poljskih delavcev, tudi cela vrsta velikih tovarn stoji. Za temi štrajki stoje največ komunisti, ki hočejo na ta način popolnoma vse upropastiti, da bi potem sami prišli na vrh. TURČIJA. Končno sc je odločilo, da ostane /urška vlada v Carigradu in da s6 prihodi mesto Smirna Grčiji. Zavezniki ne nameravajo Turčije razdeliti, temveč one kraje, kjer ne prebivajo Turki, izločiti iz turške uprave. Armenija postane popolnoma samostojna, Sirija pa dobi samoupravo pod mandatom ene izmed evropskih sil, najbrže Francije. Druga ozemlja Turčije ostanejo pod uiHanovo oblastjo. ANGLIJA. Angleže straši mrlič, ki so ga sami •pravili na oni svet. Ta mrlič je Nemčija. Pravijo, dn bo gospodarski polom Nemčije tudi na Angleškem povzročil velikansko nesrečo. Zato bo treba mirovno pogodbo v toliko popraviti, da bo mrlič zopet oživel, pa se ozdraveti '/e sme, sicer bi postal zopet nevaren. Ooslej so smele na Angleškem voliti 'udi ženske šele z dovršenim 30. letom. Sedaj je spodnja zbornica sklenila, da se ženska starostna meja Izenači z moško in smejo poslej tudi ženske voliti z dovršenim 21. letom. AMERIKA. Človek bi mislil, v Ameriki se cedi med in mleko, zakaj delavci imaio tamkaj večje plače kot pri nas ministri. Tako zaslužijo tiikaruiški stavci po 45 dolarjev na teden, to je po naše 6300 K na teden, na mssec do 26.000 K, toliko kot naši stavci na leto. Ameriški vojaki v Nemčiji zaslužijo na mesec po 72.000 K. Toda na drugi strani pa moramo tudi upoštevati, da je draginja tam veliko hujša, kot pri nas, katere pa seveda pri tako visoki plači ne čutijo. Tako stane moška obleka 40 -50 dolarjev, torej 5600—7000 K. Da pa se vidi razloček med amerikansko in našo draginjo, spoznaš iz tega, da amerikanski stavec v enem tednu zasluži lepo obleko, medtem ko si jo mora naš stavec služiti 3—4 tedne. Tedenske novice. Politične. p Nova slovenska vlada je sc&tavljcna samo iz zastopnikov Slovenske Ljudske Stranke, ker sla liberalna in socialistična stranka odklonili sodelovanje v vladi. Vlada je tedaj sledeče sestavljena: Predsednik: dr. Janko Brejc. Poverjeniki: za notranje zadeve: proi. Bogumil Remec; za uk in bo-gočastje: dr. Karel Vers'.ovšek; za pravosodje: poslanec Josip Fon; za socalno skrbstvo: dr. Andr. Gosar; za kmetijstvo: kmetski posestnik Jakob Jan iz Gorij; za javna dela: inžener Dušan Sernec, ravnatelj elektrarne na Završnici. p Svoj bogat slovar psovk si ustanavlja »Kmetijski list«. Štev. 10. prinaša med drugimi sledeče častne priimke, ki seveda veljajo kmetom-pri-slašem Kmetskih zvez: podrepniki, hinavci, »Lažiljubovo« gnojišče, versko-blazne žensko (to meri na naše kmetske žene), katoliški razbojniki, najbolj sleparska stranka, pohabljen in šepnv tajnik, nasilneži, psi itd. Dosedanja zbirka jc že znatno narastla. Uporabiti jo nameravajo znatno pomnoženo pred volitvami kot dokaze proti klerikalcem. p Kmetijski list brani svobodomiselno stranko. Zadnji kmetijski list se silno toplo zavzema za češko agrarno stranko in jo brani pred našim očitanjem, da je namreč zagrizeno protiverska in rvobodomiselna Mi nc moremo pomagati, da je češka agrarna stranka tako protikatoRška in da nikjer — to je samostojnim voditeljem prav dobro znano ne more zatajiti svojega sovraštva proti katoliški veri, če Pa se liberalna kmetska stranka čuti dolžno braniti in prati take izrecno protiversko stranko, potem smo vsaj zopet enkrat potrjeni v tem, kam bodo samostojni voditelji privozili s svojo stranko. Nam je to prav. če pa je prav vsem vernim kmetom, ki so danes slučajno pristaši liberalne kmetske stranke, pa zelo dvomimo. p Prav takoi Deželna vlada je dala okrajnim glavarstvom najstrožja navodila radi razbijanja shodov, kar so zadnji čas posebno samostojni uvedli pod I zaščito dr. Zerjavovo. Kdor moti shod, se lahko kaznuje od 10 do 4000 K ali t zaporom od enega tedna do šest mesecev. — To so bodo samostojni kislo držali, zakaj glaven njihov dokaz zoper Kmetske zveze je s tem odpadel. Drugih pa nimajo. p Znani samodržec Pribičevič, bivši notranji minister, je imel 29, februarja v Ljubljani političen shod, ki so ga mu FJ komunisti sikoro razbili. Če ne bi imeli liberalci dobro organiziranih Sokolov, ki-«j komuniste sproti na hladno postavljali, bi Pribičevič sploh ne mogol priti do besede. Pa bi bilo tudi vseeno, zakaj govoril je samo o tem, da smo ujedinieni in so klerikalci sovražniki države. Vse to pa že liberalni vrabci pol leta po ljubljanskih kostanjih čivkajo, p Kaj pomenja to? Liberalci, ko so bili še na krmilu, so imeli neko kupčijo radi elektrarne na Fali. Vse tozadevne spise je imel v rokah bivši trgovinski minister Slovenec dr. Kramer. Sedaj so ti spisi neznano kam izginili. Sploh se čuje, da prihajajo iz uradovanja bivšega ministra Kramarja čudovite stvari na dan. Ko se vse preišče, bo seveda tudi objavljeno. p Ženska volivna pravica. Liberalci, socialisti in samostojni so proti ženski volilni pravici iz znanih vzrokov. In res je, da je bila v volilnem redu, ki so ga skrpucali liberalci in socialisti, volilna pravica za kmetsko ženstvo izpuščena. Sedaj pa prihaja klepetava »Jugoslavija« — sicer ni vredno skoro odgovarjati temu listu, ker ga nihče ne jemlje resno — in pravi: klerikalci so zatajili žensko volilno pravico. Lažnjivci. V ministrskem svetu so trije Slovenci, vsi trije so predlagali žensko volilno pravico in glasovali zanjo, proti so bili Srbi, katerih je v ministrstvu 12 in ko so pozneje predlagali slovenski ministri vsaj za Slovenijo žensko volilno pravico, so bili Srbi zopet proti, kot so bili preje liberalci in socialisti. Stvar pa bo prišla še pred državni zbor. Če ste torej za žensko volilno pravico, spravite svoje lene poslance v državni zbor, da glasujejo za to. Slovenska ljudska stranka pa se no bo nehala boriti za žensko volilno pravi-co, pa naj nastopajo proti njej liberalci, socialisti, samostojni ali radikalci, p Dr. Lukan, poverjenik za agrarno re-relormo nam je poslal sledeče zanimivo pismo: V 9. št. z dne 3. marca t. 1, priobčili ste notico: Tudi dr. Lukanu etc. Blagovolite vzeti na znanje sledeče pojasnilo. Celokupni lastnini podanikov ne-prijateljskih držav postavlja po zakonu se-kveslre minister za trgovino in industrijo, ki so v Sloveniji neposredno podrejeni tukajšnjemu oddelku tega ministrstva. Vsled tega zakonitega predpisa je postavljalo ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma njegov oddelek sekvestre tudi za veleposestva, ki so last podanikov nepri-jateljskih držav. Sekvestri so na teh vele-posestvih gospodarili po svoje, ne da bi imelo poverjeništvo za agrarno reformo kak vpliv ali vsaj u p o -g 1 e d v to gospodarstvo in začelo se je celo v nekaterih slučaih z likvidacijo, ki bi se izvršila brez ozira na predpise in polre- 5' be agrarne reforme. Posestva bi dobili v roke le zopet bogataši in sicer v kosih, tako da se proti njim ne bi moglo postopati ■ stališča agrarne reforme. Da se ta nedo-atatek prepreči, zahteval sem potom nadrejenega ministrstva, da se postavi za vsa taka veleposestva sekvestrom glavno poverjeništvo. torej urad, ki vrši sekve-atracijo oziroma upravo veleposestev po nadzomikih-strokovnjakih in sicer po principih agrarne reform e. Ke-muneracije za upravo dobivajo 1 e nadzorniki in še ti le malenkostne, dr. Lukan pa nima od tega drugega nič, kot le kup dela. Za svoje delo prejemam plačo V. činov-aega razreda in tudi ficka ne več. V prepričanju. da mi ne bodele hoteli delati ve-doma krivice, Vas prosim, da stvar prihodnjič lojalno primerno pojasnite. Z odličnim spoštovanjem Dr, Lukan. Op. uredništva: Zanimivo je to pismo predvsem zato, ker daje dr. Lukan zelo »čedno« spričevalo raznim sekvestrom, ki so bili v ogromni večini vzeti od liberalnih gospodov. p Tajnik Marinček je bil spuščen na svobodo, kakor hitro je prišla nova vlada, Po Cerkljah so govorili, da ga bo pregnal dr. Žerjav do volitev v Srbijo, sedaj se je pa kolo obrnilo. Značilno je, da so Marin-čka v Novem mestu, kjer je bil zaprt, rekli, da ga samo zato spuste, ker je nov položaj. Toda če je kaj zakrivil, vendar ne more noben nov političen položaj kaj iz-premeniti, Iz tega vidimo, da je bil zaprt zalo, ker ni trobil v samostojno-demokrat-ski rcg. p Plekce pri Osilnici. Piše se nam: Pomagajte, pomagajte! Klerikalni ogenj sc vali iz Osilnice na HrvaŠko! Vse bo uničeno! p Socialni demokrati so se sprli, V so-ciaino-dcmokratski stranki je nastal razkol. Večina socialistov ni bila zadovoljna s Kristanom, ker mu je bilo, kakor mu očitajo, ne za delavce, temveč zato, da bi sedel na ministrskem stolčku in ker je držal in do konca vlekel s kapitalistično liberalno 6tranko, Zato so ti nezadovoljneži osnovali svojo stranko, stTanko komunistov, katerih program je z revolucijo prevrniti ves družabni red in potem uvesti nadvlado delavstva (pravilno: socialističnih voditeljev) in razlastiti vse tovarne in vsa kmetska posestva. Tej stranki sta se postavila ha čelo dr. Lemež, državni uradnik in bivši urednik »Napreja« Golouh in neki inžener Gustin-čič. Komunistična stranka je po svojih načelih na.bližja boljševištvu, le toliko se razločuje od njega, da so ruski boljševiki po enem letu krvave šole spoznali, da se s komunističnim lenuharjeniem ne pride drugam kot v še globlje blato in še hujše pomanjkanje in da so vpeljali zato 12 urni delavnik in d o l ž n o s t dela. medtem ko naši komunisti sanjajo samo o tem, kako bodo velike plače vlekli in malo delali. »Naprej« socialistični dnevnik je ostal seveda v Kristanovih rokah b tako živ n-sko zmer,a vod.tel,e komunistov in jim oči- ta tako hude pregrehe proti delavskim koristim, da se človeku gabi. Nasprotno pa komunisti izprašujeio precej kosmato vest Kristanu in njegovim pr^tašem. Včeraj še pa so si bili ljubeči bratci med sabo in pri- segali enoglasno po shodih, s kako brezmejno požrtvovalnostjo delajo za delavske koristi. »Ljudski glas«, ki hoče biti socialistično glasilo za kmeta, je seveda navdušen šc vedno za Kristana in bo kljub fotografijam, ki so jih in jih še bodo priobčili komunisti o socialistih, kako se namreč ti * žrtvujejo« za uboge delavce, kljub temu bo vpil: edina rešitev za kmeta je socializem. Klerikalci so sleparji, p Kmetsko-delavsko zvezo so ustanovili socialisti za kmete. Da pm pri tem za kmete ni prav nič, je jasno. Saj je še pred kratkim govoril socialistični voditelj Kristan, da bo delavstvo komandiralo nad žitnimi polji, in socialisti so tisti, ki so vpili celo vojsko: Kmet je oderuh. Sedaj pa si ravno v teh dneh naštevajo socialistični gospodje drug drugemu, kolikokrat in kako grdo so izdajali svoje delavce. Ali naj bodo potem taki za kmeta. Pač pa je socialistom zato, da bi kmetje plačevali pridno v socialistične blagajne, od koder bi zajemali gospodje voditelji z velikim periščem. Zato so tudi kmetom, preden so sploh kaj obljubili jim, naložili davek: plačaj vsak mesec 3 krone, pa boš imel pravico nositi ponosno ime: Socialistični kmet. »Ljudski glas« bo pa tvoje glasilo. Ubogi kmetje. Vsi ga hočejo izžemati: samostojni birti in trgovci ter mestni socialisti. Domače novice. d Drugi natisk »Primite tatu I« Je pošel. Posamezni izvodi se še dobe v knjigarni, na večja naročila pa je treba počakati, dokler ne bo izvršen tretji natisk (20 do 30.000). Knjižica gre izpod rok, a bi šla še bolj, ko bi se za nje razpečavanje zavzeli tako povsod, kakor so se marsikod, kjer so poskrbeli, da jo dobi v roke vsaka ali skoro vsaka družina. Naročili so je po večjih krajih po dvesto, tristo ali celo petsto izvodov. Nekateri kraji pa, kjer so ljudje pouka jako potrebni, so se odzvali lc malo ali nič. Knjižica na bralca, ki jo količkaj še dostopen za resnico, ugodno učinkuje. Treba jo je torej izrabiti, da se z njo preženejo laži, ki so okužile vso javnost. Marsikdo, ki je imel že nekoliko zmedene pojme, jo odloži z veseljem, da so se mu pojmi razbi-strili. Naj bistri glave še dalje! d Velik prijatelj kmetov umrl. V soboto, dne 6. t. nv ob 3. uri zjutraj je umrl na Prežganjem č, g. župnik Karel Jaklič, Obolel je pred dvema mesecema na vnetju možganske mrene. Njegova močna narava se je dolgo upirala, pa ni zmogla težke bolezni. Pogreb je bil v ponedeljek 8. t. m. dopoldne ob 10. uri. Rajnik je bil velik prijatelj kmetskega stanu in je silno veliko delal v svoji župniji za napredek kmetijstva in za kmetsko organizacijo. Časten mu spomin! d »Kmetska županska zveza« \ Ljubljani — na delu. — Ta prepotrebna zveza, ki ji tudi ni prizanesla vojna, je zopet začela z delovanjem, če je bila kdaj potrebna najtesnejša organizacija vseh županov, bo gotovo še bolj potrebna v bodoče - Odbor K. ž. Z. bo zastavil vse sne, da organizacijo v najkrajšem času na novo izvede. — V zadnji odborovi seji j« bilo sklenjeno, da naj znaša odslej z ozi, rom na razmere članarina letno 20 K, Člani imajo pravico do zaupnih pismenih pojasnil, kar je posebne važnosti z oziront na bližajoče se občinske volitve. — V doi glednem času začne zopet izhajati glasilo) KŽZ — »Občinska Uprava«. — Članarina naj se pošilja »Hranilnici kmetskih občin« v Ljubljani. — Odstopivšemu zaslužnemu načelniku Ant. Belcu se je izrekla kot ustanovitelju Zveze za mnogoletno neumorno delovanje soglasna zahvala. _, F. K. d Zamenjave 1000 kronskih ban. kovcev. Finančni minister jc izdal glede zamenjave 1000 kronskih bankovcev s ponarejenim kolkom posebno naredbo (N. br. 5124 od 26. februarja t. 1..), ki se glasi tako-le: »Da se izognemo temu, da morejo brezvestni ljudje »pečati med poučeni svet 1000 kronsko bankovce s ponarejeno marko ter tako zanašati zmedo v denarni promet in oškodovati neizkušeno občinstvo, odre-jam: 1. Da vsi uradi, ki vršijo zamenja« vo kron, tistim, ki prinašajo 1000 kronske bankovce, kolekovane s ponarejenimi markami, odvzamejo bankovco proti potrdilu in jih obdržijo do nadaljnje naredbe. Na potrdilu jc treba označiti serijo in številko vsakega bnnkov-i ca. Potrdilo mora imeti tekočo številko. Uradi, ki vrše zamenjavo, naj sestavijo spise vseh potrdil po tekočem številu. V tem spisku ima biti ime in priimek tistega, ki se mu odvzamejo tisočaki ter število odvzetih bankov-! cev. 2. Da vodijo stalen pregled o tem, koliko kronskih bankovcev sc je komu zadržalo, in da predlagajo o tem tedenska poročila generalnemu inšpektorju ministrstva za finance. 3. Da pri od-vzetju bankovcev podučijo stranke, da se bo rešilo vprašanje o usodi teli bani kovcev po končani zamenjavi kron.« d Nabori letnikov 1896—1300. Pred kratkim odloženo rekrutovanje letnikov 1896 -1900 se vrši v času od 5. do vštevši 13. marca. Podrobnosti so razvidne iz lepakov. d Darovi lz Amerike. (United States Relief Shipment). Ladja »1'anno-nia«, Cunard-črle, je dospela z zaboji v Trst šele 28. februarja t. 1. Izkrcava-nje zabojev se jc pričelo dno 1. t. m. in bo trajalo nekaj dni, zakaj zabojev jo 3422. V Ljubljano jih bosta pripeljala dva tovorna vlaka tekom enega tedna. Ko bo cela pošiljatev v Ljubljani v skladišču »Balkan, se bodo takoj poslala obvestila posameznim prejemnic kom. V nedeljski številki »Slovenca« (od 7. marca) so priohčena imena vseh onih, ki dobijo zaboje. Niliče naj no hodi brez potrebe v Ljubljano radi zabojev, ker se samoobsebi umevno vsi zaboji ne morejo takoj prvi teden razposlati. d Pismo iz Nemčije: Naš rojak, posestnik v W, v Nemčiji nam piše: Prosim, da mi pošiljate dalje Vaš cenjeni list in mi blagovolite sporočiti, na kak način mi je mogoče Vam naročnino poslati in koliko. — Ne odnehajte od Vaše dosedanje politike in čuvajte nad kmetom in mladino! Kmet jc steber naroda, mladina njegova bodočnost! Vera oa je edina pot, po kateri mora narod hoditi, da ostane du-ievno in telesno zdrav. Kjer ni vere, tam kraljuje materijalizem, tam cvete in zori iidu in kapitalizmu žitno polje ali propade narod v taki nemogoči politični zmedi, kakor je komunizem, ki pelje končno k istemu cilju — k judovski žetvi! Vaš boj je pravičen in potreben, vodite pa ga stvarno in brez ogorčenja, kajti ljudje, s katerimi se Vi bojujete, so presleplieni, pravi krivci tiče zadaj, kje drugod. Ohranite narodu vero in Bog bo čuval nad njim in ga vodil k miru in sreči. To Vam in narodu želim in Vas pozdravljam z ro-laškim pozdravom Vaš J. Č, d Pomanjkanje stanovanj. Vsi listi o tem tožijo. Materiala ni, da bi se moglo tidati, ali pa je predrag. Pomagajo si z ba-cakami, bivajo v železniških vozovih itd. V neposredni bližini Ljubljane proti Ježici itoji že nad 2 leti brez strehe veliko mocr-turno skladišče. Deževje razmaka pogorelo gtavbo, zmrzlina uničuje razmočeno zidov-[e, da razpada dragoceni materijal. — Ali te ne bi dalo to poslopje porabiti za stanovanja? Treba bi ga bilo pokriti, pregradi ti v nadstropja in oddelke in stanovanje bi bilo vsai toliko dobro, kakor v barakah ali vagonih. Če pa je za to nerabno, naj bi tc podrlo in opeka porabila za druge stav-je, dokler ne razpade popolnoma. d Orožne vaje. Vojaška oblast razglaša: Doslej so bili po pozivnih razglasili klicani na orožne vaje vsi prizadeti rojstnih letnikov 1881 do 1891. Teni pozivom so se večinoma odzvali in so po dosluženi orožni vaji tudi prejeli tozadevna potrdila. Ni pa izključeno, osobito pri letnikih 1881 do 1885, ki so bili predčasno odpuščeni, da eden ali drugi ni prejel potrdila o dosluženi orožni vaji. Važno in v njegovem interesu je, da ima vsakdo, ki jc doslužil orožno vajo, tudi tozadevno potrdilo. Če je le kdo, ki nima takega potrdila, naj ga zaprosi pri onem vojaškem poveljstvu, kjer je bil odpuščen. Dotični namreč, ki se svoječasnemu pozivu na orožne vaje niso odzvali, bodo nadvse občutno kaznovani. Naloga vsakega državljana je, da izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti. Ena prvih teh dolžnosti je vojaška. Vemo, da mlač-nežev in omalovaževalcev vojaških dolžnosti ni mnogo. Tolažijo se, da oblasti ne vedo za nje. Kako prazna pa je taka tolažba, sc bodo morali, če se takoj nc spreobrnejo, prav v kratkem prepričati. Kakor že povedano, bodo dotični prav občutno kaznovani. Ne samo, da bodo morali odslužiti celo predpisano dobo, bo se jih tudi v vojni Blužbi pridržalo šc nadaljnji primeren Cas. Vrhutega pa so se s svojo malomarnostjo tudi sami obsodili, da bodo morali takoj po izpustu iz vojaške službe prestati zaporno kazen 30 (trideset) dni pri domačih občinah na svoje lastne stroške. d črna prt Prevaljah. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 14. marca po drugi božji službi svoj občni zbor V gostilni pri Drofelniku. Na vsporedu je mnogo gospodarskih vpra-fianj. Kmetje, udeležite so polnoštevil-no, ker se gre za vašo pravice! d Invalidi pozor! Poverjeništvo za socialno skrb sporoča: Razpisane so nastopne službe; Pri okrajnem sodišču v Ormožu služba sodnega sluge z običajnimi prejemki IV. krajevnega razreda. Prošnje je vlagati do 25. marca 1920 pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okr, sodišču v Trebnjem mesto sodnega sluge z običajnimi prejemki IV, krajevnega razreda. Prošnje je vlagati do 15. marca 1920 pri predsedstvu okrož. sodišča v Novem mestu. Natančnejša pojasnila pri predalu za invalide pri ljubljanski podružnici Državne posredovalnice za delo, kjer se lahko vlagajo tudi prošnje. d Pozor! Vožnja po ljubljanskih tra-toarjih (tlak ob hišah) je prepovedana pod kaznijo 50 K v prvem slučaju, v drugem pa 200 K. To velja tudi za kolesarje! d Krka ga je vzela. Na Dvoru pri Žužemberku je po strmem bregu Krke nabiral sedemletni Stanko Špelko zvončke, da jih ponese v šolo. Med nabiranjem mu je spo-drsnelo in se je strmoglavil v deročo Krko. Iz vode so ga mogli dobiti šele drugi dan. Držal je še vedno v rokah šopek nabranih zvončkov, s katerimi so ga položili na mrtvaški oder in v grob. d Velik vlom v Kamniku. V noči od 2. na 3. t. m. se je zgodil v Kamniku zopet velik vlom. Nepridipravi so vlomili v trgovino Skala in ugrabili ogromne množine manufakturnega blaga, katero ie po natančni inventuri vredno 70.933 kron. Orožniki in detektivi I. oddelka policijskega ravnateljstva v Ljubljani delajo s polnim parom, da izslede vlomilce in ukradeno blago, katerega vrednost, kakor se norčujejo, bodo ljubljanski porotniki cenili s 400 kronami, »če jim bodo obrazi vlomilcev všeč«, — Roparji na Dobrovi pri LJubljani. V noči 5. na 0. marec jc vdrlo v hišo posestnice in gostilničarke Tchovnik v Brezju (po domače pri Skodlarju) 8 roparjev. Domača hči je morala celo svetiti, da so laže opravljali svoj posel. Vzeli so okrog 15 tisoč kron denarja, veliko mesa, pijače in drugo. Ko so prišli roparji zopet na cesto, so prav mirno točili rum v kozarce in pili ter ponujali piti tudi drugim. — V isti noči so vdrli tatje v hišo posestnice Zadnikar, po domače Stuparicc na Dobrovi, ter odnesli prav vso obleko, mast in jajca. Ljudstvo je prestrašeno in zahteva, da se taka golazen žc enkrat zatre' — Velik požar v Radovljici, 7, t. m. dopoldne je Predtrgom pri Radovljici iz-ruhnil velik požar, ki je upepelil 8 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Gasit so prihitele požarne brambe od blizu in daleč, iz Tržiča, Kranja in drugod, Tudi ljudstvo z vseh krajev Gorenjske je hitelo v Radovljico pomagat. Kako je ogenj nastal, ni še znano, — Požar v Kotredežu. Velik požar je uničil te dni cerkveno hišo v Kotredežu; škode je 60.000 kron, cerkovniku Francetu Krežetu je požar povzročil 1300 kron škode. Posestniku Posata je pa uničil požar hišo in kozolec in ima 130,000 kron škode. Gospodar ni doma in ima posestvo v najemu; njegovemu najemniku Jožefu Cestniku je povzročil požar 13.000 K škode. Požar je nastal, ker v bližnjem gozdu sekajo drvarji smreke in kurijo z vejami; iskre je zanesel vihar na streho cerkvene hiše, kar je povzročilo požar, d »Trenutki oddiha«. Tako se glasi knjiga, ki je izšla v zadnjem času v Ju--goslovanski knjigarni. Knjižica obsega znano Finžgarjevo boljševiško igro: Vse naše in devet raznih povesti, no-i vel in legend. Po težkem delu je res ta« ka knjižica najlepši in najprijetnejši oddih. Stane 9 K 60 vin. d »Povesti«. Spisal Franc Erjavec. Jugoslovanska knjigarna se je lotila hvaležne naloge, da izda zopet povesti enega našega najbolj priljubljenih ljudskih pisateljev: pokojnega Franceta Erjavca. Erjavčeve povesti brati jc prav užitek, tako domače in poljud-i no so pisane. Knjiga obsega devet dalj« ših in krajših povesti in stane vezana K. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d »Zdravje.« »Društvo za čuvanje narodnega zdravja« v Belgradu izdaja že 10. leto mesečnik »Zdravje«, ki objavlja izpod peresa najboljših srbskih zdravnikov poljudne članke v vseh panogah ljudskega zdravstva; urednik g' : sloveči srbski higijenik prof. dr. Jovanovič-atut. Sedaj izhaja »Zdravje« tudi v slovenskem izdaniu in je prva številka pravkar izšla. Da bode listu, ki ima nalogo čuvati narodno zdravje, mogoče ta vzvišeni namen tudi resnično doseči, mu je treba vsestranske podpore. Odpreti se mu mora pred vsem pot V, vse stanova in v vse hiše. Dolžnost vseh izobražencev je, da širijo list med najširšimi plastmi naroda. Saj je tudi nam vsekala dolgoletna svetovna vojna rane, iz katerih bodo še pozni rodovi krvaveli, ako ne preskrbimo za naglo odpomoč. Najboljše sredstvo je dobro in poučno čtivo. Prva številka •Zdravja«' obravnava razna važn^ poglavja iz ljudskega zdravstva, prinaša zlasti nujna navodila doječim materam, opozarja javnost na nevarnost (etičnih bolnikov, ki trosijo kali tuberkuloze med zdravimi ljudmi, dokazuje s svarilnimi zgledi pogubnost alkoholizma itd, — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, ki je prevzel uredništvo slovenskega izdanja, in kamor naj se pošilja tudi naročnina (24 K za celo leto), se obrača na vse vzgojitelje slovenskega naroda, na vsa prosvetna in telovadna društva, na vse stanovske organizacije, zlasti delavske, da širijo list v svojem krogu. Po možnosti se bodo upoštevale tudi vse upravičene želje in nasveti glede vsebine in oblike ter poročilo o njih osrednjem društvu v Belgradu. d Kdo ve kaj o Valentinu Mlinar iz Nove vasi pri Žireh, saper, 1-13, zadnja vojna pošta 291. Star 23 let. Izmed vračajočih se vojnih ujetnikov .— posebno onih iz Italije — je utegnil kdo kai o njem zvedeti. Morebitna obvestila nai se blagovolijo poslati na naslov: Frančiška Mlinar, Nova vas 4, p. Žiri (Notranjsko), d Pogreša se od 1. 1918 Peter Kalan, služeč pri 7. lovskem bataljonu, 1/43. marškomp. Reg. 2/18, vojna pošta 576. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti primerni nagradi njegovi materi Mini Kalan, Mavčiče, p. Star? žišče, Gorenjsko. d Helena Marenče, posestnica v Zburihi Št. 2, pošta Šmarjeta na Dolenjskem, prosi, da bi se ji naznanilo, če kdo kaj ve o njenem možu Janezu Marenče, ki je služil pri 17. peš-polku; bil 27. avgusta 1914 ujet. Gospodarska obvestila. g Sadjarski shodi. Tekom tega meseca bo priredil sadj. nadzornik M. Hu-mek v Rožu na Koroškem več sadjarskih shodov s predavanji in h' praktičnim razkazovanjem in sicer v sledečem redu: 7. marca ob pol 10. dopoldne v St. Jakobu v Rožu, 14. marca takoj po jutranji službi božji v Svečah, ob 1. popoldne pa v Borovljah. rr , 19. marca ol> 2. popoldne v Rotma- ra vasi, 20. marca oh 8. uri dopoldne v Bil- fovsu, 21. marca po jutranji službi božji v f ko/ičah, oh 2. popoldno pa v Ilodišah. Povsod se ho shod vršil v ljudski šoli. g Izredni občni zbor Čebelarskega drutva za Slovenijo v Ljubljani sc vrši nepreklicno dne 25. marca ob 10. uri dopoldne v Marijanišču, soba št, 54. Dnevni red: 1. Jzprcniemba društvenih pravil. 2. Čebelarski zakon. 3 Slučajnosti. Evcnt. predloge glede čebelarskega zakona naj sc pismeno predlože društvu do 15. marca. Odbor. li Konjske tekme, dirke v Sloveniji. 1'ieteklo .iesen prirejene tekme v I.jub-l.iani, Ljutomeru in na Bledu so pokarale veliko zanimanje ne samo od strani občinstva v splošnem, pač pa tudi v veliki meri konjerejcev. I)a se ta šport, ki je \elikanske važnosti za konjerejo, ne zanemari, ustanovi se v Ljubljani poseben klub, katerega glavna naloga Jjodc; voditi take dirke in izdati potrebna navodila iu določila skupno z zagrebškim dirkalnim klubom. Pripravljalni odbor izdelal je že delne tozadevne načrte, ter sc vrši dne 19. marca t. 1. ustanovni občni zbor. To tem načrtu, katerega mora odobriti še občni Ebor, vršilo hi se poleg tekem v Ljutomeru, na Bledu itd. tudi v Ljubljani C do 8 dii k (jahalne in vozne). I'o možno .i. ako bodo razmere dopuščale, priredi se tudi razstava konj. Pri vseh teh prindilvah se bode posebno oziralo na domaČe konjerejce. Cepilni tečaji za vlnoj-rndnlke. \ torek, dne 30. marca 1920 sc vrši pri d rž,r.vnl tri niči v Bršlinu pri Novem meslu repilni tečaj za vinogradnike, cla SO jiiiuče v suhem cepljenju, vladanju, kalen ju in šolanju ameriških cepljenih trt. Začetek oh 8 uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi vsaj do 25. m n r e a 1920 pri državnem vinarskem nndzorništvu v Novem mestu. Zlasti se priporoča, da se tr;„'a zelo važnega pouka udeležijo kmetski mladeniči. Ostro nnhrušene re>»'lno nože naj prinesejo s seboj. IZ MIRNE NA DOLENJSKEM. ,.v.clcl? V- lebr"ana smo imeli na Mir-S . ^Samostojne kmetijske stranke«. Sr n sl človeka, ki bere vedno in ?W ! . OV1j ?*JXoPiy\ »samostojnih« po-f ■ . <* "deleži shnda. Kar pet govornikov pripravljenih, da z združenimi močmi pot; •> politično slabo poučeno občinstvo. Dobro tekli fez.ki, toda videlo se jim ie, da nc h:h.o gnoja in ne sekajo drv, ampak V? ," kalf.° bodo iiudi vodili za nos, Jcclni brco rred svoiim Sovorora namrdnili ustnice in rrstrani pogledali svojega najhujšega nasprotnika, cc pride na shod. Na plakatih so 5 bili vabljeni v.l kmet e. In so prišli:, od sokol-skega Šuštarja in usnjaria, od birta in trgovca na drobno in debelo, od železniškega uradnika z milostno soprogo, od kovača in mesarja, od krojača ia zidarja... pa do šolske voditeliice na Mirni in ravnatelja na Grmu, vsi ti m še kdo vmes. vsi spadaio med »kmete«. Se vec, tudi ubogi rudar, ki v svoii žalostni usodi vrta pod zemljo, tudi ta naj bo samostoien kmet, saj je bil vabljen po plakatu pred jamo, tudi ta na shod. Dobro ie bil obiskan shod, a vedite, da ga je poleg pristnih »samostojnih kmetov« mirnske občine posetilo dobršno število zvestih prijateljev Zupančičevih, ki jih je pripeljal s seboj, se več pa, t. j. vsaj tretjino je bilo pa onih, ki še ne spoznavajo pomenljivo-sti »samosto.dc stranke« in so sc znova utrdili v sklepu, da ostanejo v > Kmetski zvezi«, ki je res za kmeta in se ne igra in norčuje iz kmetove nevednosti, kot so se govorniki na tem shodu. Čc sc je le pri pregorostasnih lažeh oglasil kdo naših, je zagrmelo iz ust gosposkih mirnskih nekmetov: \ cn ž njimi Ko je hotel po vseh govorih podaii nekaj stvarnih popravkov o zmotah in lažeh govornikov domači g. župnik, so se hitro razgibale mlade sokolske moči, da ustrežejo pozivom zavednih > samo-stojnaric«: ■ Vcu s črnim hudičem! Ali ga ne bo nobeden, ga grem pa samal« Ko je po nekoliko poleglem tirupu vendar prišel do besede, iu začel razkrinkavati lažipreroke, tedaj so zlasti ooi zgoraj navedeni zastopniki »samostojnih«, ne samo vpili, empak tulili. Par strumnih Sokoličcv je pa kar skakalo okoli nrotigovoraika. Hvala Eogu, da to niso bili Kmetje, tmpak samo .samostojni«. Kmetje mirnske občine, ali sedaj spoznate, katera organizacija je za vas? Ali se boste bratili s »kriči in tistimi, ki jim je kmet dober, da ga zlorabi ajo in odirajo, Ua se posmehujejo njegovi politični neizobraženosti, ali boste hodili v šolo surovosti in podivjanosti ali pa se boste oklenili Kmetske zveze, kateri ni treba ne s pestjo in žucanjem delati za svoj obstoj. Videli ste, da »samostojne« druži surovost in sovraštvo do duhovščine, laž in nasilnost, Kmetsko zvezo po smisel za odkrito pomoč kmctskcinu Mauu pa tudi dostojen in pravičen boj za svoje pravice. Kaj jc cilj, po katerem stremi Kmetska ! zveza, je zlasti pokazal sijajen piotcstni shod naših žena in deklet isto nedeljo popoldne v društvu. Boj za pravičnost in enakopravnost vseh državljank ie bil ta shod, ki sc ie vršil dostojno — vse drugače kot dopoldanski. Resolucijo, ki zahteva cnakropravnost kmetskega ženstva z drugimi slo i pri volitvah, smo brzojavno poslali ministrskemu predsedstvu v Beigrad, pismeno pa na deželno vlado in tajništvo VLS v Ljubljani. Z navdušenjem jc ženstvo tudi zahtevalo, raj se takoj naroči 150 izvodov knjižice »Primite tatu«. Bog živi tako /cnstvo, kot se je skazalo to nedeljo na Mirni. V bo, za svojo pravico, v boj za krščanska načela v naši državil RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Zadnje dni sc je v naših Radečah zgodil pravi pustni špasl Naši liberalci, ki sedaj kodiio okrog v suknji ..samostojnih« kmetov, so jako živahno razvili svo.o agitacijo tudi med našimi kmelskimi gospodarji. Naprosili so v ta namen Drmelo-vega Lojzeta, da jih v tem delu pouči, ter jim da vsta tozadevna navodila. To je tiiti človek, ki stoji na čelu onih, ki rujejo, da bi spravili našo sodnjo v Sevnico! Ker se pa Ic nočejo vršili volitve, polastilo se jih c tako brezmejno hrepenenje po občinskem gospoda! stvu, da so sklenili na pustni torek, da obsodijo na smrt radeškega župana in vržejo občinski odbor. , (i?rent Pa nai bo naš prihodnji župan Albert Moser, tako so sklenili —! Konierenci je menda predsedoval Estu Rudi. kot nekdanji sošolec dr. Žei,ava, — vsa! ia bo nailažje iz-posloval podnis smrtne obsodbel Predsei nik dr. žer av je seveda hotel še ob svou zadnij uri ustreči želji svojih zvestih i ovcic, slišal njihov glas, dasi sam boreč se s smrtio, — podpisal smrtno obsodbo ra:Vke- i mu občinskemu zastopa. Žnpan Jakob Run ar i tak°l> ko ie preiel tozadevni dopij, sklical sejo in predložil odboru sklep deželne vlada. Občinski odbor polnoštevilno udeležen, je eno. glasno protestiral proti takemu nasilstvu, ter sklenil, da sc prej ne ukloni, dokler se razpust ne utemelji z postavnimi razlogi. Seveda radeški »samostojneži« so med tem že zmage pijani rajali okrog. Že tretji dan po prejemu dopisa, pa (e županstvo prejelo od okra|n«ga glavarstva brzo-jav, ki razveljavlja razpust radeškega občinskega odbora I ..... Tako so imeli letos radeški liberalci pravi pustni špas, sicer ca teden pozneje kot po na. vadi. To pa menda zato, ker je prestopno leto. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Mestna občina Kranj si ie zahotela priklo. piti si del občine Stražišče, oziroma skoro vso vas Gorenja Sava. Proti temu se je občinski odbor občine Stražišče opctovaao soglasno izrekel. Ugovarjale 60 nameravaai odcepitvi dela imcnovaoe vasi skupno in sporazumno vse tukajšnje stranke. Posestniki in delavci so vsak posebej s podpisi protestirali. Na več tukajšnjih shodih so se sklenile tozadevae resolucije. Skratka, vsa občina je proti odcepitvi imenovanega ozemlja. Ker ni šlo drugače, se jc mestni odbor kranski zatekel k samodržcu dr. Žerjavu, glavarstvo mu je šlo pa na roke. Zadaje dai Žcrjavovcga paševanja so še enkrat poskusili ter kar predlagali judeževe groše |v sedanji valuti) kot odkupnino, ne zmeoe se za to, bo Ii občina Stražišče s tem zadovoljna ali nc. — Dr. Žerjav ,e ubogal, ter v zadnjih urah svojega s&modržtva odredil, da sc ima imeno-vano ozemlje priklopiti občini Kraui, občina Stražišče pa naj proti svoji volji kar mirno spravi določeno ji ceno. Vse gori navedene ».govore in sklepe slražiškcga odbora pa je li-beralno-demckratski samodržec dr. Žerjav zavrnil »iz avnopravnih in gospodarskih razlogov«. Vsaki krivici ie enkrat konec. — Novi predsednik dr. Brejc, ki hoče pruvično in ustavno vladati, jc dr. Žcrjavovo naredbo preklical. — Hvala mu. — Mestni očetje iz Kranja pa si zapomnile: Pri vsaki kupčiji je treba dveh, lastnika in kupca. Le če sla oba zadovoljna, ie pogodba vel avna, drugače jc nasilje in krivica. RETEčE PEI SKOFJI LOKI. Dne 26. julija 1914 je iant, odhaja oč v vojake, cd svojega > pušcijca« dul svoji sestri vršiček rožmarina z naročilom, naj ga vsadi. —-Vršiček sa je pri el in dunci ie rožmarin tako velik zrastel, kakor je velik iant. ki je vršiček dal, to je' l m hit cm. Od fan,.a so prejeli zadnje pismo pred dvema letoma iz ruskega ujetništva. Sestra sc tolaži: I ratu sc dobro godi, ker rožmarin tako bujno raste. Od blizu in daleč hodijo ljubile! i cvetic občudoval to posebnost, češ, kaj takega se ne dobi daleč na okolu. Ce nc verjameš, pa pridi pogledat. Re-teče št. 20. — Pri nas ic bil zaiinii mrlič dekie v najlepših letih, 21 let, po preteku celega pol leta in 1 tedna pa ie umrla ženica v starosti 82 let. Ker jih e tako malo umrlo, zato se ie pomnožilo število prebivalcev lansko leto za 9, roienih ie bilo namreč še enkrat toliko, kakor jih ic umrlo. Med temi 18 rojenimi ic bilo 13 ac:kov. Sploh so pri nas Inntje odvisni, zato :,ta fc pa dva pre-doustom priženila izven župnije, Res some rclcškc posebnosti! BOHINJSKA KMETSKA ZVEZA. Deže'ncmu predsednika se e odposlala prošnia, da razveliavi odloka dr. Žeriava, zadevajoča rpzpustitev občinskega odbora v SrcJnji Vasi in volitve za občni zbor Kmetijske družbe. Dnevni red nai se nnda'ju:e z če-, iegati, izvoljenimi leta 1919. — Ravnotako se ic protestiralo proti dne 22. februaria izvršenim delegatom za Srednjo vas Sa Bohinjsko Bistrico, ker ta točka ni Lila na dnevnem redn občnega zboia imenovanih podružnic. SMLEDNIK. V Smledniku se ie vršil dne 22. svečana ženski protestni shod ob obihii udeležbi. Sklicala in vcdila ga ie spretno Rihtarjcvn Mana. Enak shod ce je vršil tudi v Zgornjih Pirnicah. I ara se je vršil pa tndi »sporazumni« shod nociulnih demokratov in samostojnežev. Samostojni so zasnubili eoc, demokrate. Socialist- domačin Cvsjner fe kot ponavadi čez vse za-bavljal. Ko fe pa hotel vodltelf samostojnih »gospod« Knez govoriti, so mu socialisti besedo vzeli. Fant Knez ima smolo s snubitvijo pri socialistih in pri ženskah. Po smleški občini se peha za socialne demokrate čevljar Zore. Pridno mu pomaga orožnik — pa ne iz Smlednika — ampak iz Vodic France Bačnik, ki fe iz naše Šentcmperge doma. Ali nimajo orožniki v Vodicah nobenega dela? Za samo-stojnsže pa agitira bogaboježi Lebcn iz Dra-gočajna. Zanimivo fe, da so Zapožani zelo samostofni postali. Zelo gibčna je zapoška Bir-tovka. Samostojni Zbiljani in Žciani se kar cede same 1'ubczni in spoštovanfa do duhov-aikov. Pravijo, da so boli verni kakor duhovniki sami. IZ ŽIROV. Zadnji shod oaše Kmetske zveze fe marsikomu oči odprl v Žireh. Kdor se še oi odločil, kam se naj bi vpisal, se je zdaj lahko prepričal, da fe oaša Kmetska zveza tista organizacija, ki je po številu članov najmočnejša io ki hoče delati za svoje ode, kar zahteva od ofih vera io gospodarski napredek. Poloa dvorana fe bila zborovalcev K. Z., zvestih in pazljivih poslošalcev, ko je g. Stanovnik iz Horjula tako krepko in tako jedrnato razlagal program naše Kmetske zveze. Močna je že, naša Kmetska zveza, pa je po nedeJiskem zborovanju še bolj očvrstela. Bajtarji in kaf-žarji ter vsi, ki se ubijate s kmetskim delom, vaše mesto fe v Kmetski zvezi I Sebi enakih se držite, ne silite med kmetsko gosposke »samostojne«, ali pa med ravanjske socialde-mokraske ali narodoosocialoe prekucube, ki Eravijo, da jim fe vera deveta briga — ali ka-or sami pravijo, privatna zadeva. Še velja opomin govornikov iz komaj pretekle dobe: »Rovtarjt, t. i.t hribovci, kmetje! Varujte se vere žirovskih »šoštarjev« t. j. socialnih demokratov in liberalcev! S KOSTANJEVšKEGA SHODA. Naj ocknj omenimo o shodu, ki sc fe vršil r Kostanjevici rine 29. februarja. Bilo je pet govornikov. Govorili r.o vsi, kakor da bi bili s dušo io s telesom kmetje, ali med o imi oi bilo nobenega kmeta. Takih mi ne smatramo za kmete,, ki ma'o tako iioe roke in zlate zobe. lo ti gospodfc so govorili, kakor da so verni io kako da posnemajo svoje pradede. Ura fe bila ravno deset, ko fe ia shod mino!, ali od teh vernih ljudi oi še! oobedeo k službi bož i, pač pa so pili cel dao io šc druge Ijodi so zapeljal!, da so bili brez sv. maše. In nr.jeli so ockc ženske iz št. Jerneja; ženske smo biie vesele, misleč, da bodcio govorile o snlošr.i ženski volilni pravici, ali o tem oi nihče nič omenil. Pač pa so te figure plesale po Kostanjevici po cesti oa kvateroo nedeljo v pošto. Lep zgled dajete. Zabavljalo sc 'e tudi čez Marijino družbo, da agitira za krščanske časopise in da fe »Domoljub najbolj protiveren časopis. Me smo agitirale, agitiramo in borle-mo, dokler bodetno na svetu, in bodemo ostale kar smo, iragari čc ti gosposki kmetje vsako nedelo ta!: shod napravijo. Saj se fe na shodu govorilo, da imajo ženske veliko raoč, bo-Jcmo listo moč todi v bodoče še bolj napele napram kmetskim nasprotnikom. Več kmetskih dektei. NASKOK NA KOSTANJEVICO. Da je Kostanjevica liberalno gnezdo, ni irnv nič čudnega, da pa okolica ni, to jih posebno jezi. Zato so pa na kvatrno nedeljo, ko so liberalci v Ljubljani poskušali svo'o srečo jn reševali svojo usodo, so se pa samostojni kmetje zbrali v Kostanevici, da bi rešili iz Krke svojo barko. Prišlo je kar pet kmetov-Jjovornikov, ki pa rr» vse drugo kot kmetje: Mermolja, Urek, Skalickv, Vedernjak ia kc-stanjeviški gospod kmet Bučar, ki se je ca ta dan precej kmetsko oblekel, da bi morda kdq mislil, da je res kmet. Zbrali so za ta shod ves liberalizem cele okolice, glavni poslušalci pa so bili št, jerneiski, ostroški in vrhpoljski bheridci. Ti so tudi pripeljali s seboj harmonike in nekaj preoblečenih gosr-odičen. Med zbcrovalci so neprestano patrulirali stari liberalni agitatorji g, kmet Strauss, kmet Glina, črnetič, lnalenskl Pece, Bučarjev Pepe, ostroški Jordan, križerski Kodrič ia šc več drugih. Kj er fe kdo napravil kako opazko, so mn grozili z brcami; kaf bi se šele zgodilo ka-kemo nelibeialcu, Ce bi se bil oglasil za be-.e x ,teden POP"! so napovedali, da pridejo iz St. Jerneja z orožfem in bodo pobili vsakega, kdor bi kaj oasprotova!. In prišli so res z orožfem. To je stranka svobode! V soboto sta hodila Kosič in policaj Ko-retič od hiše do hiše in v fmenu meščanske korporacife zahtevala, da se morajo izobesiti zastave. Nekateri so jih res izobesili med temi dva kmeta-oradoika, da se je tako jasoo pokazalo kako po krivici fe ta stranka oblekla kmetski kožuh. V začetku so govorili šc precej zmerno, dasi hioavsko in laznjivo, potem so pa prišli z farbo na dan. Trdili so, da so verni, pošteni, da spoštufefo vero, da spoštujejo duhovne, da se držijo tega, kar so jih učili pradedje. Zlasti jim je hudo, ker ljudje bero »Domoljub« in eden je celo trdil, da fe Domoljub najbol pro-tiverski časopis, trdil fe, da so duhovniki zo- Rer vero, da delafo za razporoko. Pozdravljn-so celo prvega kmeta- ministra Roškarja toda lagali so, da je to njihova zasluga, dasi ves svet ve, da jc prvega kmeta v ministrstvu poslala Kmetska zveza. Drugi je tudi trdil, da sc duhovnik za biro nič ne zahvali. A če samostojni daio toliko biro, kakor jo dajo kostanjeviški Bučar in diugi, ker je oič oe dajo, potem se ne m°re zahvaliti. — Pogrevali so stare laži zoper Ijodsko stranko (VLS) o šiisteršičcvih kravah, 0 prodaoih zvonovih, o Koroščevih naramnicah in modrcih. Popolooma so pa molčali o Žeriavovem samodržtvo, o liberalnih sekve-strib, o bivši vladi, ki jc v pol leta državo spiavila na rob propada, zakrivila neznosno draginjo ia pomanjkanje živil ter oklenila krivično zameojavo kroo. To sc jim zdi tudi čisto prav, da dobe voliloo pravico samo vse nicst-oc gospodične, kmetske žene in dekleta pa ne. Pa pravijo: mi smo mestna stranka! — Kako ie ta stranka verna in pobožna! Bila ie kvaterna nedelja v nostu. Noben govornik se 01 sporno!!, da bi rekel koncem shoda: »Ura ie dc?et, pojdimo v cerkev, tako so oas učili pradcd'c,« pa so jo mahnili med sv. mašo po gostilnah, kjer so rafali in plesali ce!o co javnih cestah ter motiti vernike, ki so šli k službi bož i. Tako so imeli od tega shoda nafvcSfi zaslužek in dobiček libernlni gostilničarji. — Kmetic, ne pozabimo, da je Bučar šc pred enim letom na liberalnem shodu pozival, čc pa pride k Vam agitirat za kmetsko ftranko, mu pokaži!« vratni — Kdo razdira edinost? Ali nI bi! kmet edin v Kmetskih Zvezah? Čemu so pa liberalni agitatorji ustanovili r.ovo stranko kakor sivmo zalo, da so V.mcta razdvojili. Kmetje, združimo se v zveze! PRISTAVA PR! TRŽIČU. Radovednost me je gnala, pa sf» šel na shod liberalne stranke, ki skriva pod imenom »samostojne-; liberalne rožičke. V gostilni starega liberalnega znanca Primoščka je_ bil ta shod, katerega so obiskali vsi znani liberalci iz sosednih občin. Šentav.-e jc pripclfal lesni trgovcc ia birt Žnidar, ki ie obogatel pri kaic-tih. ki so irm les prodajali za nizko ceco. h Križa in Kovoria todi oi manjkalo radovednih, ki so priSi; poslušat novi evangelij. Govoril je stari zagrizeni liberalec Kuralt iz _ Šenčurja. Teko pobožno je govoril o duhovnikih in rožnem vencu, ki gn IcmeOe molijo, ter o koruzi ln žitu, ki ga je ohljitbr«! samostojne/en, čc gn bo sploh oiogc.l dobiti, da sem si mislil: ta pa zna. Spomnil sem se besedi Kristusovih: Varujte s krivih prerokov, ki prihafajo k vam v ovčjih oblačilih. Za niim se fe oglasil socialni demokrat Markec iz Tržiča, ki hočd veljati za voditelja med rdečimi. Ta na je_ trobil v stnri rog, pogreval laži o vo ski, ki so io klerikalci napravili in druge budalosti tako, dz se ;e končno še samostojnežem zdelo odveč to čvekanje in so mu besedo vzeli. Ponosni Maikec, kateri fe vsem presedal, je lahko spoznal, da med samostojneži ni prostora zan;, kvečjemu še med socialisti, k;er ie vsako vezanje otrobov dobro. ICmetfe. ki pametno mislimo, smo po teta shodu prišli do prepričanja, da za nas ni prostora med lesnimi trgovci in liberalnimi birti, ki nas hočejo vnreči v liberalni jarem, ampak cduole v našh Kmet- skih zvezah pod načelstvom našega poslanca in kmeta Brodarfa. SEMIČ. V pondelfek dne 8. marca smo na Krvav-škem vrho pokopali prezgodaj omrlega Antona Pluta, mladega gospodarja iz splošno spoštovane znane Latinove hiše. Iz vofske je prinesel kal bolezni. Za njim žaluje ne le njegova dobra drožina, ampak tudi izobraževaloo društvo in njegovi fantje, ki fih fe oril v igranju, Zadnjikrat fih je vodil kot kapelnik ob sprejemu novega g. župnika v decembru. Uril jc zopet požrtvovalno mlajše — zato fe oo za goabo težka izguba. Naj mu Bog povrne obilo ves njegov trud. DOLE PRI LITIJI. Izobraževaloo delo napreduje. Imeli smo dekliško, par otroških iger in pripravljamo se zopet za otroško in faotovsko. Rekel bi kdoi saj to ni nič posebnega. V resnici res ne, pa vendar velja to predvsem za tiste, ki imajo vsega na razpolago: Dom, kulise, obleko, izurjene igralce. No, pa upajmo, da tudi pri nas kmalu ne bo kaj nenavadnega. Zato le pogumno naprej: fantje, dekleta, mladina sploh. — Pevsko društvo, čigar ustanovni občni zbor se je vršil meseca januarja, se prav ugodno razvija. Razeo pevskih vai ob nedeljah po- Soldnc imamo v zimski sezoni dvakrat na te-eo todi teoretičeo pouk. Udeležba prav povodna. Kar se tiče pohištva za ureditev čitalnice in odborove sobe se tudi pripravlja. — Poučnih in lepih predavanj smo imeli v kratkem tri. Posebno shod Kmetske zveze zadajo nedeljo fe bil prav lep. V prav lepi obliki sta nas poučila in nam narisala sedanje razmere govornika g. A. Komljanec in g. J. žužek. Odločno smo protestirali proti nečovenemo šolskemu zakona ter se odločno postavili todi na stališče splošoe ženske volilne pravice. IZ ŠT. JERNEJA. Dne 29. febroarjn je zatisoii za večoo svoje oči v Rogaški Slatini invalid Jožef Za-gorc iz Št. Jerneja, star 26 let. Trpel je silno hude bolečine: ime! je razbito glavo, da so se videli možgani, kako so se dvigali, ko fe dihal, leva roka mrtva, leva noga dvakrat odrezana. Vendar fe prenašal te strašne muke vdano v voljo božfo in okreva! fe toliko, da fe bilo opati, c!a bo še prišel v rofstni kraj, kfer so ga žc komaj pričakovali. In kdo bi tndi ne želel občevati s takim fantom, kakor fe bil on: prijazen, blag, dober, pošten, vzor-mladenic v vsakem oziru! Od mladih nog že se fe zanimal za dobre stvar. »Domoljnb«, knjiga, društvo »Orel«, orlovska godba, to je bila njegova zabava; pomagati materi, svoji sestri, skrbeti za izobrazb o svojih tovarišev, delati za prospeh društva <>Orel«, to je bilo njegovo veselje. Bil je duša vsega izobraževalnega dela; požrtvovalen, ni sc ustrašil nasprotovanja, značajen skozlnskoz. Priljubljen pri vseh, s katerimi je prišel v dotiko Da, takih fantov nam manjka v teh časih, bolj kot kdaj prei. Da, iantov, polnih navdušenja za dobto stvar, fantov požrtvovalnih, delavnih za blagor ljudstva in izobrazbo naroda. To pa nc gre brez trdne mladeniške organizacije: izobraževalnega društva in »Orla«. Kje ste, fantje iare šentjernej-ske, kje imate pogum? Le nastopite neustrašeno za pravična načela, ne bojte se nasprotovanja, ne bofte se surove sile! Le vzdramite se, le na noge, da bo zopet enkrat vzcvetelo živl:enfe društveno, kakor fe bilo v predvoj-skinih časih ,.. Vzemite si za vzgled pokojnega Jožeta, sprejmite dedščino, ki fo vam zapušča: delo za izobrazbo naroda. Mladeniči) na plan! HINJE. Bliža se volilna spomlad, zehaj ptice-selilke sc vedno pogosteje prikazujejo. »Re-prczenta-it« Samostojne Puceli iz Lašč je prišel ter obetal še priti. Govoril fe in govoril in zopet govoril ter vmes nagosto zavijal resnico. Kot dokaze njegovim trditvam mu fe navlekel notar Carli od vseh vetrov na shod razne elemente, ki bi bili tokaj, ako treba, ?irltisnili z batinami. Počeli in ootar sta seve rdno prepričana, da sta s shodom vsai nekoliko uspela. Zagotovljena naj bosta, da fe njihov uspeh popoln neuspeh. V njihov kra- 4" »al. Ltin * 11 1 as . j . ai i « < f •. ra« i ■ im la-c.-r sne -1' -vin TI 'a.l 'AH 4 ** iaiuoiifa i nf^unrrer-^ n-iKa 2 ^oeniK: » i /liKlotičevti cssa te v. -. ^ ' tBCSlEKAO •• .'.■"•"ii: ,rv 2 • T'.- :: ■ '. r«- ct« ' !:i*t*2 anniiffi tej m/ii. trosim PsnrfKi sr. - ^umti; . -C. • ' 4. i— i ... .i.-i ^.fiuMn i a i .4. . Vil. --■-oi..: t . ri.i. > l . O:: . > lu >. i H«. V UX ' 4U.lt i -'1 t 114» n- le-,- l ' U a m • 1 .-1 » tU* 1 (ai.V4 rej ii -■V'V - :: .j.'v v _ i t. j -. a \L- ■it " ;> C. v: . - i .»u ' 3 --i t ;Ul . . -----■ a* r «u 'v.r- - JJJ - T - 4. :ia4 li.f . i- J' -i 7J r. . n C ■Ti ^ cariu ' t -' i-. ... , :>.« V V.< /fm f CV- C. -iVOi 1 ' i. . .». ■ i jim - -jt -■- - - • in > 111. i - SJ-i. i . viamiau iSSo -'ar r.vau t..? : i • .u. -. a . u- &*4*c . f-lf: Lt II • i u • r •'• -r,--M j . rrutc t : 3 .f .ii_nat--::. *e taaiTr« i -s^-«* imr« i ae««« • U. ra. - 1UM ttBi s ■ e « »i« 11 , . _ ITT. 3 ■ •-•''"•O • • ' -.-:;l!MBl£ IT« - - ' " -nca --'-r' i « '' ' ""'*- .i. ;r i mamo -- - rt taijiinin inuno* i i«) ' ■ 1 -t - ■ kj tč i Iu * * S 5 i-utr-r i o ua -^ii.-iKte / f i iax -.2JC&S 4.-te irnn u xi -.er.;.-ic .i« n-.-to ,u3f:iM. -enme ir r i - arzirti ' aseune •*■'>■ -2-v v . r-.a - i saiaia. < .-c 1 3 "TOV i 4 isreK ✓-'-o- • rp- ------rr^v j nacuo ce. . ir ■ oni lian tiU -im 'vnn r -so i sei: j ■ : ae» . tvvr •■• oi . niaia • J t"-: n. ui 4iicv iuo i r IV., li R.U1 Ol JI u > --aia i 1 >S».: "i i .1 >i;»t)Oitrč ' or c sni - a&or r u. enin,- >ai i u ■- >bn oi trni t •«»uwo •usir!'fQa u rnim . '.elanu, »oe* : e » -u« !• i ■ In i. 1 lieki ■ a iccH. -umi« i> i tietmcK« i toku« urna m i i -nla: en i iinnn e t >toi j, . u-i, n . miotani ■ ' v 'S(ititi:.\i - oi 'e. al« i oi« c ; : ornviti, j »umu. sto\ uit . : i|o -i. i." - - ime • iiMit •• u>. »oi;*: - ivc;.- ^.u 'tilhniiH . lin n i ■ i licJo C4 fiiju« ] i i »rn t m | ri/<; ' ,i ■uitiil« i ' > a|mu;ciii - >ri " n ri siirdt m« v "mik I 111, «■" ' - -- uunii i i ii , Diaviu, ■ a . ».,„ , , ^ v oklici, , ,kot . T a ' ov. . at. , ,n»r.H/.«., .....v- : v. taim ■ iiKMii , ,. ' at ° ■ i ......i«, . i m ' ^rn«. >m ' ........... ' j^l vir , i "ia,riiiov*»«VM, . . -J 'v V,.',' 5 1!VW ' -lU - • tia-ir ? Tcvie « c .sariu« ; : -f- tt ■■■ -4. 4» , V" ..... «••■' ni- i* u. .1 HM O cok; — ia. raaa — . ,.1 .......... i " ■ - * » '•.•"ta t r«-» »s •'i** »-"ir j .* * J »rt- 4^.-4 >>ita 1 ^ i ' 'K ■ : ir ' •' -51 r:. • ". | >'■ J • • -CCČl. - ' ... e j, '•.-5-*£r» I teo ! ' r - > » • } j in-- . i •■ i.:. a. » « » J, l- OlTtfij, . J .v/u« ■■••u r.rauo »mi* 'r' s-".''.*.--. \ •-.m | •3ia f «» j -- 11«. r. . y» i -..-. o »»»rs • ■. tf o ocis ■3« 04 čem Ite ti no ■m.- a «t i: ote.a. ii « rt ■ i ■,-, m-- ■■ ■ \rr -. ■■ irre!, iai ii-Kt. i : ■r.-r.i .'l->— .1: - ; m. ir .a mnii. ar: -.st -ie eia. a e a • -KVlr.otin Cl. . kito •i. I is ain Evt* i.-iik .••)«!•.•(« ".^ine.-> v: i i 'ii obie: i. - , jtro i ' •.•< c . cuiu -.o cio. ^uiij i >itcau 4.iiuovu-> t jI«, ' ■ > . i sni avim ' -/jie -eidiiiii« ■ e vocn uet l rvi-l t :io suma ei! i »o-i r«'.: -cerai. ■-m i , m i v 4>cm4ii . teiaim ur.ii 'omn-i in . uri. 1 u ' Ločita se v novem rasn po» i rvi mie ireiiit lfit;e, iuo • fH - l ' , "iininiu ilc|ij j eieun: -Vin ■ - H "f. | .IIIIIMll) II. Minul,II,» U4MI.-1. ______ i ■''••mm' . > vv.lv« rnčaii reki. ........n i i -toic .oiiko >UIO» • a ,0' i ,iii i | liti/nam 13" |i» K4i • t.nn.i, " j,.o. . ril. -'i -*; '. 1 I ' 'illlll 4| llllj 1-9 t« , jru ,'ecimaiM 'eiiuei ii ivi! a- I ■ "V4>l.i I lll> j .U»al, 1.1 '.U 14 . 4"l l 04..'tv . OllIUV . ...• ...ii Šteim. ,0'iial Irul..i .......... .opna "'" ,•*,, i-....., i ; i je nanjo«««U* . '4 • *■ 4.i..i •>V„ , .)..,.,. .a .na ;u >•?* ",.■» uia .. ,,cila .... .n ,'ma ■ riiiesfj »»««<•, "..mi i:piaicv*la .a - 'iai 1 ' ^ '.lili ., .,.;!. -lan 41 « rl .i.i«.i . ,4-s, ' .iko ;.- ,-iio > < cUi v.o mbii, aJOVJMill'1' VaiJia rrott : ■• , :uia;a ■ !v>I. i v i.ma .niu IV i4! m »lil. A . 4>i jc! Kic (tj VOvut? - Va.otO ■ l v ''t •i I >>Kn Kje bodo prenočevali? Bo-li smel jutri brati sveto malo, o da bi le smeli Tako dolgo se že mora duhovno postiti. Eden od kmetov ie rekel: »Ta nič ne do- ko vori. riba Tako lepo dekle, pa molči kakor Drugi pravi: »To so tujci, niso domačini. Zdi se mi, da sc ji toži po domu.« Prvi meni: »A, kaj Se, meni se pa zdi, da lo je zapustil nien ljubi.« V tistem hipu je pritekel Kriltof po Glajnkovi ulici. Štefana ga je že čakala na pragu. , »Plačami« vpne prvi kmet. Štefana zakliče a praga sem: »Osemnajst krajcarjev, takoj pridem.« »Si-li opravil?« je gladila dečkove ko-drce in mu je motreč zrla v oči. »Seveda sem opravili Lepo je bilpl V tarčo so streljalil« je sopihal Krištof. »Li ni ničesar rekel?« vprašuje deklica. »Kajpada. Plačat pride sam.« »On sam?« se prestrašena čudi Štefana. Prav ji ie, da pride, in zopet ne. Prav, ker bo gotovo kaj zvedela o gospodu Albertu; ni ji prav, ker je treba paziti, kadar človek govori s takim človekom. Luteranec je i:i včeraj na vrtu Je bil tako predrzen. Radovedna je mati prisluSki.vala zgoraj na stopnicah. Štefana ie bila nejevoljna zaradi tega. Krištof je stekel pred vrafa, da pazi, kdaj no prijezdil stotnik. »Osemnajst krajcarjev I« |c stopila Štefana k hrastovi mizi, k;er sta sedela pivca. Komaj je ležal denar na mizi, 'e Štefana zopet izginila. Tedaj je eden pivcev zamrmral v brado: »Če se ne znaš meniti z moškimi, zakaj si pa tu. Tercijalke naj gredo v samostani« Jezen ie odšel. Drugi, starejši je ostal in je zahteval še eno merico. Od mesta sem prihaja peketanje kfpit. Štefana sloni ob oknu. Sedaj. To je gotovo on. Je že tu. Se je-li dobro držal, je bil mož beseda7 Si ie-li zaslužil petelina. Ves rdeč od veselja plane Krištof v sobo: •2e gie že gre)* ln res. pred gostilno se je ustavil rdeči žrebec s nonosnim Jezdecem: jezdec raziaše konja in ga priveže k orehu, ki ie stal poleg. Zapovedujoče vprašu e na dvorišču: »Kje je Štefana, je-li doma?« Postaven in ponosen |e stopil v gostilniško sobo, Štefana stopi predeni in pravi: »Tukaj sem, gospod; česa želite? Li- ni bilo dol-ro moje delo, ali je morda moj bratec napravil kakšno neumnost?« »Ne, narobe, delo se ti je kar najbolje Posrečilo; saj vidiš, da ie imam že na sebi. ridem poravnat svoj dolg. Torej koliko sem dolžan?« »Tu imam vse zapisano: Dali ste ml zlat na račun En goldinar še dobite naza .« Iz torbice ob pasu je vzela listič in ga mu ie podala. Smeječ se je opazoval lepo pisavo — mersikaka tfospa bi jo lahko zavidala! »Za svilo, za bisere... za zlate nitke .,.« skrbno je vtaknil k sebi listič, ki ga je pisala Štefana. Ta listič dobro spravim kot najdražji spomin »Beži, beži —« je zasmehljivo visoko na-sršil obrvi, »nazaj da še dobim, ti pa res znaš izžemati ljudi. Saj ti vendar moram plačati delo in trud, no torej povej koliko?« Z otroško nežnostjo, s katero se meša ženska čast, mu odvrne: »Že vem, vsak delavec ie vreden svojega plačila, toda jaz sem gospodu hvalo dolžna, in ker nič drugega nimam, naj gospod moj mali trud sprejme kot plačilo.« »Hvalo da si dolžna?« vprašuie, zaokrožujoč svoje lepe ustnice: »Zakaj pa, jaz ne vem za kaj I« >Ker ste bili dobri svetemu možu, moj bratec mi je vse povedal.« Ob tej preprosti pohvali se je Henriku širilo srce, toda precej kljubuje: »Vedno pater Alberti Sveti mož In pater Alberti« Štefana se je močno prestrašila. Torej ni bil dober. Bratec je lagal. Zastonj je zaupala, zastonj ie prosila. »Gospod —« ie rekla skrbno in resno, »li niste povedali gospodom, da Ie nedolžen? Niste? Saj ste vendar daii svojo >esedo?« S prekrižanimi rokami i« stal pred njo. »Ce dam besedo, jo tudi držim. Toda ne vpra-lai me, kako mi je bilo pri srcu. Še nikdar ni bilo toliko žolča v meni.« »Nikarte tako govoriti!« je dvignila svoj prst Štefana, ki fe bila zopet vesela in dobre volje, ker vendar ni pustil na cedilu gospoda Alberta. »2olča niti ne smemo imeti ne. — Toda, gospod, sedaj bi pa lepo prosila, tako rada bi zvedela, kako ie bllol« — »Plačami« je zahreičal ob mizi suhi glas starega možička. Štefana stočl k hrastovi mizi in računa: tri mere vina. dva kruha... Na dvorišču ščebetaH otroci in so se podili mimo kakor tropa lahkonogih kozle, Krištof je tekel naprej, da pove materi, če še ne ve: gospod Hendel je zopet tu, holal »Kaj bi še rada vedela?« je vprašal stotnik. Sede! ie ua klop, odmehča! si ie ob boku pas z mečem in ie nepotrpežljivo čakal, da odpravi starca, ki počasi koraca iz gostilne. Stopila je k njemu, toda ne čisto blizu in ga je roke v bok vpirajoč vprašala: »Kako se je j vršilo z gospodom patrom Albertom, bi rada vedela.« Nc more odreči te tolažbe osirotelemu srcu. Rada bi si vtisnila v srce duhovno podobo njegovega križevega pota, da bi je do smrti nikdar ne pozabila. Henrik se ie s prekrižanimi rokami naslonil na steno in je začeli »Ni mnogo povedati. V Garsten smo šli ponj... Njegov prior, ki se klanja do tal, se je zopet enkrat odlikoval: rekel mi te, da s tem upornikom noče nič več imeti opraviti.« ta nesrečni mož!« se je razvnela Štefana. Toda kmalu ie zatrla v sebi razburjenost, pomneč, s kom govori. »Gospod Karel sc zelo moti v gospodu Albertu,« je rekla krenko in odločno. »Ne more drugače. Pa bo ie še spoznal svojo zmoto.« »Se-li rimski duhovnik tudi lahko moti? To je_ nekaj novega!« je Henrik zbadljivo zaokrožil ustne. »Kot človek se seveda lahko moti,« je odvrnila Štefana. »Toda kljub temu mu gre kot duhovniku spoštovanje, zakaj njegova zmota rta ne oropa posvečanja.« »Mu gre? Kdo nas more morati? Mora — je velik gospod. —« (Dalje sledi.) Ste prcVafenl? Imata bolečine v prsih? V gilu? Ali kašljate? fmate nahod7 — Dobri prijatelj v takih hudih dtieh Vam le Feller-|ev Elza fluid! & Hvoinatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 36 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjevc prave Elza-krogl;ice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K, Omot in poštnina posebej a najceneje! Eučen V. Feller, Stnblca do-nia, Elza trg št. 16, Hrvatska. B Išče so gospodična lz dobro kmetske hlle. mla Sa, Izobražena zlasti v Kosood nj-tvu, kuhanj'!, kmeHIstvu, za veleposlanika 7. mtlttoisklm Imet om tn stalno plačo (prof. dr.) .— Ponudba na upravo »Donu liubn« pod St 920. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojiln.co v St Jerneja ki se bo vršil v nedeljo dne 14. marca 1920 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni redi 1. Oltarne zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanie rovlzl takega poročila. 8. Poročilo načelstva in nadsoistva. 4. Odobritev računskega zaključka a leto 1919. 6. Volitev načelstva ln nadzorstva. NaCelstvo. Učenec (močan) s in učenka = se sprejmeta v trgovino mešanega blaga v zasedenem ozemliu. Ponudbe na upravo „Do« moljuba" pod Slfro , Mešana trgovina". Oskrbnika planin za pa^no sezono 1920 llče živinorejska zadruga v SoJinžlct. Pole? stanovoma In plač« ima tudi več njtv za obdelovanje. Služba je zla-ti ta kakega rokodelca s družino prav pripravna ln stalna, katora se lanko nastopi s 1. aprilom. Pojasnila daje načelstvo navedene zadruge. deske, trama, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega ia trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10. Protje (vrbo) spomlidno kot jesensko, vrhova palice, 2 do 3 letne, kupuje vsako množino po dnevnih cenah — Istotam sves,?**™«^^ Anton se spreime (s aH55« Merbar, pletarski mojster, Llabliana, Sv. Fetra cesta 22. Prvi in ediui slovenski zavarovalni zavod ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska c«*ta 17, je ustanovila oddelek za 9V življenska zavarovanja, Sprejema: V življensUera oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugoduej Siml pogoit. V požarnem oddelkn: zavarovanji), vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnica i CELJE, Breg, 33. krni odbor »o r veliko težavo »£'"««"* tatov, kt jih bode »črna sukala«. Vsi možje fazen par so pa odločno proti »Samostojni«. MTahod je pr°5el tndi hotelir Darko Jaklič iz Hriba. _ Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana 'Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka. Me ure m i. Atrij U UPilto. Glej Jnserat! Letošnji Pastirski list. (Dalje.) Cerkev prizna torei vsako zakonito vladavino. Uči pa, da je oblast v državi od Boga. Iz tega nauka pa slede drugi nauki, ki so za mir in red in blagostanje v državi nenavadnega pomena. Najprej se mora vladar, nai bo cesar, kralj ali od ljudstva izbrani predsednik zavedati, da more postava, ki jo potrdi, le zato vezati voljo in vesti jiodložnikov, ker je njegova oblast od Boga. Zato pa tudi njegova oblast ni neomejena, ampak jo omejuje volja božja. Po tej volji se mora oblastnik ravnati, za svoja dejanja je Bogu odgovoren. Oblast zapovedovati /Množicam je torej od Boga: vse postave naj bodo pravične. nai se ujemajo z voljo božjo; Vsevedni bo pre-iskal vsa dela in misli mogočnih zapovedo-vavcev; alio bodo krivični, jih bo močno kaznoval on ki se nobenega visokosti ne boji. Vse to velja v ustavnih deželah tudi za ljudske odposlance, ki v zbornicah postave kujejo. V vesti in pred Bogom so dolžni poskrbeti za to, da so vse postave pravične, torej da so res za splošni blagor vsega ljudstva; poskrbeti morajo za to, da nikoli ni£ ne sklenejo, kar se ne bi moglo spraviti v sklad z božjo voljo, še manj pa, kar bi volji božji naravnost nasprotovalo. Tudi poslanci so za svoja dejanja odgovorni pred Bogom in pred vestio. Gorje jim, ako bi služili le sebi, le svojim ožjim somišljenikom, ne pa vsemu liudstvu po božji volji. Vsa oblast je torej od Boga in se mora uporabliati edino v soglasju z naravnimi in božiimi postavami. Od tod sledi za nas pod-ložnike dolžnost pokorščine. Ker v tem slučaju smo pokorni ne ljudem, ne predsednikom ah vladarjem, ampak Bogu, v katerega imenu vladarji govore in zapovedujejo. Je pa .v tem slučaju pokorščina dejanje spoštovanja do Boga, dejanje službe božje, dejanje za človeka dostojno. Zapoveduje nam Bog, ne pa vladar in pa zbornična večina. Da v tem slučaju, ko bi namreč zbornična večina ali vladar zapovedovali v svojem imenu, bi bila taka zapoved golo nasilje, pokorščina pravo suženjstvo, za prostega človeka nevredno. VI. V luči te„r.azlatfe nam i« vse jasno. Vse postave nas veže o v vesti, ker postavo-dajavci nastopajo kot pooblaščenci Boga Stvarnika in so dolžni postave tako določi-*?t\4a..s,e strinjajo z voljo Stvarnikovo. Pra-v c ki jih imamo od Boga, nam ne sme, pa udi ne more prikrajševati, ali celo odrekati nobena državna vlada. Prekoračila bi oblas dano ii od Boga, njena Poslava bi bjlo neznosno nasilje in nas v vest. nebljeMUi. ^^ !X 'vera! kfCnam s ^omn^naukom o Bogu varuje nasilnosti, suženjstva. T«. tuliva države, namreč teinclini, os kov Ta resnična trditev je za nas posebno važna ker ustave še nimamo. Nimamo namreč tistih temeljnih zakonov za našo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, k. b. izrazcval. gla^ia načela, po katerih se bo naša država v nadaljnjem razvitku ravnala Ampak to ustavo bodo zasnovali naši prihodnji poslanci, katere bomo volili v tako imenovano ustavotvorno skupščino. Imenuje se ustavo-tvorna, ker bo ustavo, namreč temeljne zakone za državo, tvorila ali izdelala |L)al|e.| Junakinja iz Stajra. Povest. Prevaja *" * (Dalje.) Švetnerica ie potiho prišla iz gostilniške sobe in je z materinskim sočutjem zrla na svoje žalostno dete, v srcu pa ie bila vesela, da ie proč ta zmešani menih. Stopila je k Štefani in ie rekla: Štefka, ne jokaj; glej, spomni se na svojega očeta, kaj li je on naročil. Daj, poglej me, dete moje'. Šteiana jo ie žalostno pogledala v oči. Kaj pa so rekli oče? Mati je, kar je le mogla nežno prijela s svojimi trdimi rokami Štefano za roko in je rekla: >-Ko je tvoj oče ležal bolan, sem mu rekla: ,Lul;a, meni bo počilo srce, ker moraš bolan iežati' Tedaj je dvignil roko in je rekel: .Tako ne smeš govoriti, tudi to prihaja od Bogal' Otrok, če ti je tudi danes hudo pri srcu, pomisli, kaj ie rekel tvoj oče: Tudi to prihaja od Bogal Tvoj oče je bil bogaboječ mož, nič manj kakor kak menih. > Saj vem, da so bili dobri moj raini oče, je nekako pomirjena odvrnila Štefana, nobene solze jej ni bilo več videti na očeh; branila se je materinega ljubkovanja in je rekla: ■ ,le-li v kuhinji vse gotovo, nai-li kai pomagam? Ali v gostilniški sobi?" »Ne, dete moje, nič ni opraviti, je že vse pomito, gostov tudi ni bilo več. — Je pač križ — same ženske smo, uboge sirote,- Globoko je vzdihnila žena in je hotela še nekaj reči... Štefana se je obrnila proč od matere m je pohitela po stopnicah gori. »Grel gori?« je skoraj nejevoljno vprašala mati. »Če ni v kuhinji ničesar opraviti, tfori ie dela dovolj,, je rekla deklica, ki ie aCoi Da jfi??, S°j,b neprijazno ponav- vp la čez nr d Z le-?nim gorn je za- neli J. k; k'ii ■ ste mož heseda, niste tr- tov, sedai ! ^deninu gorami je jjo- —.s^aic^ajBri na dete, ki ie tako hitro dihalo in i. ni, ,. palo in grabilo z ročicami, ki so hH. . ^ drobne kakor ptičji krempeljci. Mati n T1 da ima naduho, toda Štefana ne verjame V? no manj ga je, kljub temu, da ga tako ,l,!r negujejo. Morda pa pride kmalu poni rSSS Bog? Gospod Albert ie nekoč reke! S« bi bilo stane lep angelček. Vendar pa hi bilo",.! žalostno, če bi ga Bog vzel k sebi (lt In zopet so bile njene misli pri sv., j ga spremljale na njegovem kri vem potu. Vezla |e naprej zvezdice, ki so mozu in so ga spremljale na njegovemu?' ..... . i. Vezla ie naprei zvezdice, ki ,„ svetile kakor solnčni žarki. 11 Globoko v svoji pobožni duši pa ic ,J hla. »Ubogi, ubogi duhovni oče! Nikotfar kogar nimate, knvoverec vas ie moral i>r' niti, o kako grenko je to! S trepalnic ji i kanila vroča solza — in je padla na Hendel novo zeleno židano vezenino. Ustrašila Sf i. niti, o kako grenko je to! ■ S trepalnic j, opazil bo. Napravi zvezdico čez! Potemni bo osem. Nič ne stori. Ne bo iih štel, in i, tudi! — Hitro je napravila zvezdico tja, ki. mor jc bila kanila solza. Ravno jo je dovršili ko je začula ropotanje bobna, ki je prihaii^ iz daljave sem proti Vizerfeldu ... Stotnik si že vraču s strelci.. Vse ie proč... vse * proč. Oči so ji mokre od vročili solz, ko je d«-vršila delo. Na večer je poklicala Krištofa t mu je izročila skrbno v bel prt zavito veie-nino, da jo nese v orožarno stotniku. PrijeU je dečka za čopasto glavo, resno ga poj|e. dala v oči in mu je rekla: Reci mu. da 11 mu lepo zahvalim. Nikdar mu ne bom poa. bila. Na skrivaj je upala, da bo Henrik Hea-del kar sam od sebe povedal dečku, kako * oddal gospoda Alberta in tudi to, je-li je veda! kanonikom vse, kar mu ie napočili. Ni hotela, da bi ga naravnost vprašal, ker je ve. dela, da bi sc to ne spodobilo. Hej, kako vesel je bil Krištof, da je mel stotniku nesti vezenino. Kakor srna je skak-Ijal v velikih skokih proti orožarni Štclau je skrbno zaklicala za n'im Glei, da ti zavoj ne pade iz rok! V orožarni je bilo vse živo. Na drorišit je stala tarča z jelenom v sredi, okoli in okoli so stali strelci in so streljali v tarčo Vsi so se smejali in so bili židane volje. Krištof se ie rinil skozi vrste strelcev, ki '.o mu klicali: Oho, odkod pa prihaja ta palček? Komaj ga jc zagkda! stotnik, pasem je zjasnilo temno čelo, na^melilial se mu it, ker je bil močno vesel lega palčka: Hoja. ta jc pa iz Vizerfelda. KriMof pravi: 1'rosia lepo, to-le pošilja Štefka. l epo se vam zalivi-liuje. Tcd;.j se je stotnik > vcseleie nasiner.-Ijal, da so sc mu zasvetili heli zobie: Zakaj pa? — Hitro je vzel dečku iz rok beli za»o| v katerem je bilo zavito Štcfanino delo. Aha Sedaj pogleda čudovito dolo, ki so ga zanj napravile nežne Štclanine roke. Še noben vitel ni prejel tako krasnega dela iz ženske roki-Razvije pas, obesi si ga okoli prsi; vferai včeraj ga mu je obesila Štefana sama! Ponosno in žareč od veselja sc v novem krasu postavi pred svoje strelce: Fantie, kako sen vam všeč?-' , , ,,. »Jemnasta! Glejte! To ie petelin! AS-Glejte, kako ponosno stoji na gori! NeomaP stoji Hendelnov pelelin! Hendel nai živ' vijo Henrik!" so vsevprek kričali strelci. i>aw je rekel stotnik Krištofu: Koliko sem dolžan^ — Toda čakaj, sam pridem plačat, sa| ia" moram danes v Vizerfeld. Teci domov, pa P': vej sestri, da jo lepo pozdravljam >n da" lepšega petelina, kakor ie nien. Pridem Km hi za teboj, sedaj pa skoči! . Urno je stekel deček domov in ic ROM čakal, da bo vse povedal Štefki. • • • , Štefana ie ravnokar stopila v (tn pravi: »Tukaj sem, gospod; česa želite? Li- ni bilo dol-ro moje delo, ali ie morda moj bratec napravil kakšno neumnost?« »Ne, narobe, delo se ti je kar najbolje posrečilo; saj vidiš, da ie imam žc na sebi. Pridem poravnat svoj dolg. Torej koliko sem dolžan?« »Tu imam vse zapisano: Dali ste ml zlat na račun En goldinar še dobite naza:.« Iz torbice ob pasu je vzela listič in ga mu ie podala. Smeječ sc je opazoval lepo pisavo — mersikaka ilospa bi jo lahko zavidala I »Za svilo, za bisere.,, za zlate nitke...« skrhno je vtaknil k sebi listič, ki ga je pisala Štefana. Ta listič dobro spravim kot najdražji spomin 'Beži, beži —« je zastnehljivo visoko na-sršil obrvi, »nazaj da še dobim, ti pa res znaš izžemati ljudi. Saj ti vendar moram plačati delo in trud, no torej povej koliko?« Z otroško nežnostjo, s katero se meša ženska čast, mu odvrne: »2e vem, vsak delavec je vreden svojega plačila, toda jaz sem gospodu hvalo dolžna, in ker nič drugega nimam. naj gospod moj mali trud sprejme kot plačilo.« »Hvalo da si dolžna?« vprašu;e, zaokrožujoč svoje lepe ustnice: »Zakai pa, jaz ne vem za kaj I« 'Ker ste bili dobri svetemu možu, moj bratec mi je vse povedal.« Ob tej preprosti pohvali se ie Henriku širilo srce, toda prece) kljubuje: »Vedno pater Alberti Sveti mož ln pater Alberti« Štefana se je močno prestrašila. Torej ni bil dober. Bratec je lagal. Zastonj ie zaupala, zastonj je prosila. »Gospod —« je rekla skrbno in resno, »li niste povedali gospodom, da Ie nedolžen? Niste? Saj ste vendar dali svojo »esedo?« S prekrižanimi rokami je stal pred njo. »Ce dam besedo, jo tudi držim. Toda ne vprašaj me, kako mi je bilo pri srca. Se nikdar nI bilo toliko žolča v meni.« »Nikarte tako govoritil« je dvignila svoj prst Štefana, ki je bila zopet vesela in dobre volje, ker vendar ni pustil na cedilu gospoda Alberta. »Žolča niti ne smemo imeti ne. — Toda, gospod, sedal bi pa lepo prosila, tako rada bi zvedela, kako je bllol« — »Plačami« je zahreščal ob mizi suhi glas starega možička. Štefana stoči k hrastovi mizi in računa: tri mere vina, dva kruha.,, Na dvorišču "So ščebetali otroci in so se podili mimo kakor tropa lahkonogih kozle, Krištof je tekel naprej, da pove materi, če še ne ve: gospod Hendel je zopet tu, holal »Kaj bi še rada vedela?« le vprašal stotnik. Sedel je na klop, odmehial si je ob boku pas z mečem in ie nepotrpežljivo čakal, da odpravi itarca, ki počasi koraca iz gostilne. Stopila je k njemu, toda ne čisto bHzu in ga je roke v bok vpirajoč vprašala: »Kako se je j vršilo z gospodom patrom Albertom, bi rada vedela.« Nc more odreči te tolažbe osirotelemu srcu. Rada bi si vtisnila v srce duhovno podobo njegovega križevega pota, da bi je do smrti nikdar ne pozabila. Henrik se je s prekrižanimi rokami naslonil na steno in ie začeli »Ni mnogo povedati. V Garsten smo Sli ponj.,. Njegov prior, ki se klanja do tal, se je zopet enkrat odlikoval: rekel mi ie, da s tem upornikom noče nič več imeti opraviti.« >0 ta nesrečni možl« se ie razvnela Štefana. Toda kmalu ie zatrla v sebi razburjenost, pomnef, a kom govori. »Gospod Karel sc zelo moti v gosnodu Albertu,« je rekla krenko in odločno. »Ne more drugače. Pa bo ie še spoznal svojo zmoto.« »Se-li rimski duhovnik tudi lahko moti? To fe nekaj novegal« je Henrik zbadljivo zaokrožil ustne. »Kot človek se seveda lahko moti,« je odvrnila Štefana. »Toda kljub temu mu gre kot duhovniku spoštovanje, zakaj njegova zmota «a ne oropa posvečenja.« »Mo gre? Kdo nas more morati? Mora —-je velik gospod, —« (Dalje sledi.) Ste prcMafenf? Imate bolečine v prsih? V gilu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri firijatelj v takih hudih dneh Vam le Feiler-ev Elza fluidl 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 36 K. Zagorski »ok zoper kašelj ln prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam ie pokvarila želodec? Fellerjeve prave F.lza-krogl;ice ga spravijo v redi 6 SkaUjic 18 K. Omot in poštnina posebej a naicene;e! Enčen V. Feller, Stnblca donja, Elza trg št. 16, Hrvatska. B I-če so gospodična Iz il«bre kmetsko hiše. mla ša, izobražena zlasti v Kosood ni-tvu, kuhan]'i, kme'l|stvu. za vele-pofle<■ grobne oklepe, stopnice iz 11 umetnega kamna i. t. d. • • nudi F. Banda & drag, Ljubljana, Karlovska c.S, Bukov, hrastov, smrekov les posokan v gozdih, postavljen v tovarno sli tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištvi I. Bahovec nasi. Duplica p. Kamnika. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici turama da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni in tAkoJ plača. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrnjšek brivec, LJnbljana, Sv. Petra cesta 32. uajbolJ trjiežne vrste se dobi pri tvrdki ioan Jelačfn, Ljubljana Emonska cesta 2. 4791 »slSlg UUD5Kd POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. • obrestuje hranilne vloge po čistih 3°lo Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog jn nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Tiska Jugoslovanska tiskarn*.