Št.^7 (15.481) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi .Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. T/50% 1500 UR CISALPINA GESTIONI S4vV mvesmijsiu mam BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 16. FEBRUARJA 1996 Dve desetletji po procesu o Rižarni: Trst naj se sooči s svojo zgodovino Vojmir Tavčar Bilo je značilno zimsko jutro. Jasno nebo z ledeno burjico, ki je brila okoli ušes in ki je tudi topel plašč ni zaustavil. Vabilo je v zaprt prostor, na toplo, na klepet ob kavi ali Čaju. Kljub temu pa se je na dvorišču tržaške sodne palače, kjer je bilo še bolj hladno, ker zimsko sonce ni pogledalo še cez streho, vila dolga vrsta ljudi. Bili so večinoma starejši, oviti v plašCe, š šali okoli vratu in Čepicami potisnjenimi na glavo. Mnogi bi lahko mirno ostali doma in sedeli za zapečkom, drugi bi delali na toplem v uradih. Prišli pa so že zgodaj v mesto in potrpežljivo Čakali na mrazu. Hoteli so biti - pa Čeprav za ceno prem-raženosti, priča zgodovinskemu dogodku: procesu zaradi zločinov v uničevalnem taborišču v Rižarni pri Sv. Soboti. VeC kot trideset let je minilo od tistih zadnjih dni aprila 1945, ko je tudi zaradi pritiska osvobodilnih sil, dokončno ugasnil dimnik bivše tovarne za predelovanje riža. VeC kot trideset let, od kar so nacisti na begu razstrelili krematorijsko peC, ki je v poldrugem letu pogoltnila na tisoCe življenj, predvsem slovenskih in hrvaških ljudi, ki so bili krivi samo tega, da so se borili za svobodo in za preživetje. Tri desetletja je bil Cas, ki ga je italijanska pravica potrebovala, da je delno razikala dogodke in vsaj moralno sodila glavnim krivcem, poveljniku skupine Einsatzkom-mando Reinhard Dietrichu Allersu in komandantu uničevalnega taborišča Josephu Oberhauserju. Nobenega od dveh obtožencev ni bilo na zatožni klopi. Allers je le nekaj mesecev prej umrl v nepojasnjenih okoliščinah, Oberhauserja nemške oblasti niso izročile italijanski pravici. In ni bilo vsega tistega kolaboracionistiCnega Trsta, ki je s svojim sodelovanjem z nacističnimi okupatorji dejansko omogočil, da je Rižarna postala pošastni stroj uničevanja in smrti. Proces, ki se je začel 16. februarja 1976 in ki se je konCal nekaj mesecev pozneje z obsodbo Josepha Oberhauserja na dosmrtno ječo, je imel predvsem moralni pomen. Obtoženec je bil obsojen v odsotnosti, kolaboracionisticni Trst ni bil postavljen na zatožno klop in preiskava, ki naj bi pojasnila njegove odgovornosti, je nasedla na sipine. Kljub temu pa proces ni bil obred, ki bi bil sam sebi namen. Bil je vendarle poskus - pa Čeprav s tridesetletno zamudo -da se mesto sooCi z delom svoje preteklosti. Proces je kljub vsemu pokazal, da taborišče smrti in krematorijska peC pri Sv. Soboti nista bila nekaj tujega, neka strašna nesreča, ki se je zgrnila na mesto, ampak sta bila po svoje logična posledica fašističnega dvajse-tletja, ostrega narodnostnega nasprotja, zatiranja Slovencev in Hrvatov, povezave med fašizmom obmejnih krajev in nacističnim okupatorjem. Žal se je poskus ustavil pri tem. Proces in razsodba nista bila izhodišče zato, da bi se mesto soočilo z lastno preteklostjo, ampak za enega od tolikšnih spopadov o medvojnem in povojnem dogajanju, ki so tako značilni za tržaško povojno zgodovino. Mesto, v katerem je tedaj nastajala Lista za Trst, se ni znalo in ni hotelo osvoboditi spon preteklosti in na osnovi kritičnega, vendar tvornega odnosa do zgodovine zastaviti temelje za prihodnost. K temu sta veliko prispevala tudi politična klima tistega Časa in reakcija na podpis Osimskih sporazumov, ki ga odprte sile, ki so dogovor zagovarjale in ga omogočile, niso znale pravilno predstaviti mestu ter mu obrazložiti potencial dogovora. Vzdušje, ki je bilo pred dvema desetletjema v mestu, se je nadaljevalo skozi vsa osemdeseta leta. Šele z izvolitvijo Riccarda Illyja za župana je zavelo nekoliko drugačno vzdušje, prevladala je zavest, da sosed ni sovražnik, ampak da je treba v interesu mesta z njim vzpostaviti dialog. Začetni zagon se je precej upočasnil, na gospodarskem in na političnem področju - tudi zaradi težavnih odnosov med Rimom in Ljubljano - ni obrodil vsega, kar je obetal. Kljub vsemu pa je ob dvajsetletnici začetka procesa zaradi zločinov v Rižarni, sedanja klima morda priložnost zato, da se Trst tvorneje sooCi s svojo zgodovino, da vsestransko in večplastno nadaljuje in poglobi tisto razmišljanje, ki sta ga pred kakimi desetimi leti začela Claudio Magris in Angelo Ara s knjigo »Trieste, un’ identitita di frontiera«. K takemu razmišljanju lahko veliko prispeva tudi manjšina, vendar se tudi ona mora osvoboditi nekaterih tabujev, nekaterih zgodovinskih dogodkov, katerih obravnavanje je doslej doživljala samo kot provokacijo. ITALIJA / PO NEDAVNEM PROPADU MAC C AN ICO VEG A POSKUSA Scalfaro se pripravlja na razpust pariamenta RIM - Predsednik republike Scalfaro bo danes pričel postopek za razpust parlamenta in za predčasne volitve, ki bodo najbrž v nedeljo, 28.aprila. Fini in Berlusconi sta vsekakor kot volilno nedeljo predlagala datum 21.aprila, zadnja in odločilna beseda pa pripada izključno Scalfaru. Skoraj gotovo je, da bo volilno obdobje "upravljala” Dinijeva vlada, Čeprav Se ni jasno s kakšnimi pristojnostmi. Scalfaro lahko zavrne odstop Lamberta Dinija (na sliki). V tem primeru bi vlada ohranila nekatere široke in pomembne pristojnosti. V primeru sprejema odstopa, pa bi Dini lahko opravljal le tekoče redne zadeve. Volilna kampanja se je dejansko že pričela. Kartel svoboščin se boji morebitne kandidature Dinija z Oljko in pritiska na predsednika republike, naj prepreci članom vlade sodelovanje na spomladanskih volitvah. Gian- franco Fini je povedal, da je Silvio Berlusconi edini premierski kandidat desničarskega zavezništva. Z volitvami se ukvarja tudi Prodijeva Oljka. Njen voditelj se je pobotal z Massimom D’Alemo in sedaj išče nova volilna in politična zavezništva. Severna Liga se bo na volitvah najbrž predstavila s samostojnimi listami, Čeprav Roberto Maroni ne izključuje zavezništev z desnico ali z levico. Na ž.strani Ura še nazaduje, borza pa je včeraj zajezila izgube RIM, MILAN - Na milansko borzo se je včeraj vrnilo zatišje, medtem ko lira pod težo politične negotovosti še naprej drsi. V tečaju z marko je v dveh dneh izgubila 20, v menjavi z dolarjem pa 19 lir, sicer pa je nazadovala do vseh glavnih bankovcev. Borznemu trgu se je, kot rečeno, medtem uspelo izviti iz oklepa političnih dogajanj in se usmeriti na tehnične zapadlosti. Po začetnem negativnem trendu si je delniški trg postopoma opomogel, tako da je zadnji Mibtel omejil izgubo na komaj 0, 30 odstotka, medtem ko so posli dosegli kar solidno vrednost 948 milijard lir. Nic boljše kot v sredo pa ni bilo včeraj na trgu pogodb future na državne vrednotnice, kjer so pogodbe na desetletne BTP izgubile še eno liro, tako da se je izguba v dveh dneh povzpela na tri lire. Na 9. strani Prefekt Serra zares Achille? BRESCIA - Vohun Achille, ki je razodeval Sisdeju zaupne podatke o delu milanske sodne ekipe “Ciste roke”, naj bi bil palermski prefekt Achille Serra. To naj bi potrd'1 Antonio Di Pietro parlamentarnemu odboru za nadzor tajnih služb med včerajšnjim zaslišanjem, vest pa je sporočil elan odbora Pietro Di Muccio (FI), ki ga bo predsednik Massimo Brutti prijavil rimskemu tožilstvu. V Caltanissetti so medtem vpisali v seznam preiskovanih oseb zaradi izsiljevanja Fabia Salamo-neja. Na 2. strani ■ Občinske hiše I ljudem v stiski TRST - Tržaška občina zahteva odpravo 47. Člena deželnega zakona št. 75, ki ji prepoveduje prodajo lastnih nepremičnin. Samo na ta način bo lahko svoja stanovanja ponudila v odkup družinam, ki so v njih, in zavodu za ljudske hiše lacp, kateremu bi tudi sicer zaupala njihovo upravljanje, poleg tega pa pomagala žrtvam stanovanjskega izgona in drugim, ki jih tare stanovanjska stiska. Na 5. strani ■ V Gregorčičevi dvorani I o govoru na Prešernovi TRST - Govor Matejke Grgič na osrednji proslavi Dneva slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu je v sredo zveCer odmeval v Gregorčičevi dvorani. O njem, o vprašanjih, ki jih je govornica načela s svojimi nekonvencionalnimi, odkritimi stališči o položaju zamejske kulture se je porazgovorila sku- pina mladih in manj mladih ljubiteljev kulture. Govor je naletel v zamejski javnosti na različna, v mno-gocem nasprotujoča si mnenja, in prav to je spodbudilo organizatorje, da so srečanje pripravili. Skoda pa, da se tisti, ki so se ob takem govoru najbolj zgražali, srečanja niso udeležili. Na 10. strani RUSIJA / NA PRIHODNJIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH Boris Jelcin bo kandidiral Napoveduje še odločnejši boj proti čečenskim upornikom MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je še odločnejše vojaške pobude in poudaril, med včerajšnjim obiskom v Jekaterinbur- da bi bilo treba vse uporne CeCenske vodi- gu napovedal, da bo kandidiral na telje postreliti. Svojo uradno kandidaturo prihodnjih predsedniških volitvah. Ker se je potrdil tudi vodja komunistov Zjuga-zaveda, da je za njegovo ponovno izvoli- nov, ki ima po javnomnenjskih raziskavah tev glavna ovna čečenska vojna, je obljubil največ izgledov za zmago. Danes v Primorskem dnevniku Ponatis gradiva procesa o Rižarni Ob dvajsetletnici procesa je združenju ANED v sodelovanju s tržaško založbo Lint uspelo izdati ponatis dvodelne publikacije. Stran 4 Milje: Po proračunu kriza? Miljski občinski svet bo v kratkem odobril bilanco, potem pa tvega uprava krizo in volitve. Stran 5 Aretacija tatu na Opčinah Po dolgi preiskavi so policisti letečega oddelka in postaje na Opčinah prišli na sled tatu, ki je ukradene predmete skrival v ukradenih ru-lotkah. Stran 5 IACP za prenovo v Ul. sv. Klare Upravni svet Zavoda IACP je pristopil k nacrtu za prenovo kompleksa nekdanje vojašnice Stran 8 Težave na smučarskem prvenstvu Zaradi slabega vremena so vCeraj odpadli vsi treningi na svetovnem smučarskem prvenstvu v Sierri Nevadi. Stran 16 VLADNA KRIZA / S SREČANJEM S PREDSEDNIKOMA SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE Scalfaro bo danes začel postopek za razpis paMamentamih volitev Volitve najbrž v nedeljo 28. aprila - Parlament se bo ukvarjal le z nujnimi odloki RIM - Predsednik republike Oscar L.Scalfaro bo danes formalno pričel ustavni postopek za razpust parlamenta in za razpis predčasnih političnih volitev. V skladu z ustavo se bo predhodno posvetoval s predsednikom senata Carlom Scognamigliom in s predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti. Njuno mnenje ni obvezujoče, visoka institucionalna predstavnika pa se bosta skoraj gotovo izrekla za predčasne volitve, ker ne moreta mimo mnenja velike večine strank, ki se je že sprijaznila z volitvami. Ce je razpust senata in poslanske zbornice že gotov, ostaja še odprto vprašanje datuma parlamentarnih volitev. Kviri-nal je dal vedeti, da bi bil zanj najprimernejši volilni dan nedelja 28.aprila, govori pa se tudi o nedelji, 21.aprila in o nedelji, 5.maja. Silvio Berlusconi in Gian-franco Fini podpirata volitve 21.aprila, na dan ko v Rimu praznujejo rojstvo "večnega mesta", ki leži pri srcu predvsem desnici. Slednja nasprotuje datumu 28.aprila, ker se boji, da bi se 25.april, Dan vstaje, spremenil v veliko poulično volilno manifestacijo levice. Vsi načrtovani datumu imajo vsekakor svoje "šibke točke", končna odločitev pa pripada edino državnemu poglavarju. Scalfaro bo moral z razpustom parlamenta in razpisom volitev odločati tudi o usodi vlade Lam-berta Dinija. Prevladuje mnenje, da bo predsed- nik, po spodletelem poskusu mandatarja Antonia Maccanica, z razpustom zbornic tudi dokončno sprejel odstop Dinijevega kabineta. V tem primeru bi Dini ostal v Palači Chigi med volilno kampanjo vse do izvolitve nove vlade. Njegova vlada bi vodila le takoi-menovane tekoče zadeve, parlament pa bi bil pristojen le za uzakonitev nujnih vladnih odlokov. Obstaja tudi možnost, da bi Scalfaro vzporedno z razpustom parlamenta zavrnil Dinijev odstop, kar pomeni, da bi vlada ohranila nekatere svoje predvsem upravne pristojnosti. Ker smo med italijanskim semestrom predsedovanja Evropske unije bo morda predsednik republike izbral tudi to možnost, ki je vsekakor trenutno manj verjetna kot prva. Scalfaro je vsekakor že enkrat izbral to drugo pot. In sicer, ko je zavrnil odstop vlade Carla A.Ciampija, ki je, kljub razpisu volitev in volilni kampanji, ohranila nekatere svoje bistvene pristojnosti. Gre navidez za juridične podrobnosti, ki pa imajo velik simbolični in tudi politični pomen. Ce bo državni poglavar namreč zavrnil Dinijev odstop, bo sedanji vladi, ki ima formalno še vedno parlamentarno zaupnico, npr. omogočil, da imenuje voditelje nekaterih velikih javnih ustanov (RAJ in ENEL) in da tudi podaljša odlok o enakih možnostih v volilni kampanji (t.i. par condicio). Predsednik senata Carla Scognamiglio (levo) in predsednica zbornice Irene Pivetti Desnica se boji Lamberta Dinija RIM - Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija skrbi morebitna kandidatura Lamberta Dinija na spomladanskih predčasnih volitvah. Oba desničarska veljaka sta zato pozvala predsednika republike, naj prepriča premiera, da se odpove morebitni kandidaturi. Tako Fini kot Berlusconi menita, da je Dini na čelu tehnične vlade, katerih člani (vključno s predsednikom) ne morejo kandidirati za parlament. Kartel svoboščin so očitno precej vznemirile nekatere časopisne vesti, po katerih naj bi Dini že sprejel neodvisno senatno kandidaturo v rojstnih Firencah. Isti viri navajajo, da se je ministrski predsednik glede tega že tajno sporazumel z levo sredino, s Prodijevo Oljko in tudi s Stranko komunistične prenove. Dim naj bi se potegoval za mesto v senatu, podobno kot svoj-čas Francesco De Martino v Neaplju, ki je užival podporo vse levice, ter Claudio Magris v Trstu, M ga je, poleg levice, podprla tudi krajevna Ljudska stranka. Volilna kampanja se je torej že začela. Potem ko je Umberto Bossi namignil na možnost, da bi Severna liga celo bojkotirala volitve, je bivši notranji minister Roberto Maroni napovedal, da se bo Liga najbrž samostojno predstavila na volitvah. Maroni, M se je po znanih sporih pobotal s "senaturjem”, pa ni izključil možnost zavezništev z desnico ah z levico. Odvisno pač od poli- tičnih ponudb, je pristavil bivši šef Viminala, ki ni demantiral govoric o nedavnem srečanju med Bossijem in Berlusconijem. Na volitve se je začel vneto pripravljati tudi Romano Prodi. Včeraj se je med drugim srečal z Renzom Crucianellijem, voditeljem Gibanja komunistov za enotnost, ki bo najbrž sklenilo volilni dogovor z levo sredino oziroma z Oljko. Povsem odprto pa ostaja vprašanje zavezništva med levo sredino in Stranko komunistične prenove, ki je bila zelo kritična do DSL in do Mac-canicovega poskusa, sedaj pa poziva k enotnim nastopom levice in demokratičnega tabora proti Berlusconiju in Finiju. Prodi je zelo zadovoljen, da je premostil znana razhajanja z Massimom D’Alemo in da je Oljka, po silovitem viharju iz prejšnjih dni, spet ubrala pot enotnih in skupnih nastopov. Prodijevi odbori širom po Italiji so se že lotih vprašanja volilnih programov in hkrati tudi kandidatur za večinski sistem volitev, medtem ko bodo večje levosredinske stranke na proporčnih volitvah sodelovale s svojimi samostojnimi simboli. To pot bo izbrala tudi Komunistična prenova. Da so predčasne volitve v teh razmerah potrebne in nujne je mnenja tudi vsedržavno vodstvo sindikalne zveze CGIL. Njen tajnik Sergio Cofferati je izrazil upanje, da bodo lahko volilci spomladi izbirah med jasnimi volilnimi programi. Oljka in desnica vpat poziciji RIM - Volitve še niso bile sklicane, ustanove za javnomnenjske raziskave pa že delajo s polno paro in napovedujejo rezultate. Včeraj so objavili kar dve anketi, eno je opravil Abacus za tednik Panorama, drugo pa Datamedia za bolonjski dnevnik II resto del carli-no. Glede posameznih strank se podatki še kar razhajajo, iz obeh anket pa izhaja, da sta si desnica in leva sredina bolj ali manj enakovredni. Odločilna bosta očitno dva faktorja: prvič zadržanje Severne lige, ki bi lahko premaknila volilno tehtnico na eno ali drugo stran (seveda, če se bo opredelila za enega od obeh zavezništev), in drugič velika masa volilcev, ki je še odločena in ki po računih javnomnenjskih zavodov znaša od 20 do 30 odstotkov. Kot rečeno, so razlike med obema anketama precejšnje predvsem kar zadeva rezultate posameznih strank. Za Abacus bi DSL prejela 23, 9 odst., Forza Italia 20, 8 in Nacionalno zavezništvo 20 odstotkov, za Datamedio pa bi najmočnejša stranka postala NZ z 21 odstotki, medtem ko bi jih DSL prejela 20, 5 in Forza Italia 20. NOVICE BRESCIA / PO Dl PIETROVI AVDICIJI PRED PARLAMENTARNIM ODBOROM Proces brez Berlusconija MILAN - Danes bi se morala nadaljevati sodna obravnava proti Silviu Berlusconiju in še drugim desetim osebam zaradi podkupnin, ki so jih družbe Mediolanum, Mondadori, Videotime in Telepiu iz sklopa Fininvesta izročile pripadnikom finančne straže, da ne bi bili med pregledi njihovih računov prehudo radovedni. Nastopiti bi moral tožilec, ni pa mogoče izključiti odložitve procesa, ki naj bi jo zahtevali nekateri branilci, ker na predhodni razpravi niso bile predložene listine z ovadbo finančnih častnikov in podčastnikov zaradi združevanja v zločinske namene. Proces pa bi utegnili odgoditi tudi zaradi političnih volitev, ki bodo morda že aprila, da ne bi nanje kakorkoli vplival. Berlusconija vsekakor danes ne bo zraven. Smrt treh mladih na cesti TRENTO - Po prometni nesreči v Naveju San Felice, v kateri so pred nekaj dnevi umrli štirje najstniki, se je včeraj na Tridentinskem zgodila še ena, v njej pa so se ubili trije fantje. To so 17-letna Alan Pedretti in Gabriele Cellana ter dve leti starejši Gianmario Cellana, ki ni Gabrielejev sorodnik, vsi iz Tiama di Sotto. Po okrasitvi pustnega voza so se peljali z domov s peugeotom 205 rally, ki ga je zaradi hitrosti ali poledice (ali njune kombinacije) zaneslo na drugo stran cestišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil drug avto. Tega je upravljal 42-letni Alberto Aldoss iz Enguisa, ki se je le lažje pobil, hudo pa se je poškodovala njegova leto mlajša žena Harry Spierings (Nizozemka po rodu), saj leži zdaj v oddelku za oživljanje bolnišnice v Rove-retu. Di Muccio: Sisdejev vohun Achille naj bi bil paleimski prefekt Sena Poslanca Fl bodo prijavili sodstvu - Fabio Salamone preiskovana oseba BRESCIA - Parlamentarni odbor, ki nadzoruje delovanje tajnih služb, je včeraj šest ur zasliševal Antonia Di Pietra v zvezi z ovadbo, ki jo je nekdanji sodnik vložil zoper civilno obveščevalno službo Si-sde, oziroma z “dosjejem Achille”, poimenovanem po agentu Sisdeja, ki je v letih 1992 in 1993 s pomočjo telefonskega prisluškovanja razodeval delo milanske sodne ekipe “čiste roke” in zaupne podatke o njenih članih. Avdicija bi bila morala ostati tajna, za senzacijo pa je poskrbel sam član nadzornega telesa Pietro Di Muccio (Forza Italia). Novinarjem je povedal, da se po Di Pietro-vem zatrdilu za Achillejem skriva bivši milanski kvestor in sedanji palermski prefekt Achille Serra, v isti sapi pa, da je zaslišani izrekel domnevo, naj bi s tem imenom oz- načevali “poštni predal”, kamor so se stekale zaupne informacije. Predsednik odbora Massimo Brutti bo Di Muccia prijavil rimskemu tožilstvu zaradi kršenja zakonskih določil o državni tajnosti. Medtem je sodnik za predhodne preiskave Roberto Spano določil, da se bo začela 6. marca predhodna razprava o dvojni zahtevi javnih tožilcev Fabia Salamoneja in Silvia Bonfiglija, da se proti Di Pietra (in bivšemu poveljniku mestnih redarjev v Milanu Stefanu Eleuteriu Rei) sproži sodni postopek, ker naj bi poskusil izsiljevati svoječasnega predsednika družbe Lombardia Informati-ca Giancarla Albinija in ker naj bi vrhtega pritiskal na politične kroge za to, da bi mu poverili mesto direktorja urada za informatizacijo na pra- vosodnem ministrstvu. Iz Caltanissette pa je prišla vest, da so Fabia Salamoneja, ki je namestnik državnega tožilca v Brescii, vpisali v seznam preiskovanih oseb, in sicer.ravno tako zaradi domnevnega izsiljevanja. Kaznivo dejanje naj bi zagrešil, leta 1992, ko je bil sodnik za predhodne preiskave v Agri-gentu. Novinarja tamkajšnjega dnevnika La Sicilia Franca Castalda je posvaril, naj ne napada venomer gradbenega podjetja Impresem, katerega solastnik je (poleg Giovannija Miccicheja) sam Salamonejev brat Filippo. Časnikar, ki ga je bil le-ta tudi osumil sodelovanja z mafijsko skupino Piddu Madonia, je zaradi tega vložil tožbo, na podlagi katere je bil Fabio vključen med preiskovane osebe, včeraj pa je. Castaldo vso zadevo kar naenkrat zanikal. AVSTRIJA / MANJŠINSKA ZAŠČITA Smolle aktualiziral problem 7. člena Zaščitne določbe avstrijske državne pogodbe prenesti v nov temeljni zakon CELOVEC - Predsednik Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju Karel Smolle je včeraj na skupni tiskovni konferenci s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Enotne liste (EL) zahteval dokončno pravno rešitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, v katerem so zapisane pravice slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem ter gradiščanskih Hrvatov. Smolle je s tem v zvezi poudaril, da je 7. člen ADP treba prenesti ali v bilateralni pogodbi, ki ju bi sklenila Avstrija s Slovenijo in Hrvaško, ali pa da Avstrija prevzema zaščitne določbe 7. člena v novi in hkrati širše zasnovani temeljni zakon o narodnostnih skupnostih, ki ga je v obliki osnutka CAN že posredoval Uradu zveznega kanclerja in državnozborskim strankam. Dobesedno je Smolle dejal, da bo čakal »le še nekaj časa«, če pa v bližji prihodnosti v Avstriji ne bo zaznati pozitivnih premikov, bo vprašanje 7. člena aktualiziral v Ljubljani in v Zagrebu. Prioriteto da ima zaenkrat vsekakor notranjeavstrijska ureditev te problematike, možna pa je rešitev tudi potom bilateralnih pogodb, saj sta republiki Slovenija in Hrvaška naslednici nekdanje državg in sopodpisnice ADP Jugoslavije in imajo zato tudi obveznost, da skrbijo za uresničevanje zaščitnih določil 7. člena. Tako Smolle kot tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip ter predsednik Enotne liste Andrej VVakounig so na tiskovni konferenci podprli osnutek omenjenega temeljnega zakona o narodnih skupnostih v Avstriji in pri tem poudarili, da potrebujejo vse avstrijske narodne skupnosti enako zaščito in enake individualne kot tudi kolektivne pravice. Osnutek temeljnega zakona naj bi zato postal čimprej predmet pogajanj med vsemi strankami v državnem zboru ter tudi predmet pogajanj med socialdemokrati (SPO) in Ljudsko stranko (OVP) pri oblikovanju nove koalicijske vlade. Osnutek za novelacijo zakona o Predsednik CAN Karel Smolle narodnih skupinah SPO in OVP, ki predvideva krepitev pristojnosti sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja ter ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov so govormiki na ti-skivmi konferenci odklonili in ga označili za nezadostnega. Smolle, Olip in VVakounig so na tiskovni konferenci nadalje ponovili zahtevi po ustanovitvi javnopravne zbornice za koroške Slovence kot edino legitimirano zastopstvo manjšine ter ureditev zagotovljenega manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru. Zato tudi predlog predsednika socialdemokratov na Koroškem Aus servvinkler j a, ki predvideva stalno vključitev predsednika in podpredsednika sosveta za koroške Slovence v delo odborov in pododborov koroškega deželnega zbora ter govorniško pravico tudi v plenumu ni sprejemljiv, so poudarili zastopniki Narodnega sveta, Enotne liste in Centra avstrijskih narodnostni na Dunaju. Ivan Lukan Nagrada Musa Kugyja letos posvečena temi »Kras v šoli« Pokrajina Trst opozarja, da 29. februarja zapade rok za predstavitev prispevkov za »Nagrado Juliusa Kugyja« za leto 1995, in sicer na naslednjo temo: »Kras v Soli: s pisano besedo, podobo, videom, raziskavami in z drugimi sredstvi lahko krasko okolje postane premoženje vseh nas, malih in velikih.« Vprašanja vzgoje o okolju so danes nadvse aktualna. Pokrajina Trst že nekaj mesecev posveča veliko pozornost spodbujanju tematik v zvezi z naravnim okoljem, predvsem v Šolah. Pod skupnim naslovom »Cilj okolje« je bilo tako zbranih nekaj pobud, ki so medsebojno povezane in med katere spadajo »Nagrada juliusa Kugyja«, izpo- polnjevalni tečaji za učitelje, pobarvanka »Coloronatura« in druge. Pokrajina je obenem poskrbela za ponatis knjižice »Coloronatura«, ki je namenjena najmlajsim. Prva naklada je namreč pošla v zelo kratkem času. Od srede, 21. februarja dalje, je pobarvanka na razpolago vsem razredom, ki so s posebnim obrazcem zanjo zaprosili na Pokrajini Trst in ki je še niso prejeliPri-puščenij besed o natečaju. e ali pa so prejeli le del zaprošenih izvodov. Poleg tega bo ob ponatisu italijanske izdaje izšla tudi slovenska, tako da bodo sporočilo pobarvanke »Coloronatura« o zaščiti okolja z lahkoto razbrali tudi otroci v šolah s sloven- skim učnim jezikom. Pa še nekaj besed o natečaju. Pripuščeni bodo samo izdelki, ki bodo dospeli po pošti ali neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneta 4 v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Ju-lius Kugy« in domišlji-skim logotipom, sestavljenim iz besed in/ali risb. Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe Na začetku izdelka naj bo navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ali avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ali avtorjih, naslov, po možnosti telefonska številka in davčni kodeks. Ce gre za razred ali medrazredne skupine, je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kul-turnih dejavnosti. Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9.do 13. ure vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. V LJUBLJANI PODPISALI SPORAZUM Večje sodelovanje Slovenije s Centrom za teoretsko fiziko TRST - Predstavniki Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) pri Miramaru in zastopniki ministrstva za znaost in tehnologijo Republike Slovenije so podpisali spomenico za raztegnitev sporazuma, ki je v veljavi že štiri leta in po katerem lahko mladi raziskovalci iz držav v razvoju lahko obiskujejo tečaje za dosego raziskovalnega doktorata na univerzi v Ljubljani. Na osnovi sporazuma je že več študentov miramarskega centra, ki so jih neposredno izbrali docenti iz Slovenije, lahko tri ali več let nadaljevalo študije v Ljubljani, in to na stroške Slovenije, a v stalnem stiku s tržaškim ICTP. Sporazum - kot izvemo iz tiskovnega poročila ICTP - je bil podpisan v Ljubljani in bo med drugim omogočil tudi tesnejše sodelovanje med slovenskimi in tržaškimi docenti za pripravo raziskovalnih programov, ki naj bi jih uresničili v okviru programov Evropske unije. GRADIŠČANSKA / KODIFIKACIJA JEZIKA ROMOV Romaneš - najmlajši avstrijski jezik Morda že s prihodnjim šolskim letom bi ga lahko uvedli v šolah kot prosti predmet GORNJA BOR-TA/GRADEC - Romaneš, jezik, ki ga govorijo Romi na Gradiščanskem, je postal najmlajši avstrijski jezik; že kmalu se ga bodo lahko učili tudi otroci na ozemlju, kjer živi ta v Avstriji uradno priznana narodnostna skupnost. Zato se je na manjšinskem kongresu konec minulega tedna na gradu Schlaining zavzela ministrica za pouk Kra-merjeva, ko je zahtevala uvedbo romskega jezika romaneš v šolah in čimprejšnje izdajanje učbenih pripomočkov za učenje tega jezika. Zaključen je medtem tudi projekt kodifikacije in didaktiza-cije romaneša. S tem bo gradiščansko-rom-ski jezik prvič vlit v pisno obliko, bo tako rekoč alfabetiziran, v njem bodo lahko izhajali časopisi, knjige, otroci (pa tudi starejši) se ga bodo lahko učili v šoli po jezikovnih pravilih. Za skupnost Romov v Avstriji in njihovo samozavest je to vsekakor zgodovinski dogodek, za kodifikacijo najmlajšega avstrijskega jezika pa ima velike zasluge zlasti graški univerzitetni asistent in jezikoslovec Dietrich Halvvachs. V večini romskih naselij na Gradiščanskem prebivalci, tudi mladina, še govorijo romaneš. Edinole v Gornji Borti (Obervvart), kjer so nacisti med drugo svetovno vojno domala povsem uničili romsko prebivalstvo in se je le polagoma ustvarila nova vaška skupnost, ga mladina ne zna več, redki starci pa ga skoraj ne uporabljajo. A prav tu je že leta opazno zanimanje mlajšega rodu za jezik svojih prednikov, po lanskem pogromu v Obervvartu, bombna past je terjala življenje štirih mladih pripadnikov Romov, pa je želja po učenju romaneša postala še večja. Halvvachs je s tem v zvezi opozoril na sorodstvo gradiščanskih Romov in Romov v Prekmurju ter v zahodni Madžarski. Te skupine sestavljajo posebno jezikovno in tudi kulturno enoto v sklopu evropskih Romov. Začetki kodifikacije romskega jezika segajo nazaj v leto 1993, ko je jezikovni inštitut graške univerze na pobudo Halvvachsa razposlal 400 vprašalnih pol. 320 Romov je od- govorilo in bilo pripravljenih, da sodelujejo pri ohranitvi in kodifikaciji jezika. Projekt je z vso vnemo podprl tudi vodja romskega društva v Gornji Borti, Emmerich Gartner - Horvath. Zaenkrat so pripravljeni za tisk Abecedno berilo, zbirka romskih pravljic, slovnica, učbenik na osnovi risank ter socioling-vistična študija o pomenu romaneša, projekt pa so s primernimi sredstvi podprle šolske oblasti na Gradiščanskem. Kodifikacijo romaneša pa je EU podprla kot prvi manjšinski projekt. Deželni šolski svet pa je že izrazil pripravljenost, da se - morda že s šolskim letom 1996/97 - romaneš uvede v šole kot prosti predmet. (F.VV./I.L.) V KORIST TURISTOV Pod Nanosom vse več asfalta Planota Nanos, ki so jo doslej izkoriščali predvsem za sečnjo in lov, saj je v veliki meri poraščena z gozdom, je tudi izziv za hitrejši razvoj turizma. Ze doslej sta bila zavetišče pri Abramu m Vojkova koča ob televizijskem pretvorniku zanimivi planinski in izletniški točki, hitreje pa se je planota začela odpirati obiskovalcem z asfaltiranjem poti čez Sanabor. Asfalt je bil financiran iz dela obveznic nekdanje ajdovske občine. Dostop do Nanosa je zelo zanimiv tudi iz Podnanosa, mimo nekdanjih vojaških objektov na Bamicah, kjer je JLA že pred leti položila asfalt; kasneje so po delih asfaltirali tudi cesto proti Podnanosu. Pretekli konec tedna so odprli še dva nova kilometra asfaltirane ceste od Bamic do Korit, kar je po višini sredstev največja naložba v enoletnem delovanju nove vipavske občine. Trenutno je s podnanoške oziroma vipavske strani urejenih približno štiri kilometre cest, ravno toliko pa jih je še treba urediti do razcepa na vrhu, od koder vodita poti proti Abramu in proti televizijskemu stolpu. Naložbe v nanoške poti, ki so del lokalnega omrežja vipavske občine, so zelo zahtevne in drage - novi asflat je stal 15, 7 milijona tolarjev. 4,7 milijona tolarjev (trideset odstotkov) je prispeval sklad za razvoj demografsko ogroženih območij, ostalo pa vipavska občina iz proračuna in krajevne skupnosti Lozice, Podnanos in Podraga. (A. L.) Pustne prireditve v Beneški Sloveniji SPETER - S tradicionalnim rezijanskim pustom, ki ga je prejšnji konec tedna v Vidmu pripravilo kulturno društvo »Rozajanska dolina«, so v Benečiji stekle številne pustne pobude v okviru dejavnosti Slovencev iz videmske pokrajine. Nešteto je prireditev, ki jih prirejajo po dolinah, tako da je težko zabeležiti vse, čemur bomo lahko sledili v teh dneh veselja in razposajenosti. V prostorih dvojezičnega šolskega centra v Spetru Glasbena šola organizira pustni koncert za otroke. Vesel popoldan se bo začel jutri ob 15. uri. Na njem bodo nastopili gojenci šole, za pustno presenečenje pa bodo poskrbeli njihovi starši. Zadnji dan pusta, v torek, 20. t.m., bo posebej živahno na Lesah v občini Grmek. Pustovanje so skupaj organizirali Kulturno društvo Rečan, krajevno društvo Pro loco in Planinska družina iz Benečije. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli godci iz Trsta. Za vse, ki se želijo udeležiti prireditve na Lesah, so obvezna pustna oblačila. Eden od osrednjih pustnih dogodkov v Benečiji bo v nedeljo, 18. t.m., v Črnem vrhu, kjer bodo nastopili vsem znani blumarji. Pustno nedeljo prireja Planinska družina iz Benečije. Prireditelji obveščajo, da bodo posebno skrb namenili otrokom, za katere bodo pripravili družabne igre, najlepše maske pa bodo nagradili. Pustni popoldan se bo pričel ob 13. uri. V Reziji (Bila) bo posebej zabavno v nedeljo popoldne (ob 14.30), ko se bodo na glavnem vaškem trgu zbrale rezijanske skupine. Osrednji del rezijanske prireditve »Ta vliki pust»pa bo v torek, naslednjega dne pa bodo pod večer pripravili procesijo in pogreb »babaca», ki ga bodo na zadnjo pot pospremili tudi godci na citiro in bunkulo. R.P. POBUDA ANEDA IN ZALOŽBE LINI Končno izšel ponatis procesnega gradiva o zločinih v Rižarni Prav zaradi tega, ker ne gre za eno izmed tolikih knjig o grozotah uničevalnih taborišč, temveč za žgoCe aktualen politični dokument, ki temelji in Črpa moC iz značaja »kazenske preiskave« zbranega gradiva, združenje bivših deportirancev ANED sodi, da je ponovna objava publikacije, ki je ob prvem izidu kmalu pošla, najtehtnejši doprinos k proslavljanju petdesete obletnice upora in konca druge svetovne vojne. Tako zaključuje uvodno misel (z datumom 15. november ’95) v ponatisu publikacije v dveh delih o Rižarni oz. o procesu proti storilcem zločinov v tržaškem uničevalnem taborišču predsednik Gianfranco Maris. In ponatis, kateremu se je že pred Časom »odpovedala« založba Mondado-ri, zato je združenje ANED ob podpori tržaške Pokrajine in deželne uprave v drugo izdalo obsežno publikacijo s tržaško založbo Lint. Dvodelna publikacija »San Sabba. Istruttoria e pro-cesso per ii lager della Risiera (241 in 380 strani, cena 55.000 lir), ki jo je uredil Adolfo Scalpelli, pa prihaja med bralce (v knjigarnah bo v prihodnjih dneh) ob dvajsetletnici procesa. Na današnji dan pred dvajsetimi leti se je na tržaškem porotnem sodišču začel proces, ki je zbudil veliko zanimanje, saj so v Trst po dolgem Času prišli tudi dopisniki velikih tujih medijev. Kot je takratno dogajanje ocenil marsikateri opazovalec, pa je s procesom Trst konCno sprožil obračun z lastno preteklostjo, saj Rižarna je bila in je še simbol odpora v nasprotju ne samo z vsemi, ki so zagrešili zločine, temveč tudi z vsemi, ki se takšnemu početju niso mogli ali znali upreti. Publikacija pa ne prinaša samo nadvse zanimivega gradiva s procesa, temveč tudi eseje, ki Rižarno oz. takratno dogajanja na naših tleh, zgodovinsko uokvirjajo v drugo svetovno vihro na območju tretjega rajha in širše Evrope, nekateri spisi pa segajo tudi v povojno obdobje. Prvi del je bolj zgodovinsko-poroče-valsko zasnovan, saj obsega spise Enza Collottija, Galliana Fogarja, Giorgia Marinuccija, Ginafranca Marisa, Vojmirja Tavčarja in Ilbia Paoluccija. V drugem delu pa je objavljeno procesno gradivo, na koncu pa so še pisma žrtev svojcem in nadvse zanimivi seznami policistov in drugega stražnega osebja, preživelih zaprtih v Rižarni in oseb, ki so bile umorjene. Publikacija, ki je prvič izšla leta ’88, je opremljena tudi z nekaj fotografijami. Jl/f/uii/ii fzfit'efe/tfo'Sff Ko zavlada kralj PUST Ljudem je samo enkrat v letu dano pozabiti novemu rojevanju, na življenjske križe in težave, odvreči nm- Na zgornji sliki vidimo sprevod na sko vsakdanjosti, se ironično posmehniti Kraškem pustu leta 1967, ko so vozove Se vsemu hudemu: ko zavlada kralj PUST. vlekli konji; na spodnji pa člane žirije, ki so Pust je praznik norčij, veseljačenja, praz- ocenjevali vozove na Kraškem pustu leta nik, ki naj prežene zimo in obudi naravo k 1970. (Foto M. Magajna, last OZE) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA 4.02 5.37 6.04 6.13 VRSTA (D) (D) (IR) (R) SMER __________________________________________ Tržič (4.25), Portogmaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogmaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogmaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogmaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih 7.13 7.50 8.13 10.13 11.56 (E) (IC) (IR) (IR) (IC) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogmaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) Tržič (N.36|, Portogmaro (11.22), Mestre (12.07), Be- Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 12.13 13.10 14.13 15.13 15.50 16.13 17.13 17.27 18.13 19.13 20.25 (IR) (D) (IR) (D) (IC) (IR) (IC) (R) (IR) (E) (E) Tržič (12.36), Portogmaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržit^1|3.33|, Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Be- Tržič (14.36), Portogmaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogmaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogmaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogmaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogmaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržili 8.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Be- Tržič (19.36), Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva 21.13 22.13 (IR) Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) (E) Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini PRIHODI URA VRSTA SMER 7.59 (E) Mestre (6.04), Portogmaro (6.49), Tržič (7.35) 8.53 (E) Mestre (7.07), Portogmaro (7.49), Tržič (8.29) 10.05 (E) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogmaro (8.55), Tržič (9.41) 10.42 (IR) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogmaro (9.33), Tržič (10.18) 11.42 (IC) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (11.18) 13.42 (IR) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogmaro (12.33), Tržič (13.18) 14.12 (D) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogmaro (13.03), 15.42 (IR) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogmaro (14.33), Tržič (15.18) 16.04 (IC) Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.40) 16.25 (D) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogmaro (15.16), 17.42 (IR) Benetke 05-35), Mestre (15.48), Portogmaro (16.33), 18.50 (D) Benetke (h3.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), 18.57 (D) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), 19.37 (IR) Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) 20.00 (IC) Benetke ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), 20.55 (R) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) 21.42 (IR) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) 22.00 (IC) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) 23.42 (E) Benetke |21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), 0.42 (IR) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) 1.42 (IR) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) 2.35 (D) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- . 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 17.19 17.38 17.51 (R) (IR) (R) (D) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). 18.33 19.20 19.44 20.22 (IR) (R) (D) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPGINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E 221) (IC243) (1C265) (E 241) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Optine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto 6.52 10.58 16.57 19.51 (E 240) (IC264) (E 242) (E 220) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Optine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Optine (10.28) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Optine (18.30) - nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Optine (19.23) - nadaljuje v Ženevo NAČRT DROSSIJA FORTUNE / ZA PRODAJO NEPREMIČNINSKE IMOVINE POLITIČNI POLOŽAJ V MILJAH Občina lahko omili stanovanjsko stisko Vendar mora Dežela popraviti zastareli zakon št. 75 Kmalu odločitev o usodi uprave Marko Šavron (SSk) v mešani skupini Tržaška občina hoče korenito preosnovati upravljanje lastnega nepremičninskega premoženja. Kako? Tako, da bi zaupala zavodu za ljudske hiše lacp vse pristojnosti na stanovanjskem področju, z druge strani pa prodala stavbe, ki niso izrecnega javnega pomena. Denar, ki bi ga prihranila z oklestenjem stroškov, bi porabila za ovrednotenje prestižnih poslopij, katerih vzdrževanje je zaradi pomanjkanja sredstev pomanjkljivo. To je povedal na včerajšnji novinarski konferenci odbornik za kakovost storitev in za občinsko nepremičninsko imovino Uberto Fortuna Drossi, ki je nasledil, kakor je znano, Sergia Grionija. »Gre za izjemno važno odločitev, ki bo imela blagodejne učinke tudi na socialnem področju,« je zatrdil mladi upravitelj, a v isti sapi potožil, da sklepa zaenkrat ni mogoče uresničiti. Zakaj ne? »Zaradi tega, ker deželna vlada z zakonom št. 75 iz leta 1982 občinam de facto onemogoča, da bi lahko svobodno razpolagale z lastnimi dobrinami.« Drossi Fortuna se je spričo tega obrnil neposredno na Državni svet, kjer da so se temu kar začudili. Mestna uprava in zavod lacp sicer že sodelujeta, med njima se odvija tvoren dialog, toda deželni zakon jima preprečuje formalizacijo sporazuma. »Občina resda ni pridobitniška ustanova, še manj pa nepremič- ninska agencija, vendar razpolaga s približno 3.000 stanovanji v vrednosti okrog 600 milijard lir, dalje s kakšnimi 70 trgovinami in marsikatero restavracijo, s številnimi enodružinskimi vilami, a vrhtega še z desetinami vrtov in drugih parcel, ki so tako majhne, da nima z njimi kaj početi, najemnine pa ne krijejo niti golih režijskih stroškov,« je pojasnil odbornik in pribil: »Skratka, rajši bi imeli manj hiš, ki pa bi bile vsestransko nared, in uravnovesili bilanco, vendar brez spremembe zakona 75 to ni mogoče.« Med stanovanji v občinski lasti je tudi več takih, ki so bila podarjena in ne spadajo med takoimenovana ljudska. A to še ni vse. Občina mora na podlagi zakona iz avstrijskih časov oziroma na osnovi konkordatov prispevati tudi k vzdrževanju enaindvajsetih cerkva; pri tem ne le nima nobenega prihodka, ki bi ga lahko namenila javnokoristnim delom, temveč brez lastne krivde diskriminira druge, nekatoliške veroizpovedi, ki jih je pri nas kar nekaj. Zdaj bo treba, denimo, odšteti poldrugo milijardo lir za preureditev šentjakobske cerkve: deloma bo treba seči po posojilu, deloma pa po občinskih sredstvih, pridobljenih z racionalizacijo celovitega nepremičninskega premoženja. V ta okvir spada seveda žgoče vprašanje najemnin. Zdaj jih je težko določati, ker ni pravih parametrov. Nea- PROTEST SINDIKATOV h Bo Telecom zares ukinil obalno radijsko službo? Deželna tajništva sindikatov Filpt-Cgil, Silt-Cisl in Uilte-Uil so poslala županu Illyju, prefektu Moscatelliju, predsedniku deželne vlade Cecottiju, ministrstvu za prevoze in drugim pristojnim o-blastem protestno pismo zaradi sklepa družbe Telecom, da ukine tržaško obalno radijsko službo, ki jamči varno plovbo v vsem zgornjem Jadranu, saj sega njen delokrog do Benetk, Ravene, Ancone in San Benedetta del Tronto. Ne samo to, Telecom sploh namerava vse tovrstne storitve osredotočiti v Rimu in Palermu, kar bi pomenilo za pomorščake, a tudi za ladjarje veliko nevarnost, kakor piše v pismu. Sindikati vidijo v ukrepu zgolj zasledovanje ekonomskih koristi, »saj družba Telecom navaja le potrebo po oklestenju deficita bivšega Iritela, ne o-menja pa, da je s pomočjo zakonodajalca in praktično brez vsakega izdatka po njem pridobila servis, naprave, osebje in nepremičnine. Skratka, sindikalisti izražajo zaskrbljenost nad možnostjo, da Telecom pod pretvezo tehnološkega posodabljanja svojih storitev odslovi veliko število poklicno podkovanih uslužbencev, poleg tega pa zastavljajo vprašanje, koga je družba mislila, ko je pojasnila, da mora osvojiti modele najbolj razvitih tujih držav. Pomorska radijska služba je v resnici povsod na tujem mnogo učinkovitejša, vendar je nikjer niso centralizirali, ampak je - nasprotno - krepko decentralizirana, kajti edino tako je mogoče kriti vse zveze. Uberto Fortuna Drossi (foto KROMA) Miljski občinski svet bo konec meseca odobril proračun za tekoče leto, o katerem so svetovalci razpravljali na pred-sinočnji seji. Uprava župana Sergia Mila je prvotni osnutek dopolnila z vrsto predlogov političnih strank in svetovalskih komisij, tudi zato, ker je predlog odbora ob predstavitvi doživel ostre kritike od vsepovsod, vključno s strani sindikalnih organizacij. Ge sodimo po sredini razpravi, lahko napovedujemo, da bo bilanca skoraj gotovo odobrena, s tem pa ne bodo rešene težave, s katerimi se sooča Milova uprava. Napredna svetovalska skupina "Skupaj za Milje" se je razbila na tri skupine, kar samo po sebi priča o krizni situaciji, ki dejansko že nekaj časa povzroča paralizo uprave. "Skupaj za Milje" je lanskega novembra zapustilo sedem svetovalcev DSL, zelenih in neodvisnih in ustanovilo skupino "Načrt za Milje", ki je močno kritična do Mila in njegovega dela. Marko Savron (Slovenska skupnost) in neodvisni odbornik Omero Leiter sta se kasneje združila v mešano svetovalsko skupino, tako da so na koncu v "Skupaj za Milje" ostali le svetovalci Komunistične prenove. Načelnik skupine je Fulvio Zuppin. Savron nam je povedal, da sta on in Leiter ustanovila mešano neodvisno skupino, ker se nista hotela vpletati v spore v naprednem taboru, posebno med DSL in SKP. S svojim delom odgovarjata le volilcem, po svojih močeh pa si tudi prizadevata za umiritev napetih odnosov, ki postavljajo v dvom usodo Milove uprave. »Zadnja dogajanja v občinskem svetu ne kažejo nič dobrega in zato ne gre izključiti predčasnih volitev, s katerimi bi se okoristila le desnica. Upam pa, da bo na koncu le prevladal čut odgovornosti, ki bi preprečil komisarsko upravo in razpust občinskega sveta«, nam je dejal zastopnik SSk, ki je torej še prepričan v možnosti kompromisnih rešitev. peljska občina je problem zaupala privatni agenciji iz Rima, ki izvrstno deluje in je v vzgled vsej Italiji, Trst pa si tega ne more privoščiti. Tako se bo mestna uprava pri oddajanju svojih stanovanj ravnala po načelu, da imajo prednost tisti, ki v njih bivajo, potem pa zavod lacp. Vendar vseh stanovanj ne bo oddala - ohranila jih bo toliko, da bodo na voljo žrtvam stanovanjskega izgona in siceršnjim potrebnim družinam. »To pa spet ne bo trajalo v nedogled, ampak le dotlej, dokler ne bodo “občinskih stanovalcev” vključili v prednostne sezname zavoda lacp, kar se zdaj ne dogaja,« je nazadnje poudaril odbornik ob pripombi, da županstvo stanovanj vsekakor ne bo razprodajalo in da se bo pri določanju stanarin ravnalo po tržni logiki Drago Gašperlin H PREUSTROJ ACEGA Leva in desna opozicija predstavili referendum Opozicija v tržaškem občinskem svetu (Kartel svoboščin, Severna liga, ”Nord libero" in SKP) je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila zahtevo po občinskem referendumu o preustroju ACEGA. Predstavitve se je udeležil tudi predsednik rajonskega sveta za Novo mesto Piero Tononi (NZ), katerega skupščina je z dvotretjinsko večino zahtevala referendum. Ge se bosta sosvetu za Novo mesto pridružila še dva rajonskega sveta, bo morala Občina obvezno razpisati referendum, seveda če bo zahteva po ljudskem glasovanju odgovarjala vsem pravnim in drugim rekvizitom, ki jih določa občinski statut. V pričakovanju razpisa referenduma so predstavniki desne in leve opozicije pozvali upravo, naj sploh ne začne napovedanega soočenja o statutu podjetja ACEGA, ki bi se po novem preimenovalo v ACEGAS. Statut podjetja je na dnevnem redu današnjega zasedanja pristojne svetovalske skupine, nakar bi moral o zadevi odločati občinski svet. Občina bi morala po mnenju pobudnikov referenduma tudi počakati na razsodbo deželnega upravnega sodišča o problemu ACEGA. OPČINE / PO DALJŠIH PREISKAVAH NOVICE SKP zelo zadovoljna z neuspehom Maccanica Stranka komrmistične prenove je zelo zadovoljna, da Antoniu Maccanicu ni uspel poskus za sestavo nove vlade. Da je propadel "zloglasni sporazum“med Finijem, D’Alemo in Berlusconijem se je treba, po mnenju SKP, zahvaliti ostri opoziciji, ki so jo izvajali komunisti ob aktivnem sodelovanju mnogih levičarskih predstavnikov, ki so se uprli poskusu uvedbe predsedniške republike in sprememb ustave. Delavci SKP so se na skupščini zavzeli za takojšnje predčasne volitve in za volilni dogovor med levo sredino in Komunistično prenovo, s katerim bo lahko demokratični tabor premagal desnico. Posvet Ljudske stranke o zaščiti Krasa Ljudska stranka prireja jutri z začetkom ob 9.uri na svojem sedežu na Trgu S.Giovanni 5 v Trstu posvet o zaščiti Krasa. Srečanje bodo z uvodnimi poročili uvedli nekdanji poslanec Corrado Belci, ”oče“ Kraških rezervatov, bivši poslanec Sergio Coloni in tržaški občinski svetovalec VValter Godina, ki je tudi član upravnega sveta Kraške gorske skupnosti. Zaključke bo podal podpredsednik Dežele Cristiano Degano, nadvse aktualni posvet pa bo vodila pokrajinska tajnica stranke Elettra Dorigo. Prijavili »obiskovalca« rulotk Gre za 26-letnega Maurizia Olenika, ki je priznal vrsto tatvin Ze dalj časa so lastniki rulotk in bivalnih avtomobilov, ki so parkirani v okolici Trsta, predvsem pa na Opčinah, stalno prijavljali vlome v zaprta vozila in krajo najrazličnejših predmetov. Po dolgi preiskavah in tudi srečnih naklučjih so policisti letečega oddelka in postaje na Opčinah prišli na sled Mauriziu Oleniku in ga prijavili sodnim oblastem. Ugotovili so, da je zakrivil več tatvin na omenjenem področju, ukradene predmete pa skrival v rulotkah, ki si jih je »izposojal« za bivališče. Oleniku, ki je bil že zagrešil slične prekrške, so prišli na sled po srečnem naključju: v Ul. Puccini so policisti našli bivalni avtomobil, registriran v Tre visu, ki je bil ukraden pred približno letom dni. V vozilu, ki ga cenijo na okrog 60 milijonov lir, so policisti našli veliko ukradenih predmetov, saj je popis vsega terjal zapi- snik dolg šest strani. Nato so odkrili, da je ukradene predmete »zbral« Olenik, ki pa ni imel ničesar opraviti s krajo vozila. Na svojo nesrečo je Olenik zapuščeno vozilo izbral za eno izmed svojih zatočišč in za »skladišče« ukradenega. Maurizio Olenik je policistom priznal, da je pokradel najde- ne predmete. Olenik je tudi priznal, da je ukradel dve osebni vozili, in sicer fiat uno (lastnik je Mauro Azzano) in Y10 (lastnica Ondina Cociani). Leteči oddelek vabi vse, ki so bili okradeni, da se od ponedeljka dalje zglasijo med 9. in 12. in 16. in 18. uro, da bi prepoznali morebitno lastnino. Danes simpozij DSL o občinah in federalizmu Demokratična stranka levice prireja danes ob 17.30 v konferenčni dvorani tržaške železniške postaje javno srečanje o federalizmu, avtonomijah in odgovornostih občin v državi, ki spoštuje regionalne stvarnosti. Sodelujejo podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, predsednik deželne komisije za krajevne uprave Miche-le Degrassi in član strankinega pokrajinskega federalnega odbora Maurizio Pessato. Dan slovenske kulture liceja F. Prešerna Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerna bodo danes proslavili dan slovenske kulture s prireditvijo, ki bo ob 11. uri na Stadionu 1. maja. Na sporedu bodo recitacije, glasbene točke, nastop profesorskega pevskega zbora in dijaškega pevskega zbora, kot gost pa bo nastopil kabaretistični duo Sergej Verč - Boris Kobal. Govornik bo Sergej Verč, lanski dobitnik nagrade iz Prešernovega sklada. Y10 povozil priletno žensko Včeraj dopoldne je v Ul. Revoltella prišlo do težje prometne nesreče, v kateri je bila huje ranjena skoraj 75-letna Silvana Camerini, ki je - kaže na prehodu za pešce - prečkala cesto. Silovito se je vanjo zaletelo vozilo Y10, ki je nato poškodovalo še tri avtomobile, ki so bili parkirani v bližini. Ponesrečeno Zensko so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer se bo morala zaradi številnih zlomov in udarcev zdraviti dva meseca. PUST / JUTRI SPREVOD NA OPČINAH »PRIČE TEŽKIH LET: TRST 1940-1954« Osem voz in pet skupin mask na Kraškem pustu Pustne manifestocije v Miljah, Skednju in pri Sv. Jakobu Guardia Civica in njena vloga O svojih videnjih govoril polk. Giulio Cesori Kraški pust trka vse glasneje na vrata. Jutri bo pustni sprevod preplavil openske ceste in ulice od Pikelca do Brdine. Ob 14. uri bo prvi krenil na veseljaško pot voz iz Trnovce s tipično pustnim naslovom: »Kdo bo zmagal?«. Sledil mu bo voz sosedov iz Praprota s svojimi Strambestimi heroji. Kot tretji bo tekmoval lanski zmagovalec, voz iz Bazovice, ki bo skušal z Aladini ponoviti lanskoletno zmagovito Čarovnijo. Iz daljne Medje vasi se bo pripeljala Pocahontas, še pred njo pa bo podlonjerski voz predstavil obilnejšo varianto Disneyejeve risanke Tantahontas. Sem-polaj nas bo popeljal v Senat, Sv. Ivan na Nizozemsko (ali mednarodno: Holland), vozovsko ekspedicijo pa bo zaključil voz iz Saleža -Zgonika z najbolj eksotičnim imenom: Si-Rak Wi Wi Bum Bum. Med vozovi bodo počenjale norčije skupine mask. Včeraj smo pisali o štirih (Združene vasi, Vzgojno središče Mitje Cuka, Jabadabadu in Boljunec), danes jim moramo prišteti še skupino Devinskih zborov, ki se je vpisala v zadnjem trenutku. Nastopila bo s pozdravnim naslovom: Lahko noC. Kot vsakič doslej bo na Čelu sprevoda vozila kraljevska kočija z mladim kraljevskim parom: njegovo moško veličanstvo prihaja s Kontovela, njegova ženska boljša polovica pa iz dolinske občine. Gost letošnjega pusta bo skupina iz Sta-rancana, ki bo tudi nastopila s svojim progra- mom na Brdini pred nagrajevanjem. Lestvico letošnjega Kraškega pusta bo krojila tajna žirija izvedencev; izvedelo se je le, da jo bodo sestavljali režiser, športnik, umetnik, novinar in gost. Ob kraškem pustu bodo danes in v prihodnjih dneh zaživeli tudi drugi pusti. V Miljah so včeraj izvolili pustnega kralja. To je elan skupine Ongia Livio Frausin. Osrednji miljski sprevod bo, kot običajno, v nedeljo. Veliko pričakovanje vlada tudi na skedenjski in svetoivanski pust. Pri Sv.Ivanu bodo danes priredili nekakšno pustno predpremiero s sprevodom pustnih voz in mask v popoldanskih mah. Se bodo priprave v Bazovici končale kot lani, z zmago? V sredo zveCer je bilo v dvorani Vile Primc na Greti precej dobro obiskano drugo srečanje na temo "Priče težkih let: Trst 1940-1954”. Pobudo za srečanja, vseh bo štiri, je dal Deželni inštitut za zgodovino odporništva Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju z rajonskim svetom za Rojan, Greto in Barkovlje. Gost srečanja kot neposredni pričevalec tistega Časa, je bil upokojeni polkovnik Giulio Cesari, do upokojitve leta 1966 vodja političnega oddelka tržaške kvesture, pred tem pa je prehodil vse faze kritičnih let od poletja 1944, ko je vstopil v formacijo Guardia Civica, ki jo je ustanovil kolaboracionistiCni župan Pagnini, po koncu H NATEČAJ / USPEH UČENKE h laneta, prva med 570 sodelujočimi šolarji Lepo je pisati o zamejskem šolstvu, ko izveš za nov velik uspeh slovenske uCenke. Učenka 5. razreda osnovne šole Alojza Gradnika na Colu Žaneta Švara je osvojila prvo nagrado na likovnem natečaju Žoga pod drevesom, ki ga je konec preteklega leta razpisalo podjetje Illycaffe. Zaneta je na njem sodelovala skupno z drugimi sošolci, pred dnevi pa so jo obvestili, da ji je strokovna žirija, v kateri je bil tudi znani italijanski vinjetist Altan, dodelila prvo nagrado ex aequo z nekim drugim italijanskim šolarjem. Njen uspeh je še toliko pomembnejši, ce pomislimo, da je na natečaju s svojimi likovnimi izdelki sodelovalo kar 570 tržaških (slovenskih in italijanskih) šolarjev. Slovenski osnovnošolki bodo nagrado podelili v nedeljo ob 17. uri v tržaški športni palači pred tekmo tržaškega košarkarskega prvoligaša, predal pa ji jo bo eden od košarkarjev Illy-caffeja. SEZONA GLEDALIŠČA VERDI Prihaja Maurice Bejart s svojo baletno skupino V Trst, v katerega ne zaide veliko plesnih mojstrov, prihaja svetovno znani koreograf Maurice Bejart s svojo skupino »Bejart Ballet Lausanne«. Gre za izjemen dogodek, na katerega je gledališče Verdi zelo ponosno. Se posebej, ker je povezala dve plesni predstavi, ki sta po dolgih letih sestavni del abonmajski ponudbi, tradicionalno zastavljene na operi. Po »inovatorju« Bejartu - tako so ga označili organizatorji - bo sredi marca v dvorani Tripcovich s Francesco da Rimini nastopila »klasična« Carla Fracci. Obe predstavi pa sestavljata festival »Trieste in danza«, ki ga je gmotno podprla Trgovinska zbornica. Maurice Bejart, ki je trenutno na turneji po Italiji, bo tudi v Trstu prikazal izbor duov oz. pas de deux-jev in s tem nekako orisal svojo ustvarjalno pot. Naslov predstave, ki jo bodo prikazali desetkrat (od 21. februarja do 2. marca), je Ce que 1’amour me dit s podnaslovom L’art du pas de deux-2. Naslov je Bejart povzel po lastni predstavi iz leta ’74, tokrat pa jo je vzel za izhodišče in sestavil 12 prizorov na glasbo različnih avtorjev. Teodoro Sala predstavlja polk. Giulia Cesarija (f. KROMA) vojne in po izšolanju v zavezniški policijski šoli pa vstopil kot Častnik v Civilno policijo in pozneje v politični oddelek kvesture. Večer je uvedel v imenu Inštituta zgodovinar prof. Valdevit, nato pa je zgodovinar prof. Teodoro Sala začel pogovor s pol. Cesarijem in takoj v uvodu nakazal tri časovne sklope:1940-1945, 1945-1954 in kasnejšega, po katerih naj bi razgovor potekal. Razgovor se je razvnel potem, ko je polk. Cesari na kratko prešel skozi svoje življenje in takratne zadolžitve, pri Čemer se je zadržal le pri svojih videnjih takratnega dogajanja. Velik del pogovora se je nato vrtel okrog značaja Guardie Ci-vice, kot so nekateri prisotni bivši elani te grupacije skušali z znanim desničarskim žargonom zanikati njen kolaboracionistiCni značaj, ven- dar je stvari postavil strokovno in zgodovinsko dokumentirano na pravo mesto zgodovinar Galiano Fogar in za njim še drugi, ki so posegli v debato z umirjenim in tehtnim pričevanjem. Posebej je Galiano Fogar poudaril, da je bila Guardia Civica pod neposrednim nadzorstvom gaulei-terja Rainerja. Beseda je bila seveda tudi o civilni policiji in njenih ljudeh, o odnosih z zavezniškimi predpostavljenimi oficirji in o prehodu pod italijansko upravo. Razen nekaterih zanimivih a vendarle obrobnih utrinkov, razgovor s polk. Cesarijem ni prinesel kakšnih novosti o videnjih tistih časov, ki ne bi bile že znane. Vsekakor je vodstvu "okrogle mize” uspelo razpravo držati v predvidenih okvirih kljub poskusom nekaterih, da bi jo obrnili v desničarsko smer. NABREŽINA / SLAVJE Spomin na Ivana Legišo Burnika V Nabrežini je bilo 10. t.m. pomembno slavje, ki je bilo posvečeno Ivanu Legiši Burniku, domačinu iz Me-djevasi, ki se je 1958. leta kot 22-letni mladenič podal v Avstralijo. Med spletom njegovih pesmi, izdal jih je v Avstraliji v dveh pesniških zbirkah (Jesensko listje, 1991, in Za pest drobiža, 1993), ki jih je občuteno podal Gregor Pertot, sta skušala Nada Pertot in Marko Tavčar tudi z odlomkoma iz Rebulovega Senčnega plesa in Kobalovih Mož s Snowyja približati res velikemu številu pozornih prisotnih življenjsko in ustvarjalno pot tega našega rojaka. Med prepletanjem govorjenega sporeda, ki ga je oplemenitil glas dveh kitar, in presenetil nastop skupine deklet s Prešernovo Kam? v u-glasbitvi Marka Ferija, se je oglasil moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, ki je pretresljivo zapel uvodne verze Legiševe druge pesniške zbirke. Prav za to priložnost jih je uglasbil njihov dirigent Ivo Kralj: Domov, domov pod rodni krov / me južni veter žene./ Domov, v domačo vas po blagoslov, / tolažbe v srcu ni nobene. Recitalu, ki ga je uvedel devinski dekliški pevski zbor pod vodstvom Hermana Antoniča in zaključil moški pevski zbor, je sledila prijetna družabnost, na kateri so se prisotni spomnili dogajanja po vojni in rojakov, ki so kot Le-giša odšli v svet, od koder se nam marsikdo oglaša kot preizkušen in samozavesten človek, ki mu je zavest o narodnostni pripadnosti pomagala ohranjati človeško dostojanstvo. Gojenci glasbenih šol iz Pirana in Izole v nedeljo vTommaseu V okviru rednih glasbenih matinej v kavami Tommaseo bodo v nedeljo ob 11. uri nastopili gojenci glasbenih šol iz Pirana in Izole. Kot so ob predstavitvi sezone napovedali novi upravitelji kavarne, so nedeljske matineje namenjene predvsem mladim glasbenikom in to iz šol širšega območja. Pri tem gre seveda tudi za kulturno povezovanje Trsta s svojimi neposrednimi sosedi. Na tokratni matineji se bo predstavilo 11 mladih glasbenikov, ki bodo igra-li na harmoniko, klavir in flavto. Program in nastopajoče bodo predstavile profesorice Mirjana Gvo-zdenac, Danijela Terbi-zan in Silvia Di Marino. Mladi glasbeniki bodo nastopili kot solisti in pa v raznih sestavih. Piranska in izolska šola sodita v okvir centra za glasbeno vzgojo v Kopm, ki deluje že od prvih povojnih let. SKD VIGRED / OBČNI ZBOR V šempolaj je res prišla... vigred V torek zveCer je bil v Sempo-laju občni zbor domačega SKD Vigred. Pravzaprav je šlo za dva občna zbora. Na izrednem so prilagodili statut novim zakonskim predpisom, za kar so morali polnoletni člani društva (prisotnih jih je bilo veC kot 90 odst.) podpisati izjavo pred notarjem. Z vsebinskega vidika je bil seveda pomemben predvsem redni občni zbor, ki se je iz raznih razlogov odvil šest let po prejšnjem občnem zboru društva, ki deluje na območju Sempolaja, Praprota, Prečnika, Trnovce in Slivnega. Občnemu zboru je predsedovala Silva Tretjak, poročila pa so podale predsednica Elena Legiša, tajnica Franka Škrk in blagajničarka Amita Kante. Iz poročil je izhajalo, kako živahno in pestro je bilo delovanje kulturnega društva v zadnjih 6 letih in to predvsem na otroškem in na mladinskem področju. V otroškem zboru nastopa pod vodstvom Eve Cuk kar 22 malih pevcev, plesna skupina pa šteje 50 mladincev od 6 do 18 let, ki jih vodi Ivan Komar. Temu je treba dodati še decembrsko otroško delavnico za pripravo daril in božične razstave, v kratkem pa bodo priredili delavnico za pripravo velikonočnih pirhov; obe pobudi vodi Savina Kante, ki bo tudi vodila tečaj kvačkanja, čez čas pa bodo zaceli še s tečajem vezenja. NajveCjo pozornost namenjajo ravno najmlajšim zato, da se bodo otroci privadili na domače društvo, ki bo tako vzgojilo novo generacijo zavednih in marljivih elanov. Na občnem zboru so zatem predstavili prvi osnutek načrta za ureditev novega društvenega sedeža. Društvo se namreč sestaja in deluje v občinskih prostorih, ki so v najemu, pred leti pa so z izkupičkom šager odkupili vaško »štalco«, da bi uredili lasten in trajen sedež, pa tudi zato, da bi značilno poslopje ostalo v skupni lasti. Osnutek načrta za ureditev novega sedeža, delo arhitekta Danila Antonija, so na občnem zboru predstavili članom, v najkrajšem pa bo srečanje s prebivalci vasi, v katerih deluje SKD Vigred, da bi predstavili javnosti načrt in zbrali morebitne predloge in pripombe. Predsednica in tajnica sta se v svojih poročilih tudi javno zahvalili Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki jo je na obenem zboru predstavljala Damjana Ota, za pomembno pomoč, ki jo je ZSKD nudila ne samo pri pripravah na občni zbor in pri prilagoditvi statuta, ampak nasploh pri delovanju društva. Člani društva Vigred so nato izvolili nov odbor, ki so ga razširili na 20 elanov, ti pa so takoj zatem izbrali novo vodstvo: za predsednico je bila potrjena Elena Legiša, podpredsedinca bo spet Silva Tretjak, zaradi številnih pobud, ki jim je treba slediti, pa so tokrat imenovali kar dve tajnici, in sicer Katjo Škrk in Valentino Berce, blagajničarka pa bo Arnita Kante. V odboru društva so še Božena Rebula, Mirka Ko-smina, Neva Zidarič, Tamara Gruden, Franka Skerk, Milojka Milič, Aleksij Cosma, Roberta Prosen, Tanja Kante, Elizabeta Zidarič, Gabriella Baldisin, Bruno Santini, Klarisa Legiša, Jordan Legiša, Savina Kante in Marta Zidarič. Ce so v vodstvu društva predvsem Članice (17 žensk na 20 elanov odbora), so se moški elani društva javno obvezali, da bodo toliko bolj aktivni pri ureditvi »štalce«, novega sedeža SKD Vigred... sp LOACHEVI FILMI V MIELI Beseda revnim in zatiranim Od jutri do srede prikaz osemnajstih filmov Tržaško gledališče Miela si je v zadnjih letih zaslužilo (idealno) plaketo stičišča najrazličnejših modernih in inovativnih kulturnih tokov. V sodelovanju z združenjem Bonaventura je organiziralo številne koncerte etno-glasbe iz najrazličnejših koncev sveta (Izraela, Indije, Bolgarije, Tibeta, itd.), enkratne pobude, kot npr. mesec posvečen Joycu, fotografske razstave in filmske festivale (festival latinsko-ame-riške kinematografije, festival švicarskega filma, itd.), ki so predstavili (po navadi "oddaljenemu”) tržaškemu občinstvu znane in neznane filmske produkte, ki jih v običajnih kinodvoranah ne predvajajo. V ta okvir ”proti-hol-lywoodske” filmske produkcije se uvršča tudi zanimiva pobuda gledališča Miela (v sodelovanju z British Film Ciuhom in združenjem Bo-navventura) za ta konec tedna. Od 17. do 21. februarja si bo tržaška publika ustvarila lastno mnenje o celotni filmografiji znanega angleškega režiserja Kena Loa-cha, intelektualca, ki je s svojim delovanjem "proti toku” razgrnil pozabljeno življenje revnih angleških delavskih četrti in 's svojimi realističnimi posnetki obsodil marsikatero krivico, ki jo je povzročila neodgovorna in brezbrižna angleška konservativna stranka. »V letih, ko se je britanska filmografija vedno bolj usmerjala v nekakšno estetiko video-clipov, z režiserji (kot so Parker, Lyne in brata Scott), ki so imeli efekten stil, je Loach izbral nasprotno smer: svoje življenje je predal političnemu, intelektualnemu filmu. Njegov filmski stil je realističen in včasih grob, v današnjem svetu "Jurassic Parka" in povzdigovanja reklamnega spota pa se prelevi v umetniško izredno izpiljenega.« Ken Loach je dal besedo malim in pozabljenim. Glavne vloge v njegovih filmih je dodelil navadnim ljudem, neprofesionalnim igralcem, katerim je prepustil svobodno in lastno oblikovanje vloge. V Loachovih filmih ni nobenih kalupov. Osebe, ki jih gledalec vidi na filmskem platnu, so iz mesa in krvi, v njih se izenačita filmska in zunanja, življenjska vloga. Tako je Loach za glavno protagonistko filma ”Ladybird, ladybird” (Srebrni medved na berlinskem filmskem festivalu za glavno žensko vlogo) izbral čisto navadno angleško gospodinjo Gissy Rock, ki je s svojo "normalnostjo” najbolj verodostojno prikazala, kaj pomeni ljubezen, nesebičnost materinskega čuta in trpljenja. V Mieli se bo na platnu zvrstilo kar 18 filmov iz celotne Loachove produkcije: filmi, ki jih je režiral v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih, npr. šokantni ”Fa-mily life”, s katerim je Loach hotel ponazoriti, kako obstajajo v družbi slični mehanizmi, kot med slojem na oblasti in podrejenimi. Obenem se film dotakne antitetz psihiatrija - antipsihia-trija, mladi-stari, delav-ci-intelektualci. V nizu Loachovih filmov izstopajo predvsem novejša produkcija o-semdesetih in devetdesetih let, ki je požela izreden uspeh na številnih filmskih festivalih; med najbolj poznane gre uvrstiti predvsem že omenjeni ”Ladybird, lady-bird”, "Raining S toneš” -film o dolgovih, veri, brezposelnosti, ki v enkratnem ravnotežju spaja tragedijo in ironijo - ter krasni ”Land and free-dom” s svojim osebnim pričevanjem o španski državljanski vojni. Program je res pester: od jutri vse do srede 21. februarja se bo dnevno na dveh različnih platnih zvrstilo kar pet fil- »Spomladanska srečanja« Tržaška Trgovinska zbornica namerava tudi letos organizirati na Borznem trgu od 24. aprila do 1. maja prodajno razstavo pod naslovom »Spomladanska srečanja« (Appuntamenti di primavera), na kateri bodo lahko razstavili in prodajali svoje pridelke in proizvode krajevni gospodarski operaterji na kmetijsko-prehrambe-nem, cvetličarskem in gojitvenem področju ter na področju poletnih športov. V ta namen sklicuje predsednik Trg. zbornica dr. A. Donaggio za danes, 16. t.m., ob 10. uri v Beli dvorani zbornice srečanje zainteresiranih. To je že druga pobuda te vrste. Prva je bila lani, prav tako na Borznem trgu, s ponudbo domačih proizvodov. Lepo bi bilo, da bi se je tudi letos udeležilo čimvečje število domačih pridelovalcev in proizvajalcev. Kdor namerava sodelovati, se lahko prijavi neposredno v uradih Trgovinske zbornice ali pa v uradih Kmečke zveze. mov v italijanski verziji ali pa v angleškem originalu z italijanskimi podnapisi. Program obsega tudi Loachove dokumentarce britanske stvarnosti, kot je npr. dokumentarec ”Which side are you on? ” (nagrajen na Festivalu narodov v Firencah), ki je ob svojem krstnem predvajanju globoko razburil angleško javnost; film je namreč neizprosen prikaz brezbrižne Thatcherjeve vlade, ki je s silo zatrla vsesplošno stavko (1984-85) in načrtno izvajala obreko-.valno medijsko politiko v škodo rudarjev. S svojim realističnim filmskim očesom želi Loach na svoj način znova obrazložiti ključne zgodovinske momente britanskega polotoka; v njegovem pristopu je celotna pozornost uperjena na delavski razred in sploh na najrevnejše. V dokumentarnem filmu ”Day of hope”, ki se deli na štiri dele, Loach prikaže sedemdeset let britanske zgodovine iz nasprotnega zornega kota, kot smo navajeni iz šolskih učbenikov. Njegov pogled na zgodovinske momente je dejansko pogled ”od spodaj navzgor”, torej zgodovina revnih in zatiranih. Niz filmov in dokumentarcev v gledališču Miela ni torej samo priložnost, da gledalec oceni Loachov fimski talent, marveč tudi priložnost, da se ob realizmu njegovih stvaritev zamisli in odkrije nezaželeni in prikriti svet, ki ga mediji mnogokrat pozabijo. Vida Valenčič VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 16. februarja 1996 JULA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 14.50. Jutri, SOBOTA, 17. februarja 1996 SILVO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1027,6 mb naraSCa, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 50-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sca Andreetto, Giulia Pic-cinini, Simone Ramazzotti. UMRLI SO: 99-letna Antonia Milloch, 73-letna Eliana Allegretto, 69-letna Maria Dolores Zacchigna, 7 dni stara Martina Andreetto, 88-letna Carlotta Arban, 53-letna Luigia Cappello, 65-letni Alberto Baracci, 61-letna Bruna Civran, 85-letna Pierina Pulin. LEKARNE Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 17. februarja 1996 Krožek 91 Devin - Nabrežina Srečanje z Diano de Rosa, avtorico zgodovinske raziskave IL BAULE Dl GIOVANNA Zgodbe o zapustitvah otrok in detomorih I Konec '19. stoletja se v Trstu, ki se gospodarsko in I demografsko zelo razvije, odvijajo žalostne zgod-:: be žensk, ki so s podeželja prihajale služit v me- I sto. Iz njihovih osebnih zgodb, ki so zazamovane z dramatično izkušnjo detomora, lahko razberemo razlike in odnose med mestom in podeželjem, 1 med srediSCem in okolico mesta. Srečanje bo danes, 16. t. m., ob 20. uri na srednji Soli De Marchesetti, Sesljan, naselje Sv. Mavra. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE (Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vh do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Allen. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 18.45, 20.15, 22.15 »Babe - un maialino corag-gioso«. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cu-cinotta, Gianmarco To-gnazzi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »De-sperado«, i. Antonio Ban-deras. MIGNON - 16.00 - 18.15 »Gioco di letto per Tarzhard«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom; 20.15, 22.15 »Il presiden-te«. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. E. Ku-sturica. LUMIERE - 17.30, 21.00 »Lo sguardo di Ulisse«, i. Harvey Keitel. gg_______________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na OpCinah od ponedeljka, 19. do srede, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 ali 299573. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva žena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in razervacije na tel. St. 200669, 200007, 299640 in 208306. H ČESTITKE Dragi JUST! Na mnoga leta ti želi ves ansambel TPPZ P. Tomažič. Da bi zdrav in vesel Se nadalje prepeval v tvojem partizanskem zboru. VERONICA CARLI bo danes ugasnila svojo 5. svečko. Da bi zrasla v pridno in veselo deklico ji želijo bratranca Giovanni in Luca ter družini Kuret in Vannella. OBVESTILA V BORIS SPORTS CLU- BU v nedeljo, 18. t. m. bo ob 21. uri nastopila skupina Huara Pachanga z latin-sko-ameriSkimi in brazilskimi plesi.Do torka vsak dan pustno rajanje. Pustne šeme toplo vabljene! SD POLET organizira na kotalkališču na OpCinah, Repentabrska ulica, jutri, 17. t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: jutri, 17. t. m., Medja vas, Stivan in Sesljan, v nedeljo, 18. t. m. Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Sempolaj in Praprot ter v ponedeljek in torek, 19. in 20. t. m. Vižovlje, Sesljan, Trnovco in Nabrežino. KD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 18. t. m., ob 14.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. V sredo, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Bolju-nika v vesolje. Toplo vabljeni! KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom Adria kvintet v nedeljo, 18. in v torek, 20. t. m. od 15. do 18. ure v Centru A.U. Miro pri Domju. V nedeljo bo rajanje poživel Čarodej Vikj. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA veje volčičev in veveric priredi POŠTOVANE za svoje najmlajSe elane. Plesali bomo v nedeljo, 18 .t.m. v župnijski dvorani v Nabrežini od 15. do 18. ure. Vabljeni so tudi prijatelji in soSolci. SKAVTI in skavtinje 1. stega priredijo v nedeljo, 18. t. m. v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za izvidnike, vodnice in njihove prijatelje ter starejše elane SZSO. Pridite od 19. ure dalje! SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v nedeljo, 18. t. m. od 16. do 18. ure. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD Škamperle OTROŠKO PUSTNO RAJANJE nedeljo, 18. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu I.maj (Vrdel-ska cesta 7 - Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v torek, 20. t. m. od 15. do 18. ure v slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 573141. Ob prijetnem rajanju s klovnom Pikijem bo obilo zabave z bogatim sreColovom. VESELO PUSTOVANJE V TREBČAH - uCenci in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek male maske obiskale vse domove. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Ljudskem domu v Križu v ponedeljek, 19. t.m., ob 16.30. V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231. KRUT obvešCa člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gra-dežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. 3720062. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet” bo pel slovenski pevec Braco Koren. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z narodno-za-bavnim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici St. 200071. is PRIREDITVE SKD PRIMOREC in Godbeno društvo V. Parma Trebče vljudno vabita na KULTURNI GLASBENI VEČER IN RAZSTAVO. Nastopajo gojenci godbene šole v Trebčah, gojenci Glasbene Sole v Sežani, narečni pesnik Atilij Kralj. Lectove izdelke razstavlja Andrea Krvina danes, 16. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAŽENCEV v Trstu ALLAH HABAK - Z NAHRBTNIKOM PO IRANU. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30. Predavatelj Bruno Križman. MALI OGLASI tel. 040-361888 MEHANIČNA DELAVNICA - karoserija Guštin (Ul. Carsia 45) - Opčine -tel. 214522 iSče resnega vajenca. NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tpl BI 2Q3ri DINAMIČNIM in ambicioznim osebam s smislom za prodajne veščine in organizacijo nudimo zanimivo možnost zaslužka, tudi part-time, na področju netvvork marketinga. Za dodatne informacije pišite na: M.B.E. int.235, Ul. S. Fran-cesco 15/A- 34133 Trst. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12,30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah išCe zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570. IŠČEMO osebo za družbo starejši ženski za 15 dni mesečno v Zgoniku. Tel. St. 040/229453 od 11.30 do 12.30. POUČUJEM NEMŠČINO otroke in odrasle, otroke začetnike tudi v skupini. Tel. 040/772155. POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. št. 54390. TROSOBNO stanovanje na OpCinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. št. 420604 ob večernih urah. OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSTROUSKA - Zagradec St. 1 je odprl agriturizem in obvešča, da bo zaprt ob četrtkih. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. PRISPEVKI Ob obletnici smrti žene Anice Pertot daruje mož Karlo 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na ljubljeno Boženo daruje mož Iztok z družino 500.000 lir,za nove slike v slivenski cerkvi. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - UL Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob gospe Stane Budin darujeta Marija in Majdi Fon 50.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob gospe Stane Budin darujeta družini Pertot in Skerla-vaj 200.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob pok. Stane Stnbelj-Budin darujeta družini Franc in Peter Stubelj 300.000 lir za zgonisko cerkev. V spomin na Lucijino mamo gospo Marjučo Cač darujejo Barbara, Edi, Divna, Gabrijela, Giuli, Mitja, Sara, Vera in Vasja 270.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Zapustila nas je naša ljubljena mama in nona Bibiana Zavadlal vd. Lesizza (BIGA) Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice v Tržiču v nabrežin-sko cerkev. Žalujoči sin Livio, Miranda, Ivan in ostalo sorodstvo. Posebna zahvala dr. Grudnu in gospe Mirni. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njen spomin. Nabrežina, 16. februarja 1996 Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje svojemu dolgoletnemu odborniku Livjotu odbor SD Sokol in SKD I. Gruden SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE V cerkvi sv. Ivana nastopa nocoj “Gallus Consort” Glasbeni center Emil Komel prireja drevi, ob 20.30, v cerkvi sv. Ivana v Gorici zanimiv koncert. Izvajali ga bodo člani ansambla Gallus Consort z otroškim zborom od sv. Jakoba v Trstu. Na sporedu bodo skladbe starejših in tudi sodobnih ustvarjalcev. Nastop so poimenovali ”Od Trubarja do Ramovša”. Sopranistka Bertagnolli in pianist De Nadai V dvorani Luigi Fogar bosta drevi, ob 20.30, v okviru niza večernih koncertov društva Lipizer nastopila sopranistka Gemma Bertagnolh in pianist Eddi De Nadai. Bertagnolhjeva je pred kratkim nastopila v Trstu in bila deležna izredno toplega sprejema občinstva. Spored nocojšnjega koncerta obsega skladbe F. Schuberta, R. Straussa, P.I.Cajkovskega in F. Liszta. Vstopnice in abonmajske vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu Appiani. Štmavrci vabijo na tradicionalni praznik sv. Valentina V Stmavru se bo jutri in v nedeljo nadaljevalo praznovanje sv. Valentina. Jutri, ob 20. uri bo v prostorih KD Sabotin pevski veCer z nastopom moškega in otroškega pevskega zbora, živahno pa bo v vasici pod Sabotinom v nedeljo, ko prirejajo slavje in prvo pomladansko šagro. Ob 14.30 bo v cerkvi slovesno bogoslužje. Številnim obskovalcemodo drugih dobrot ponujah tudi znane štmavrske štruklje. Jutri in v nedeljo bo v prostorih nekdanje šole na ogled tudi razstava del ljudskega umetnika M. Maraža. Še danes in jutri rok za prevzem bencinskih bonov Trgovinska zbornica obvešCa, da jutri nepreklicno zapade rok za prevzem bencinskih bonov za prvi letošnji kontingent. Zamudniki imajo torej samo še dva dni časa, da se zglasijo v uradih AQ, oziroma v drugih uradih krajev na Goriškem, kjer lahko prevzamejo nakaznice. Danes in jutri lahko poskrbijo za prevzem bonov upravičenci, ki so šele v zadnjhem času predložili prošnjo, oziroma uredili dokumentacijo, ki je potrebna za prevzem. Srečanje DSL o reorganizaciji vojske in uporabi vojašnic V GradišCu bo drevi, ob 20. uri, zanimivo srečanje, ki ga prireja krajevna sekcija DSL. Govor bo namreč o reorganizaciji vojske in opuščanju vojaških objektov, zlasti vojašnic. Srečanja se bo udeležil poslanec Elvio Ruffino, ki je načelnik progresistične skupine v stalni komisiji poslanske zbornice za vprašanja obrambe in ki je prvi podpisnik zakonskega predloga o prevzemu praznih vojašnic. Zavod za ribištvo odpira urade v Gorici Zavod za ribištvo (Ente hitela pešca) odpira danes svoj urad v Gorici in sicer v Mazzinijevi ulici 13. Urad se bo v glavnem ukvarjal z izdajanjem dovo-lilnic, tu pa bo tudi sedež prostovoljnih ribiških Čuvajev. Urad bo odprt ob sredah od 9. do 13. ure in ob petkih od 9. do 12. ure. KLJUB VRSTI POMISLEKOV IACP za poseg v Ul. sv. Klare Za spoštovanje rokov je nujen hiter in usklajen nastop Upravni svet Zavoda za ljudske hiše je na svoji zadnji seji razpravljal o pomembnem gradbenem posegu na območju ulice sv. Klare, kjer naj bi s prenovitvijo nekdanje vojašnice pridobili petdeset stanovanj. Polovico naj bi jih namenili za splošne potrebe stanovanjskega sklada, polovico pa za starejše občane, študente in občane s posebnimi potrebami. Upravni svet se je odločil za izvedbo posega v Gorici, to je za delno uresničenje programskega dogovora z Občino in Deželo. Sredstva bi sicer lahko (do konca meseca) preusmerili za gradbene posege, zmeraj za gradnjo ljudskih stanovanj, v drugih občinah na Goriškem, vendar pa so se po daljši razpravi - skrbi in pomislekov je bilo kar precej - odločili za Gorico. Tudi zaradi tega, ker se je Občina obvezala, da ostaja še naprej v veljavi sklep o prenovi celotnega kompleksa nekdanjega samostana, torej tudi stavbe na vogalu Verdijevega korza in ulice sv. Klare. Precej pomislekov je bilo tudi glede prostorske ureditve celotnega kompleksa, saj to vprašanje še ni rešeno. Na seji so posebno pozornost namenili iskanju načina najbolj hitrega in uspešnega premošCanja težav (predvsem kratkih Časovnih rokov) glede načrtovanja, zbiranja soglasij, licitacije itd. Časa res ni veliko, saj bo treba dela oddati že TRŽIČ Združenje ASC0M za gradnjo terminala Pokrajinsko združenje trgovcev ASCOM se je izreklo za gradnjo plinskega terminala pri Tržiču. O vprašanju je tekla beseda na skupščini poklicnega združenja trgovcev in delavcev v gostinstvu in kjer so poglobili predvsem aspekte, ki zadevajo nove možnosti za splošno gospodarsko rast celotnega območja in posebej za pridobivanje pomena in novih kapacitet pristanišča v Tržiču. Trgovci so posebej naglasili korektnost dosedanjega poteka celotnega postopka ter posebej tržiske občinske uprave, ki si prizadeva za najbolj popolno informiranje občanov glede načrtovanega objekta in morebitnih posledic. PUST / PRVE PRIREDITVE Začel se je teden pustnih prireditev veselja in norčij V Gorici tudi letos ne bo sprevoda Pričel se je teden v znamenju pustnih prireditev, ki bodo višek dosegle prihodnji torek, oziroma sredo. V občinski ludoteki so že vCeraj organizirali delavnico za papirnate maske, ustvarjalci in oblikovalci so bili kajpak otroci, zatem pa je bila napovedfana družabnost. NajveC prireditev bo ob koncu ted-nato je jutri in v nedeljo: skupina Amici del taieto prireja jutri ob 14.30 srečanje na Travniku in nato sprevod in nagradni natečaj mask. V sredo 21. t.m. bo ista skupina priredila pogreb pusta. Tradicionalnega sprevoda alegoričnih pustnih voz v Gorici tudi tokrat ne bo, pač pa bomo lahko v nedeljo popoldne na gradu prisostvova- v prvih mesecih prihodnjega leta. Ob upoštevanju, da gre za zajeten zalogaj in da bo treba rešiti vrsto vprašanj je Časovni rok izredno kratek. Do uspešnega zaključka bo mogoče priti le s skupnim delom in stalnim usklajevanjem različnih služb in uradov. Predsednik pokrajinsekga zavoda IACP Stagni je na seji sprejel obveznost, da bo v tem smislu pisno posredoval za hiter, uspešen in usklajen nastop. Nespoštovanje rokov bi lahko pomenilo tudi preklic in dokončno izgubo financiranja. Kar tudi niso mačje solze, saj gre za poseg vreden preko sedem milijard lir. NOCOJ IN JUTRI DOPOLDNE Podreccove lutke nastopajo v Kulturnem domu Jutri predstavi za šole Zeleni vlak Na tržiški postaji stoji, od vCeraj, "zeleni vlak”, ki sta ga (letos osmič) pripravila združenje Le-gaambiente in uprava železnic. 2e vCeraj si je potujoče razstave ogledalo veliko učencev in dijakov (med njimi učenci OS iz Renč), posebne ekipe pa so ugotavljale zvoCno onesnaženost v Tržiču in onesnaženost zraka. Zeleni vlak je letos prvič ustavil na železniški postaji v Tržiču. Podreccove lutke se bodo drevi prvič pojavile na odru Kulturnega doma z varietejsko predstavo. Prireditev bo ob 20.30, v sodelovanju med ustanovama EMAC in ETR, Stalnim gledališčem FJK, Goriško občino in Kulturnim domom. Jutri dopoldne (ob 9. in 11. uri) bosta še dve predstavi za učence in dijake goriških šol. Predstava, ki je le izsek iz bogatega repertoarja svetovno znanega gledališčnika, ki je svojo dejavnost pričel leta 1914, prekinila pa jo je smrt pred štiridesetimi leti, je namenjena tako mlademu občinstvu, kakor odraslim. Deželno gledališče je skrb za nadaljevanje bogate Podreccove kulturne dediščine prevzelo leta 19-79. Na sliki - prizor iz lutkovnega špetakla. li prizoru, pravzaprav različnim prizorom z Divjega zahoda. V znamenju tradicije pa pripravljajo v dvorani UGG jutri, 17. t.m. pustni ples za otroke, v ponedeljek pa zaključni pustni ples. ZSKD vabi v torek na veselo pustno rajanje v Kuzltumem domu, številne pšrireditve pa bodo te dni tudi v raznih okoliških krajih. Solidno nameravajo kralja veseljakov proslaviti v Jamljah, kjer so ob tej priložnosti celo postavili ogrevan šotor. Tudi pustne prheditve imajo kajpak svojo tradicijo, ki jo je treba spoštovati. Tako recimo pustni odbor v Doberdobu že zdaj opozarja na pogreb strica Lovreta, v sredo popoldne. ZDRAVSTVO V Tržiču spet 0E otolaringologije V skladu s srednjeročni načrtom Nobenih sprememb v Gorici Zdravstvena ustanova obvešCa, da so v bolnišnici v TržiCu spet vzpostavili operativno enoto za otolarin-gologijo, ki je svojcas že delovala v tej ustanovi. Zdravstvena ustanova tudi pojasnjuje, da je ukrep v skladu s srednjeročnim nacrtom ureditve javne zdravstvene službe, ki ga je pred kratkim odobrila Dežela. Omenjeni načrt predvideva ureditev ene same avtonomne operativne enote v bolnišnici v TržiCu, v Gorici pa bodo obdržali obstoječo strukturo, kjer bodo še naprej opravljali dosedanjo dejavnost, za akutne primere pa bodo imeli na razpolago nekaj postelj na ki- rurškem oddelku. Tako operativno enoto v TržiCu, ki bo lahko v celoti zaživela šele po dograditvi strukture, kakor specialistično ambulanto v Gorici bo vodil prof. Di Fede. Bo odločitev, ki se sicer že izvaja, spet povzročila val polemik in očitkov o uničevanju goriških zdravstvenih struktur v korist tržiških? Prva priložnost za take ali drugačne odmeve bo v ponedeljek popoldne ko bo v občinskem svetu dr. Baratti, glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove, predstavil stanje o razreševanju zapletenega vprašanja bolnišnic na Goriškem. H PRIREDITVE KD BRISKI GRIČ vabi drevi, ob 20.30 na tretji društveni večer v dvorani na Bukovju,. Tokrat bo na vrsti predvajanje barvnih diapozitivov na planinsko tematiko, vmes bodo glasbeni vložki. SD SOVODNJE bo jutri, 17. februarja priredilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu. SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole (Prvomajska 20), kjer bodo delovali tudi bogato izaloženi kio-ski. KD DOL/POLJANE prireja v nedeljo, 18. Liti. "Otroško pustovanje" v nekdanji osnovni šoli na PalkišCu. Za dobro voljo bosta poskrbeli animatorki Mija in Damjana. Prireditev bo ob 16. uri. KD OTON ZUPANČIČ vabi na otroško pustno rajanje, v torek, 20. februarja od 15. ure dalje v domu Andreja Budala v Standrežu. IZLETI ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi v nedeljo, 25. februarja izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim. Vpisovanje v gostilni Ru-bijski grad v Rubijah -Sovodnje. SPD GORICA -Smučarski odsek - priredi 25. t.m. avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra, ob priložnosti 15. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva. Prijave za tekmovalce in avtobusni prevoz na sedežu (tel. 33029) ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih med 19. in 20. uro. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Pepce Mucci vd. Braini daruje družina Braini 100 tisoC lir vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. H3 OBVESTILA BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Alda Rupla dobite v uradu ZSKD (Ul. Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3). SEKCIJA VZPI-ANPI DOBERDOB priredi danes, 16. februarja, ob 15.30 redno skupščino v glasbeni sobi v Doberdobu. CICIKLUB vabi svoje elane in njihove prijatelje na pustno zabavo, ki bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 15. uri v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. KINO GORICA CORSO 18.45- 22.00»Heat - la sfida«. Al Padno in Robert De Niro. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes, ob 10.30, Čarobna Doljak vdova Zongar, iz splošne bolnišnice v Ločnik; ob 11.30, Viljem Briško, iz Nove Gorice v Standrež; ob 12.45, Pietro Leone Tomat, iz bolnišnice sv. Justa v Mariano, ob 14.30, Srena Marchesan, verski obred bo v župni cerkvi v Fari. t V 93. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga Anastazija Antonič vd. Antonič Pogreb bo danes, 16. t. m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Ul. Trinko št. 4 v farno cerkev v Jamljah. Žalostno vest sporočajo hčeri, sinova, snahi, zet, vnuki, pravnuki, sestra Ema ter ostali sorodniki. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojnico spremili na zadnji poti. Jamlje, 16. 2. 1996 (Pogrebno podjetje F. Preschem) Ob smrti drage mame in none Anastazije Antonie izrekajo globoko občuteno sožalje svojim pevcem Venku, Poldu in Robertu, hčerkama Anici in Mariji ter ostalim sorodnikom Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin TRGI / PO CRNI SREDI Bom si je opomogla, lira pa še izgublja Marka spet presegla 1080 lir RIM, MILAN - Skraj- na negotovost o razvoju italijanskega političnega položaja je tudi včeraj moCno vplivala na gibanja trgov, Čeprav si je milanska borza od hudega padca v sredo le nekoliko opomogla. Več pa je v zameno včeraj plačala lira, katere tečaj je ponovno ošibel do vseh glavnih deviz. Marka se je tako vrnila na raven, ki je ni dosegala že dober mesec (1.083, 64 lire), dolar pa je dosegel teCaj z začetka meseca (1.589,69 lire). V menjavi z nemškim bankovcem je tako lira v samih dveh dneh izgubila 20 točk, v menjavi z dolarjem pa 19. Japonski jen je včeraj spet presegel raven 15 lir, eku pa se spet nevarno približuje kvoti dva tisoč. Največ je italijanska valuta vsekakor izgubila v menjavi z bankovci iz območja nemške marke. Na mednarodnem področju je prišlo do merjenja moti med dolarjem, jenom in marko, in to na škodo zelenega bankovca, ki je rahlo nazadoval. Dolarju so škodili glasovi o možnem zvišanju japonskih obrestnih stopenj, odločitev nemške centralne banke, da ne zniža svojih sklicnih obrestnih mer, pa je marki omogočila, da je utrdila napredovanje tečaja z dolarjem. Milanska borza si je včeraj, kot rečeno, nekoliko opomogla, saj je zadnji telematski indeks pokazal le še 0, 30 odstotka izgube. Trg je očitno prebolel udarec, ki ga je zanj pomenil propad Maccanico-vega poskusa za sestavo vlade, in po plazu prodaj se je vrnil mir. Operaterji so hočeš nočeš morali pustiti politične politične pretrese pri strani, saj jih je prevzelo pričakovanje in priprave na pomembno inovacijo, saj bo danes borza prešla v celoti na izplačilo v gotovini. Posli so ostali na dokaj visoki ravni, saj so dosegli vrednost 948 milijard lir, odločitev nemške centralne banke, da pusti ceno denarja nespremenjeno, pa ni imela nobenga vpliva na njihov potek. Splošni indeks MIB se je znižal za 1,16 odstotka, Mib-30, ki ponazarja gibanje vrednostnih papirjev jbolj kapitaliziranih družb, pa je nazadoval za 0,49 odstotka. Po sredinem premoru se je delnica Fiat spet vrnila na površje, saj je na osnovi govoric o možnem preustroju družbe pridobila 1,02 odstotka, podobno, kot delnica Agnellijeve družinske finančne družbe IFIL (+2,48%) in podjetja Rinascente (+2,38%). Pozitivne so bile tudi Gemina (+2,06%), medtem ko so imed glavnimi delnicami zgubile Eni (-1,37%), Mediobanca (-0,88%) in Montedison (-1, 77%). Nepričakovano dobro pa so se v zameno odrezale Olivetti, ki so pridobile 2,45 odstotka. Trg pogodb future na državne vrednotnice pa je včeraj arhiviral še en težak dan, ki je potekel v znamenju politične negotovosti. Pogodba future na 10-letne BTP je izgubila okroglo liro, tako da se je izguba zadnjih dveh dni povečala na tri lire. Menjave pa so bile ne glede na to precej živahne: v Londonu je bilo sklenjeno 76 tisoč pogodb, v Milanu pa 11 tisoč. SDGZ / V SODELOVANJU S SDZPI Visla pobud za izpopolnjevanje O prodaji marketingu in izbiri osebja TRST - Ta teden je bil v tržaškem dijaškem domu tečaj tehnike prodaje, ki ga je organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje na pobudo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Tečaj je vodila izvedenka Lola Fabbri iz Modene, slušatelji pa so prišli v glavnem iz podjetij trgovskega, obrtnega in servisnega področja. Namen tečaja, ki vsebuje tudi osnove marketinga, je seznaniti prodajalce in druge v podjetju, ki imajo stik s klientom, z osnovnimi tehnikami za boljše poznavanje in učinkovito komuniciranje z njim, in to z namenom, da se izboljša prodajni proces podjetja. Predavateljica je posebno podkovana na področju kadrovanja in selekcije osebja, zato se je na pobudo SDGZ srečala tudi s skupino lastnikov in odgovornih za osebje pri včlanjenih podjetjih. Ugledni predstavniki zunanje trgovine, obrti, prevozov, špedicije in bank so opisali svoje običajne metode pri iskanju sodelavcev (oglasi, prošnje) ter izrazili težave, ki jih srečujejo pri tem. Fabbrijeva pa jim je prikazala nekatere nove pristope, tudi s praktičnim izvajanjem »testiranja« za izbiro sodelavcev. Poanta vseh posegov nastopajočih pa je bila, da je skrb za prispevek sodelacev bistvenega pomena za podjetje in da morajo podjetja več vlagati v učinkovitost in kakovost zaposlenih, če se bodo hotela ohraniti na trgu in se razvijati. Na posnetkih (foto KROMA): zgoraj torkovo srečanje na sedežu SDGZ, spodaj pa predavanje Susanne Purger o osnovah marketinga, ki ga je gostinska sekcija SDGZ priredila preteklo sredo v gostilni Gruden v Sempolaju. LIRA PET PON TOR SRE ČET 1565,4 1572,7 1570,2 15821 1589,7 1053/1 1066/1 1063,6 10''6,6 1083,6 SEJMI / OD VČERAJ V PORDENONU Tudi Samumetal gleda vse bolj proti vzhodu PORDENON - Ambasador Paul Harting, direktor tržaškega dokumentacijsko-informacij skega centra INČE, je včeraj odprl letošnji sejem Samumetal v Pordenonu. Govorili so tudi novi predsednik sejmišča Luigi Scaglia, predsednik Združenja italijanskih proizvajalcev orodnih strojev Ezio Colombo in še vrsta drugih. Znano je, da v Pordenonu vsako drugo leto prirejajo sejem strojev Samumetal (letošnja izvedba je osma po vrsti), na katerem so na ogled najno-vejši stroji za kovinsko industrijo in obrt. Po seveda večjem podobnem sejmu v Milanu, je to drugi najpomembnejši sejem v Italiji, namenjen ne le domačim podjetnikom iz Furlanije - Julijske krajine in Veneta, temveč tudi tistim iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. Se posebno v tem času, ko je v nekaterih izmed teh držav prišlo do preobrata od vodenega na tržno gospodarstvo in se s tem poslom ukvarja vse več zasebnih podjetnikov, je ta sejem zanimiv. V zadnjih letih je kar veliko obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Na letošnjem sejmu je razstavljavcev nekaj čez 200, razkazujejo pa izdelke več kot 600 proizvajalcev. Sejmišče bo odprto do vključno ponedeljka, 19. februarja. Poleg osrednjega sejma je še poseben oddelek z oznako Sasme, kjer je prikazano delo kooperantov oziroma poddobaviteljev. Razstavljalcev je 60. Danes se bodo na sejmišču predstavili vzhodnjaki. Ob 9.30 bodo svojo industrijo predstavili Cehi, ob 10.30 bodo na vrsti Madžari, ki bodo predstavili svoje kooperante za avtomobilske dele. Popoldne ob 15. uri bodo na vrsti Korejci, jutri zjutraj pa bo govora o svobodi gibanja v Evropski uniji. Kakšne so perspektive za izvoz italijanskih strojev v tujino? Dobre, Se posebno kar zadeva vzhodno Evropo, predvsem tiste države, ki se naslanjajo na nemško marko. Zaradi ugodne menjave italijanske lire z marko so se stroji, izdelani v Italiji, dobro prodajali tudi v Nemčiji, s pomočjo nemških posrednikov pa na Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko. Marsikje se je sicer tržišče že nasitilo, vendar pa obstojajo še vedno velike možnosti za plasiranje raznih strojev. V zvezi s tem seveda prihaja tudi do nakupa delov teh strojev in do kooperacije s temi državami. Drugače tudi ne bi moglo biti. Marko VValtritsch 15. FEBRUAR 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni 9 ? ameriški dolar 1561,00 1609,00 nemška marka 1063,00 1100,00 $ francoski frank 309,00 318,00 it F 2. holandski gulden 951,00 980,00 belgijski frank 51,60 53,60 h funt šterling 2401,00 2474,00 |l irski šterling 2467,00 2542,00 E 5 danska krona 273,00 284,00 §! grška drahma 6,40 6,80 kanadski dolar 1151,00 1166,00 japonski jen 14,70 15,20 švicarski frank 1305,00 1344,00 n avstrijski šiling 151,40 156,00 norveška krona 243,00 251,00 it švedska krona 224,00 231,00 & 8, < portugalski escudo 10,20 10,60 i španska pezeta 12,60 13,20 1 avstralski dolar 1177,00 1213,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,40 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 15, FEBRUAR 1996 v LIRAH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1598,00 nemška marka 1073,00 1091,00 francoski frank 308,00 318,00 holandski gulden 949,00 974,00 belgijski frank 51,70 53,50 funt šterling 2396,00 2476,00 irski šterling 2464,00 2557,00 danska krona 275,00 285,00 grška drahma 6,30 6,90 kanadski dolar 1129,00 1164,00 švicarski frank 1309,00 1334,00 avstrijski šiling 151,10 155,60 slovenski tolar 11,40 11,90 15. FEBRUAR 1996 v LIRAH I valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1589,690 — ECU — 1985,840 — nemška marka — 1083,640 — francoski frank — 314,420 — funt šterling — 2444,470 — holandski gulden — 967,790 — belgijski frank — 52,687 — španska pezeta — 12,841 — danska krona — 280,070 — irski funt — 2516,640 — grška drahma — 6,545 — portugalski escudo — 10,414 — kanadski dolar — 1153,200 — japonski jen — 15,053 — švicarski frank — 1329,390 — avstrijski šiling — 154,080 — norveška krona — 247,810 — švedska krona — 229,170 — finska marka — 346,220 — avstralski dolar 1201,010 9. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4684 14724 1.4764 funt šterling 2.2546 2.2616 2.2686 irski funt 2.3200 2.3270 2.3340 kanadski dolar 1.0683 1.0723 1.0763 nizozemski gulden 89.208 89.318 89.428 švicarski frank 122.208 122.30 122,40 belgijski frank 4.8534 4.8734 4.8734 francoski frank 28.991 29.051 29.111 danska krona 25.767 25.827 25.800 norveška krona 22.830 22.850 22.962 švedska krona 21.070 21.130 21.190 italijanska lira 0.9365 0.9445 0.9445 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1817 1.1857 1.1897 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3769 1.3784 1.3799 finska marka 32,915 31.995 32.075 RAZPRAVA / O GOVORU NA DNEVU SLOVENSKE KULTURE V TRSTU Matejka - »Ostali« 2:0 b.b. Brez borbe. Ker »ostalih« ni bilo na sredino srečanje v Gregorčičevi dvorani, na katerem je bil govor o govoru Matejke Grgič na letošnji osrednji proslavi Dneva slovenske kulture v Kulturnem domu v Trstu. Tisti govor je izzval razburjenje v slovenski javnosti, je uvodoma podcrtala voditeljica večera Bogomila Kravos. V njem je bilo povedanih veliko resnic, a tudi retorike je bilo mnogo, je pridala. Matej ki Grgičevi je priznala velik pogum, postavila se je v zobe vsem. Govorila je jasno in odloCno, v njenem nastopu ni zasledila arogance, ki so ji jo mnogi očitali, pač pa samozavest. »Morda je sedaj dozorel čas, da pride do sprememb,« je zaželela. Matejka Grgič je »razkrila«, zakaj je sploh prišlo do sredinega večera. »V petek, dan po proslavi, smo mladi v knjižnici na dolgo in široko razpravljali o govoru, da ni tistega dne nihče kaj prida študiral. Pa je padla zamisel, da bi se lahko dobili in porazgovorili tudi s starejšimi, da bi slišali še za njihova mnenja. Tudi sama menim, da je tak razgovor najbolj primeren, pa Čeprav so mnenja diametralno nasprotna.« Lotila se je nato »očitkov«: »Očitali so mi, da nisem omenila tistih, ki so pol stoletja delali na kulturnem področju. Ti ljudje so dovolj samozavestni, da ne potrebujejo, da bi jih posebej glasno omenjali ali hvalili.« Očitali so ji tudi aroganco. Govornica se je očitka takole branila: »Prišli smo do neke točke, ko je nekatere korake treba storiti. Ti pa morajo biti jasni. Napočil je Cas, da potegnemo Crto, da povzamemo, kar je bilo pozitivno, in da negativno dokončno opustimo. Začutila sem potrebo, da določene stvari povem. Ko bi tega ne storila tako kot sem, bi tudi tega večera ne bilo.« Večera se ni udeležilo veliko število ljudi. Tudi mladih je bilo malo. Kljub temu je bilo iznesenih mnogo mnenj. Od pozitivnih do kritičnih. Razgovor se je vendarle razpredel, zelo odprto in odkrito, in to je verjetno še najbolj pomembno. Slišali smo, da se je treba pogumno soočiti s tem, kar je v zamejski kulturi negativnega, ker to krni ustvarjalnost. Nekateri so menili, da so bila stališča, ki jih je iznesla Matejka Grgič v svojem govoru v Kulturnem domu, zelo naivna. Da bi jih uresničili, bi bil potreben prelom na institucionalni ravni. Slišali smo zagovor o celi vojski ljudi, ki je delala po naših kulturnih društvih ob kulturnem prazniku, pa tudi prizadetost priletne gospe, ker jo je v govoru užalilo cikanje na ljudi, ki pridejo v gledališče in nato v njem zakinkajo. Udeleženec v razpravo je menil, da bi se morali pogovarjati o naših kulturnih institucijah na osnovi poklicnosti, ne pa na podlagi zvestobe stranki, pri Čemer je kulturne institucije tudi omenil: šola, radio, TV, Glasbena matica, gledališče...; drugemu je bilo všeC, ker je govornica preprosto povedala, da je kralj nag. Mlad fant je ocenil, da so na prireditvi nastopili mladi, a da ni bila zato nic bolj mladostna kot prejšnja leta, soorganizatorka proslave pa mu je v odgovoru dopovedala, kako težko je vsako leto dobiti kaj novega, kar naj bi ljudi privlačilo. Na sredinem Valentinovem srečanju zaljubljenih v slovensko kulturo je bilo skratka iznesenih mnogo mnenj, ki pa so obvisela v zraku, ker »ostalih«, tistih, ki jim je bil veCer dejansko ponujen, da bi iz oci v oci oponirali Matejki Grgič lastne argumente in lastne poglede na zamejsko kulturo, ni bilo. So se zbali konfrontacije? Ali pa so mogoče menili, da ni sploh vredno spuščati se v dialog z mlado študentko, »komaj nekaj veC kot najstnico,« kot pravi sama o sebi? Ko bi tako bilo, bi pomenilo, da jih je zajel tisti nojevski sindrom, o katerem je Matejka Grgič govorila na odru Kulturnega doma. Razprava v Gregorčičevi dvorani je vsekakor potrdila, da slovenska kultura v zamejstvu ne preživlja prav lepih trenutkov. Pomeni, da je bilo nekaj napak - kljub vsem prizadevanjem -storjenih. Kaj storiti, torej? V razmislek ponujam stavek iz romana Dušana Jelinčiča Tema na pomolu. Odette pravi protagonistu Abelu P.: »Najvažnejša zmaga je, ko priznaš svoj poraz...« Smo mi sploh zmožni takih zmag, ali pa so nam še popolnoma tuje? V sredo, na Valentinovo, je ljubljansko Delo objavilo na zadnji strani sledečo Iskrico: »Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične.« Zapisal jo je Lev Nikolajevič Tolstoj. Matejka Grgič si je izbrala odličnega vzornika... Marjan Kemperle Matejka Grgič in Bogomila Kravos (foto KROMA) PUST V BENETKAH / JUTRI IN V NEDELJO WOMAD Pisani alasbeni festival V Benetkah tudi letos proslavljajo pust z nizom prireditev svetovne razsežnosti. Od 9. februarja ne mine ura, da se nebi na kakem trgu, v gledališču ali zasebni hiši odvijala zanimiva in privlačna pustna prireditev. Levji delež imajo seveda gledališke predstave in glasbeni nastopi. Med temi nam beneški karneval ponuja letos prijetno in nadvse zanimivo novost. Prvič bo namreč v pustnih Benetkah na sporedu glasbeni festival Wo-mad, ki bo jutri in v nedeljo. Wo-mad, angleška kratica za svet glasbene umetnosti in plesa, je nastal v Angliji na istoimenskem festivalu leta 1982. Bilo je veliko srečanje raznovrstnih kulturnih izražanj iz najrazličnejših predelov sveta. Organizatorji so s prvim srečanjem uspeli, tako da so kaj kmalu razširili krog nastopajočih in s tem nadaljevali s prirejanjem festivalov oz. srečanj, na katerih so lahko nastopili predvsem umetniki iz revnejših držav in tako opozorili na kulturno dogajanje slabo poznanega in malo upoštevanega »tretjega sveta«. VVomadu se je kmalu pridružil tudi Peter Gabriel, ki je bil vseskozi pozoren na vse glasbene struje. Leta 1989 so ustanovili tudi glasbeno založbo Real VVorld, cilj katere je še danes promocija tako imenovane svetovne glasbe. Prirediteljem beneškega karnevala je končno uspela domena z angleškim glasbenikom, tako se bo Womad prvič predstavil tudi v naši bližini. Festival bo potekal v dveh dneh, jutri in v nedeljo, na dveh lokacijah. Glasbeniki bodo nastopili tako na glavnem beneškem trgu kot v gledališču Goldoni. Pustni VVomad se bo začel ob 18. uri s prihodom Petra Gabriela na Trg San Marco. Na velikem odru (ob katerem bodo nameščeni tudi veliki ekrani, na katerih bodo lahko sledili dogajanju v gledališču Goldoni) bodo nastopili flautist pigmejskega plemena Francis Bebey, ki bo predstavil novi album Sourire de lune/Moon’s smile (pred katkim je nastopil tržaškem gledališču Mie-la), v katerem se afriška tradicija usklajuje z novejšimi glasbenimi ritmi. Italijo bodo zastopali elani skupine Tenores de Bitti s Sardinije, program pa bo zaključil Papa VVemba, ki izvaja zelo zanimivo zmes afriških in afrokubanskih rit- mov. V gledališču Goldoni pa bodo nastopili skupina Jajquka, Terme Quartet in domača skupina Pitura Freska. Ni še znano, ali bo tudi nastopil tudi Peter Gabriel, možno pa je, da se bo komu od navedenih nastopajočih tudi pridružil. Program je sicer zelo okviren, saj se tako vrstni red kot imena nastopajočih v posameznem kraju lahko še vedno obogatijo z novimi nastopi (ansambel Pitura Freska naj bi nastopil tudi na Trgu Sv. Marka). Festival VVomad se bo nadaljeval tudi v nedeljo. Na glavnem trgu so predvideni nastopi ansambla z Madagaskarja Justin Vali Trio, tibetanske skupine Purna das Baul in Afričana Remyja Ongale, v gledališču Goldoni pa Francisa Bebeyja, ponovno Justin Vali Tria in temnopoltega kalifornijskega kantavtorja Bena Harperja, ki sodi med najzanimivejše novosti lanskoletne ameriške glasbene produkcije. Svetovna glasba se bo zvrstila tudi na potniški postaji San Basilio (Zattere), kjer bodo nastopili brazilski dee jayi, angleška skupina Tele-parthy in nekateri med nastopajočimi na VVomad festivalu. Aleš VValtritsch SEZONA CENTRA »EMIL KOMEL« Zanimiv prikaz slovenske glasbene ustvarjalnosti Danes zvečer bo komorni ansambel Gallus Consort predstavil koncert z naslovom »Od Trubarja do Ramovša«. Glasbeno srečanje, ki sodi v letošnjo koncertno sezono Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel, se bo odvijalo v goriški cerkvi Sv. Ivana ob 20.30. Ansambel Gallus Consort, ki je sicer našemu občinstvu že dobro znan, je nastal leta 1980 z namenom, da predstavi renesančni in baročni repertoar z originalnimi instrumenti; ob tem se skupina ukvarja tudi s sodobnimi skladbami. Jedro ansambla sestavljata flavtist in violagam-bist Miloš Pahor ter Cembalistka in pevka Dina Slama, ki sta pričela skupno sodelovanje že leta 1964. Njim se večkrat pridružuje mlada in obetavna oboistka Irena Pahor, ki igra tudi tudi na violo da gamba in na kljunasto flavto. Člani ansambla Gallus consort se ukvarjajo tudi s prirejanjem koncertov, saj so že vrsto let pobudniki repenta-brskih »Glasbenih po-poldnevov stare in sodobne glasbe«. Za današnji goriški večer je Gallus Consort oblikoval koncert, na katerem bodo izvajalci orisali pot slovenske cerkvene glasbe od protestantskih pesmi tja do sodobnih komponistov, kot so npr. Osterc, Merku in Ramovš. Na tem koncertu bodo, ob Milošu Pahorju, Dini Slami in Ireni Pahor (na sliki), sodelovali še številni glasbeniki; med temi gre posebej omeniti basista Tomaža Faganela, ki je glasbo študiral v Ljubljani in Grazu in je sedaj priznani pedagog in zborovski dirigent. Faganel se bolj poglobljeno ukvarja s pevsko prakso stare glasbe, ne samo z izvajalskega vidika, ampak tudi kot muzikolog, saj je zunanji sodelavec Muzikološkoga oddelka ljubljanske Filozofske fakultete. Miloš Pahor, s katerim smo se pogovorili o koncertu, je poudaril, da je ta Faga-nelova veščina velika prednost, ker omogoča drugačen naCin muziciranja; s prvci, namreč, ki so se formirali na običajnih glasbenih šolah, je nujno opozarjanje, da izvajalska praksa stare glasbe je različna od tiste, s katero se pevec loti repertoarja iz prejšnjega stoletja. Miloš Pahor je poudaril tudi, da je to stanje odvisno predvsem od glasbenih inštitucij, pri katerih ni bolj izdelanih glasbenih načrtov, ki bi omogočili šolanje bodočih pevcev in ki bi same pevce usmerjali v smer opernega petja ali v smer stare glasbe. Ob basistu Tomažu Faganelu bo nastopil tudi njegov sin, trinajstletni sopranist Žiga. Tudi o njem je Pahor povedal, da dobro obvlada izvajalsko prakso stare glasbe, še posebej pa je poudaril, da je mladi pevec zelo muzikalne narave. Na tem koncertnem sporedu je vsekakor mlajši rod bogato prisoten, saj bo nastopila tudi sedemčlanska skupina Šentjakobskih otrok, ki bo podajala enoglasne protestantske pesmi Primoža Trubarja (1508-1567), Jurija Dalmatina (ok. 1547-1589) in Sebastia-na Krelja (1538-1567). Skupina, ki deluje že več let, je nastala na pobudo Dine Slama in jo sedaj vodi Irena Pahor. Iz repertoarja protestantskih pesmi bo spored nato segel v proti-reformacijsko zapuščino slovenskih skladateljev; na vrsti bodo skladbe Georga (Jurija) Prennerja (začetki 16. stol -1590), Gabriela Plautziusa (konec 15. stol. -1624) in Jonanne-sa Baptista (Janeza Krstnika) Dolarja (? -1673). Vsi skladatelji so bili sicer slovenskega porekla. Čeprav so delovali izven takratne- ga slovenskega ozemlja; pri izvedbi Plaut-ziusove Ave Marie in Dolarjevega Nisi Domi-nus bo sodeloval tudi slovenski tenorist Peter Pirnat, ki je študiral glasbo in petje in je elan Slovenskega komornega zbora. Prvi del koncertnega sporeda bo zaključila Sonata Amandusa Ivančiča, v kateri boroCni naCin muziciranja preide že v zgodnji klasicizem. Sonato bodo izvajali Miloš Pahor z baročno leseno flavto, gambistka Irena Pahor, njima dvema pa se bo pridružil tudi violist VValter Bar-biero; ta je italijanski glasbenik, ki se je uspešno uveljavil na različnih glasbenih tekmovanjih, se je solistično izpopolnjeval v razredu ruskega pedagoga F. Druzinina, komorno pa pod mentorstvom Kvarteta SoštakoviC. V drugem delu sporeda bo skupina Gallus consort segla že v naše stoletja; zvrstile se bodo skladbe Ivana Trin-ka, ki je sicer bolj poznan kot literat in kulturnik, Slavka Osterca, Pavleta Merkuja ter Primoža Ramovša. V tem delu sporeda bodo sodelovali še buenosai-reška sopranitska Julie-ta Kubik, ki se zdaj izpopolnjuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, italijanski saksofonist Marco Bontempo, docent na tržaškem konservatiriju »Tartini«, klarinetist Boris Rener, ki bo igral v tem primeru basovski klarinet in hornist Tilen Majaron, kateri se zdaj izpopolnjuje na ljubljanski glasbeni Akademiji. Posebej je Miloš Pahor v našem pogovoru poudaril, da sodeluje na tem koncertu tudi slovenski tržaški klarinetist Marko Stoka, ki je nekaj let od tega diplomiral na konservatoriju. Na koncu pa bi še lahko omenili, da bodo na sporedu tudi tri skladbe za pihala Dine Slame. Luisa Antoni LJUDJE IN DOGODKI Petek, 16. februarja 1996 _____IR KITAJSKA / NEKAJ SEKUND PO IZSTRELITVI_ Spodletela izstrelitev komercialne rakete Na njej je bil Murdochov telekomunikacijski satelit PEKING - Kitajsko raketo, ki naj bi popeljala v vesolje satelit Intelsat, je včeraj dvajset sekund po vzletu z izstrelišCa razneslo (na sliki AP), so sporočili predstavniki iz-strelišča, ki so dodali, da je nesreča »najbrž« povzročila človeške žrtve. Hongkonški radio je včeraj poročal, da so v eksploziji rakete izgubile življenje najmanj štiri osebe. Predstavniki izstre-lišča so sporočili, da so o nesreči, ki pomeni velik udarec za kitajski komercialni vesoljski program, obvestili bližnje bolnišnice, kar daje slutiti, da je bilo tudi precej ranjenih. Predstavniki lokalnih oblasti pa kot običajno niso dali izjav o morebitnih žrtvah ali ranjencih. Območje v bližini izstrelišCa Xichang, ki leži nedaleč od istoimenskega mesta v jugozahodni pokrajini Sichuan, so pozneje zaprli. Zaradi strogih omejitev niso znane nobene podrobnosti o nesreči. Na posnetku - izstrelitev so namreč prenašali po televiziji - je vidno, da se je 426-tonska raketa pet sekund po izstrelitvi nagnila za 45 stopinj, se vzravnala, ko pa jo je razneslo, so izključili neposredni televizijski prenos. Eksplozijo, ki je spominjala na potres, so slišali tudi v 40 kilometrov oddaljenih krajih. Intelsat 708 je bil namenjen medijskemu imperiju Ruperta Murdocha in podjetju TNG. Kitajska namerava s svojim ambicioznim - a slabo načrtovanim - vesoljskim programom, v okviru katere- -i VIETNAM / HOSIMINH. NEKDANJI SAJGON Nekdanji vzhodni Pariz med bliščem in (vse večjo) bedo HOSIMINH - Seks, rokendrol, mamila, igre na srečo, denar, prostaško govorjenje in... šarm. To so prve besede, ki navadno pridejo na misel, ko govorimo o Hošiminhu, razuzdanem vietnamskem južnem mestu, ki postaja iz dneva v dan vse večje in bogatejše. Toda Hošiminh ni i Hongkong ali Singapur, to ni več mesto, kakršno je bilo med vietnamsko vojno, ko se je še imenovalo Sajgon. Je mesto, kjer kričeča oblačila, razkošne restavracije in moderni lokali pačijo podobo resničnosti. 21 let po koncu vojne v Vietnamu je Hošiminh, ki je bil nekoč vzhodni Pariz, postal razstavni primerek kapitalističnih gospodarskih reform, ki so jih konec osemdesetih let sprejeli v Hanoju. Toda to je samo ena plat medalje. Druga plat je čedalje večji prepad med obubožanimi in bogataši. Na cestah je vse več otrok, širijo pa se tudi razjede modernega življenja - aids, prostitucija in mamila. Hkrati so tu še prometni kaos, onesnaženje in nenadzorovana gradnja, zdi pa se tudi, da zgodovinsko sovraštvo do severnega Vitenama še vedno ni pozabljeno. »Komunisti - sovražim jih vse po vrsti,« je izjavil eden od uličnih prodajalcev in dodal: »Zaradi njih imam takšno delo.« Toda to mesto nima le temnih plati. »Letos pričakujemo petnajstodstotno gospodarsko rast,« je dejal Tmong Tan S ang, predstavnik mestnih oblasti. »Pričakujemo, da bo Hošiminh do leta 2010 imel sedem milj ono v prebivalcev. Trenutno tu živijo dobri štirje milijoni ljudi. Menim, da bo Hošiminh v bližnji prihodnosti postal pomembno finančno in trgovsko središče Vietnama,« je dodal. Glede na to, kako zelo se je mesto spremenilo v zadnjih šestih letih, njegovim napovedim in težko verjeti. Vendar se bo moral Hošiminh prej temeljito soočiti z vsemi težavami, ki so jih prinesla leta centraliziranega načrtovanja po vzora nekdanje Sovjetske zveze. ga se je pripetila tudi zadnja nesreča, zmanjšati vlogo ameriških in evropskih tekmecev na tem področju. Med zadnjimi štirimi komercialnimi izstrelitvami, so se ponesrečile kar tri. Aprila lani je v podobni nesreči izgubilo življenje šest oseb, 23 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi spodletelih izstrelitev so se zavarovalne premije občutno zvišale, tako da bodo vsak čas izničile konkurenčnost cenenega kitajskega komercialnega vesoljskega programa. Po mnenju zahodnih raketnih izvedencev temelji kitajska raketna tehnologija na zastareli sovjetski, ki so jo Kitajci posodobili, a niso dosegli rezultatov sedanjih ruskih nosilnih raket. Raketa Veliki pohod 3B lahko v orbito ponese do pet ton tovora. FRANCIJA / GREENPEACE VZTRAJA Visoka stopnja jedrske onesnaženosti pri jedrskih obratih francoske Cogeme PARIZ - Neodvisna komisija za raziskave in informacije o radiaktivno-sti naj bi ugotovila visoko stopnjo radioaktivne onesnaženosti na območju jedrskega obrata La Hague na skrajno-sevemem francoskem polotoku Co-tentin. Tu se nahajajo največji obrati na svetu za predelavo in skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva. Naravovarstveniki, predvsem pa Greenpeace, že dalj časa zaman zahtevajo zaprtje tega obrata. Prav Greenpeace je zahtevali poglobljeno Studio o radioaktivni onesnaženosti okolja. Prisotnost radionukleidov joda 129 so ugotovili tako v ozračju kot v površinskih vodah in v podtalnici. Se bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so ugotovili tudi prisotnost plutonija 239 in stroncija 90, ki imata precej daljšo razpolovno dobo kot jod 129. Studija naj bi tudi dokazala, da so radionukleidi že prešli v prehrambeno verigo, ker so njihovo prisotnost ugotovili tudi v školkah in v rastlinju. Družba Cogema v La Hagueu predela letno 1.600 ton jedrskega goriva, v Mancheu pa ima jedrsko deponijo, v kateri se je v 25 letih nagrmadilo 525 tisoč kubičnih metrov radioaktivnega odpadnega materiala. Pred dvema mesecema so na zahteve naravovarstvenikov prenehali s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov, vendar vse kaže, da ga bodo obnovili. Sodstvo je namreč preklicalo sklep o zaprtju in čaka na rezultate posebne preiskovalne komisije. Obrat za predelavo jedrskega goriva medtem nemoteno nadaljuje delo, ker mu tudi protesti zaradi »višjih državnih interesov« ne pridejo do živega. NOVICE Strog kltejiki no nadlntemetom nadzor BRAZILIJA / NEOBIČAJEN IN IZREDEN TROPSKI NALIV PEKING - Kitajske oblasti so predpisale, da se morajo vsi državljani, ki so priključeni na mrežo Internet, v roku trideset dni registrirati pri policiji in podpisati obljubo, da ne bodo škodovali državi ali zagrešili kriminalnih prestopkov. Odredba naj bi prispevala k »zdravemu razvoju kitajske informat-ske industrije«. »Naši cilji so spodbujanje razvoja moderne tehnologije, povečanje kakovosti infor-matskih povezav s svetom, zmanjšanje števila kriminalnih prestopkov na tem področju in odprava pretoka škodljivih informacij,« pravijo oblasti. Samosežig pripadnika sekte Aum Sinri Kjo TOKIO - Pripadnik japonske sekte Aum Sinri Kjo, katerega voditelji so obtoženi, da so odgovorni za lanska napada z živčnimi plini na postajah tokijske podzemne železnice, se je včeraj zažgal na parkirišču pred sedežem sekte v Takasakiju. Moškega so mimoidoči sicer uspeli pogasiti, a je vseeno dobil tako hude opekline, da je v kritičnem stanju. Pol ure pred samosežigom je na sedežu sekte izbruhnil požar, ki je uničil vse drugo nadstropje stavbe. V požaru ni bil nihče ranjen. V Riu de Janeim je silovito neurje terjalo 56 smrtnih žrtev RIO DE JANEIRO - Tropski naliv, ki je v sredo ponovno prizadel brazilsko zvezno državo Rio de Ja-neiro, je terjal 56 smrtnih žrtev 36 pogrešanih oseb. Največ žrtev je bilo na ožjem območju Ria de Janeira, kjer je umrlo 47 oseb. Kot je sporočila brazilska civilna zaščita, je bilo največ žrtev v revnih barakastih naseljih »favelas«. Zemeljski plazovi in usadi so namreč odnašali revna domovanja, tako da je brez strehe nad glavo ostalo več kot 2.500 prebivalcev »favel« Ria de Janeira. V »faveli« Pai Joao je zemeljski plaz zasul dvajset oseb. O drugih žrtvah, med katerimi je še največ otrok, pa poročajo tudi iz »favel« Rocinha in Vidigal, ki sta ju poplavila blato in zemlja. Težave so bile tudi v samem središču Ria de Janeira, kjer pa narasle vode niso povzročile žrtev, gmotna škoda pa je vseeno precejšnja. Se vedno so prekinjene skoraj vse cestne povezave z ostalimi območji Brazilije. Iz previdnosti so včeraj zahtevali zaprtje jedrske elektrarne med Riom in Santosom. O težavah v prometu poročajo tudi iz Sao Paula. Brazilski meteorologi upajo, da se bo vreme že danes izboljšalo in da se bo neobičajna arktična frontalna motnja pomaknila na Atlantski ocean. Na sliki (telefoto AP): narasle vode so nagrmadile avtomobile pri bencinski črpalki, ki se nahaja ob vznožju »favele« Jacarepagna. V Vidnomu morate HANOJ - Po prvem februarju letos, ko so vietnamske oblasti napovedale vojno proti »družbenim pregreham« in »pokvarjenim« kulturnim proizvodom, so v Hanoju, glavnem mestu Vietnama, zaplenili že 17.309 videokaset in odstranili 11.160 nezakonitih napisov. Tarče policistov so bile predvsem prodajalne videokaset, restavracije, lokali, v katerih prirejajo karaoke, in masažni saloni. »Po zaslugi ozaveščanja in kampanje so ljudje prostovoljno oddali 27.302 videokaset,« so zapisali v časniku Hanoi Moi. Zaplenjeno blago -nedovoljene kasete, pregrešne plakate in »pokvarjeno« literaturo - so pozneje zažigali kar na mestnih ulicah. Kampanjo je sprožila komunistična oblast, ki si prizadeva, da bi pred junijskim kongresom stranke pridobila nekaj točk. Nenavadno pa je, da se je za zdaj na udaru znašel le Hanoj, kajti v Vietnamu pripada sloves »glavnega mesta prostitucije in mamil« predvsem Hošiminhu. fteodloč-emi M ćeirfa pdriija Kasparov - Deep Blue PtULADEPHIA - Tudi četrta partija med svetovnim prvakom v šahu, Rusom Garijem Kasparovom in računalnikom Deep Blue, se je v kongresnem centra v Philadelphii končala z remijem. Igralca sta se sporazumela za neodločen rezultat pri petdeseti potezi in po štirih urah in pol igre. Človek in računalnik imata zdaj vsak po dve točki, saj sta oba enkrat zmagala in dvakrat remizirala. Naslednje srečanje bo danes. JUTRI SE BODO V RIMU SEŠLI SRBSKI, HRVAŠKI IN BOSANSKI PREDSEDNIK Čas je, da se podpisniki Daytona znova soočijo Zaskrbljeni Zahod pričakuje potrditev zavezanosti miru SARAJEVO, RIM (Reuter) - Včeraj je italijansko zunanje ministrstvo sporočilo, da bo srečanje bosanskega, hrvaškega in srbskega predsednika v Runu v soboto, in ne danes, kot je bilo prvotno napovedano. Wa-shington, ki je pobudnik srečanja, skuša na ta način zagotoviti uveljavitev mirovnega dogovora v Bosni. Sestanek voditeljev sprtih strani bodo vodili predstavniki Evropske unije, Rusije in ZDA, vlogo gostiteljice pa bo prevzela Italija kot predsedujoča EU. Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva je včeraj obrazložil, da program sestan- ka še ni natančno določen, začel pa naj bi se v soboto in končal v nedeljo popoldne s tiskovno konferenco. Ministrstvo ni pojasnilo, zakaj so sestanek preložili še isti dan, ko so ga napovedali. V Rim naj bi prišli tudi mednarodni poobla- NOVICE Pahor zaskrbljen zaradi Domljanove izjave LJUBLJANA (STA) - Izjavo Žarka Domijana, predsednika saborske komisije za zunanjo politiko Republike Hrvaške, v časniku Nedeljna Dalmacija, da »so od tujih vojaških enot na hrvaškem ozemlju nameščene samo slovenske in srbske enote«, in Domljanovo zagotovilo, da Hrvaška ne bo izvedla nobene nasilne akcije, čeprav bi lahko z dvajsetimi specialci rešila vprašanje Trdinovega vrha, sem prebral z zaskrbljenostjo, je izjavil Borut Pahor, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Rešitev za odprta vprašanja - tudi določitev meje - je treba najti brez enostranskih pritiskov, ki bi jih bilo mogoče razumeti celo kot grožnjo z uporabo sile. »Verjamem, da to ni bil namen dr. Domijana. Prav zato želim opozoriti na občutljivost vsake besede, ki ne prispeva k medsebojnemu spoštovanju in zaupanju,« je dodal Pahor. Doslej neodvisni Studio B v Miloševičevih rokah BEOGRAD (dpa) - Beograjska mestna uprava, ki jo vodijo Miloševičevi socialisti, je včeraj prevzela nadzor nad neodvisno radijsko in televizijsko postajo Studio B. Stranka srbskega predsednika Miloševiča je hkrati zamenjala dosedanjega direktorja in glavnega urednika Milorada Reganoviča. »Novega vodstva ne priznavamo in naš program bo potekal brez sprememb,« je dejal eden od urednikov Studia B. Kljub temu so včeraj popoldne pretrgali oddajanje Studia B. Namesto običajnih političnih in kontaktnih oddaj so predvajali stare glasbene posnetke, v ozadju pa je napovedovalec prebiral poročila brez vsakršnih komentarjev. Beograjska mestna uprava je ukrep utemeljila z odločitvijo gospodarskega sodišča, id je razveljavilo privatizacijo Studia B. Zelo priljubljeni Studio B je (bil) eden redkih srbskih medijev, ki imajo kritičen odnos do srbskih oblasti. »To je nasilje nad mediji,« meni Reganovič. Kitajska vojska stopnjuje pritisk na Tajvan TAJPEJ (Reuter) - Na otoku Kinmen, ki si ga lasti Tajvan, leži pa le dva kilometra od jugovzhodne kitajske obale, je včeraj govoril tajvanski predsednik Li Teng Hui, ki v teh dneh pospešeno nabira glasove za prve demokratične predsedniške volitve v zgodovini Tajvana in kitajskega ljudstva sploh. Volilce je pozval, naj 23. marca izberejo voditelja, ki »se ne bo ustrašil zvoka groma« ter pozabil na dostojanstvo in prihodnost svojega ljudstva. Pri tem je imel v mislih nenehni pritisk Pekinga, ki zagotavlja, da za nobeno ceno ne bo dovolil dokončne osamosvojitve Tajvana, svojo pripravljenost za posredovanje pa dokazuje z obsežnimi vojaškimi premiki v Južnokitajskem morju. Včeraj je tajvansko obrambno ministrstvo sporočilo, da kitajska vojska kopiči sile v bližini otoka Pingtan, verjetno v okviru priprav na velike vojaške vaje, ki pa po mnenju nekaterih tajvanskih krogov utegnejo biti zgolj krinka za neposredno vojaško grožnjo »uporniškemu« Tajvanu. Politično nasilje v Bangladešu DAKA (Reuter) - V izbruhu nasilja med splošnimi volitvami v Bangladešu sta bila včeraj ubita dva človeka, veliko pa jih je bilo ranjenih. Samo v Chit-tagongu so krogle ranile 30 ljudi, med njimi tudi pripadnika paravojaških enot. O nasilju so poročali iz številnih delov države, uradnike pa je presenetila udeležba, ki je bila nižja od pričakovane. Višja udeležba je bila le v bližini univerze v Daki, kjer so provladno nastrojeni študentje zbrali prebivalce iz revnih četrti in jih odpeljali na volišča. S|S: ščenec za uveljavitev civilnega dela sporazuma Carl Bildt in predstavniki Nata ter OECD. Ameriški zunanji minister VVarren Christo-pher je dejal, da srečanje predstavlja »sredstvo za okrepitev zavezanosti vseh strani k pogodbi iz Daytona«, italijanska zunanja ministrica Agnellijeva pa je zatrdila, da je srečanje tudi priložnost za Evropo, da si pri poskusih uveljavitve dokončnega miru v nekdanji Jugoslaviji pridobi večjo vlogo. »Nenehni spori med različnimi skupnostmi v bosanski prestolnici kažejo na to, da je konstruktivna posredniška vloga Evrope nujno potrebna,« je dejala. Konferenca bo potekala v času, ko je postala uveljavitev daytonskega sporazuma zaradi vprašanj vojnih zločincev, ujetnikov in drugih težav resno ogrožena. Ameriški posrednik Richard Holbrooke je dogajanje v tem mesecu označil kot doslej največjo preizkušnjo za sporazum. Napetosti med muslimanskim in hrvaškim prebivalstvom v Mostarju so se stopnjevale, po izročitvi dveh bo-sanskosrbskih častnikov sodišču v Haagu pa so se zaostrili tudi odnosi med Palami in Iforjem. Ce bi se izkazalo, da je bil daytonski sporazum zgolj začasna odprava vojnega stanja, bi utrpeli veliko, škodo vsi glavni akterji na mednarodnem prizorišču, zatrjujejo poznavalci. »Ko je bil decembra v Parizu podpisan mirovni sporazum, smo upali, da se bo z Bosno - ki je zastrupila mednarodne odnose - odslej lažje ukvarjati. Srečanje v Rimu je ključnega pomena za ohranitev prave poti. Vemo, kje bomo končali, če pride do drugačnega scenarija,« je včeraj poudaril neki evropski diplomat. Predstavnik bosanske oblasti pa je izrazil pričakovanje, da se bodo pogovori v Rimu vsaj dotaknili usode obtoženih srbskih vojnih zločincev, kot sta Radovan Kara-džič in Ratko Mladič. Bosanske oblasti so včeraj iz vojaškega zapora v Tuzli izpustile še 11 srbskih ujetnikov (Reuter) ANALIZA Potniki preluknjanega čolna LONDON - Za Združene države Amerike, evropske zaveznice in Rusijo je balkanski vrh v Rimu več kot le poskus, da bi ohranili mirovni proces v Bosni »nad vodo«. Če se bo daytonski sporazum izkazal kot samo začasno in zelo drago premirje, bi po mnenju poznavalcev in diplomatov utegnili doživeti brodolom neslutenih razsežnosti vsi glavni igralci na mednarodnem prizorišču. Možnosti ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je s pošiljanjem 60 tisoč vojakov v Bosno povlekel zelo tvegano potezo, za vnovično izvolitev bi se s polomom v Bosni zagotovo občutno zmanjšale. Prav Združene države so izsilile sestanek v Rimu, ki bo potekal konec tedna, udeležili pa se ga bodo predsedniki Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter predstavniki velesil. Evropske zaveznice, ki so jih Američani nenehno grajali zaradi njihove nesposobnosti pri reševanju konfliktov na »lastnem dvorišču«, bi prav v času, ko so vendarle začele upati, da bodo v mirovnem procesu dobile tudi pomembnejše vloge, lahko'doživele novo ponižanje. Neuspeh bi povzročil vnovično napetost v čeza-tlantskih odnosih, ki so si komajda opomogli od ran, ki jim jih je prizadejala triletna bosanska vojna. Pod vprašaj bi postavil tudi utrditev odnosov med Rusijo in Zahodom, ki jo evropsko-azijska velesila napoveduje še pred junijskimi predsedniškimi volitvami. »Ko je decembra v Parizu prišlo do podpisa mirovnega sporazuma, smo vsi upali, da bomo z Bosno, ki je zastrupila vzdušje v mednarodnih odnosih, lažje opraviti in si začetih rane,« je dejal evropski diplomat. »Čeprav bosanska kriza še ni doživela vnovičnega razmaha, je srečanje v Rimu ključnega pomena, da stvari ohranimo na pravi poti. Ce nam to ne bo uspelo, bomo vsi v zelo neprijetnem položaju.« Michael VVilliams iz londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije (HSS) je dejal, da je zelo pomembno to, da so sestanek v Rimu sklicali tako hitro. »Številni znaki opozarjajo na nevarnost. Vse kaže, da je položaj resnejši, kot so vpleteni pripravljeni javno priznati,« je dejal VVilliams. »Neuspeh bi zelo škodil Clintonovemu ugledu, za članice evropske petnajsterice pa bi bil prava katastrofa.« Ameriški poslanik Richard Holbrooke pa je težave z izročanjem domnevnih vojnih zločincev, zaporniki in delitvijo Mostarja označil mnogo bolj optimistično - kot »luknjo na cesti«. Italija, ki zdaj predseduje Evropski uniji, bo gostiteljica srečanja, medtem ko si EU prizadeva izoblikovati splošno zunanjo in varnostno politiko. Prikrite napetosti med VVashingtonom in evropskimi zaveznicami so v zadnjih dnevih postale bolj odkrite. Holbrooke je po tem, ko je pomagal zgladiti spor med Grčijo in Turčijo, naperil ostro kritiko na Evropo zaradi njene očitne nesposobnosti za reševanja svojih težav. Francija in Britanija sta zavrnili obtožbe, da so se evropska civilna prizadevanja za obnovo Bosne uresničevala občutno počasneje kot Natova. Natov generalni sekretar Javier Solana je v nedavnem govoru pozval VVashington in Evropo, naj združita moči. Poudaril je, da je zelo pomembno, da mirovni proces v Bosni obdržijo na pravi poti. »Prva lekcija, ki smo se jo dodobra naučiti v preteklih letih, pravi: Ce delujejo posamično ali celo v nasprotnih smereh, lahko članice Evropske unije in Združene države Amerike dosežejo bore malo,« je dejal Solana. »Kadar pa združijo svoje moči, je le malo stvari, ki jih ne bi mogle doseči.« Nicholas Doughty / Reuter 11 ■■ - V SARAJEVU ŠE VEDNO NI DOVpLJ MEDNARODNIH POLICISTOV Ko svet zavrti številko 92 SARAJEVO - Svet je decembra zavrtel telefonsko številko 92 in za pomoč prosil 1721 policistov, ki naj bi pomagali podpirati mirovni sporazum. Odzvali so se le redki. Čeprav se napetost v Bosni nenehno stopnjuje, je v deželo prispelo samo 220 policistov Združenih narodov. V Sarajevu, kjer je najbolj vroče, bi potrebovali vsaj štiristo ali petsto tujih opazovalcev, ki bi sodelovali z lokalno policijo in s svojo navzočnostjo pomiriti prebivalce, zlasti Srbe v predmestjih, ki naj bi prešla pod hrvaško-muslimanski nadzor. Zal je opazovalcev v Sarajevu samo ne- kaj več kot sto. Sredin napad ostrostrelca na avtobus, ki povezuje vlado s srbskim delom mesta, je bil grenko opozorilo, da je bosansko glavno mesto še naprej samo korak oddaljeno od vnovične tragedije. Komisar mednarodnih policijskih enot (IPFT) Peter Fitzgerald priznava, da je trenutno njegov največji problem pomanjkanje policijskih opazovalcev. »Obljubili so nam več kot dovolj pomoči, toda države, ki so to obljubile, še niso poslale svojih enot. Število opazovalcev se počasi povečuje, vendar smo še daleč od trenutka, ko bomo imeti zadostno število ljudi, da bi lahko izpolniti vse na- KurtSchork/Reuter loge,« je dejal. Kritiki trdijo, da zamisel o neoboroženi - četudi polnoštevilni - Zrmanji policiji, ki nima niti pravice do aretacije, ni primerna v deželi, kjer ima vojaška moč že dolgo prednost pred vsem drugim. Fitzgerald meni, da je naloga njegovih enot -nadzorovanje, svetovanje in izobraževanje lokalnih policijskih enot -dovolj velika že brez uporabe orožja. »Popolnoma sem naklonjen zamisli o neoboroženosti opazovalcev, kajti naloga, ki so nam jo zaupali, ne vsebuje uveljavljanja ne mirovnega sporazuma ne miru in reda. Pomagati moramo le lokal- ni policiji. Naše delo ni opravljanje policijskih nalog, marveč zagotavljanje, da ga tisti, ki so zanj zadolženi, opravljajo tako, kot je treba. Da bi to dosegli, nam ni treba uporabljati orožja, saj nismo varnostni organi.« Trenutni izziv IPTF je načrtovanje postopnega razvrščanja musliman-sko-hrvaških enot v pet sarajevskih predmestij, kjer bo srbska policija 20. marca izgubila pristojnosti. Fitzgerald se lahko zanese na pomoč enot Severnoatlantske zveze pri zagotavljano varnosti policistov federacije, toda skrbi ga, da bodo prevzem oblasti preprečili ostrostrelci, ki jim ruševine ponujajo primerna skrivališča. Spodbudno je, da je imel Fitzgerald dobre stike s srbskimi oblastmi, medtem ko se je vojska bosanskih Srbov Natu na daleč izogibala. Nedavni dogodek, ko je bosanska vlada zajela in izročila dva bosanska Srba, osumljena vojnih zločinov, je vnovič zagrenil odnose med Srbi in Natom. Fitzgeraldu se je takrat ponudila odlična priložnost, da pokaže, kaj zmore. Priboril si je dostop do obeh mož, zagotovil, da so z njima ravnali po predpisih in celo omogočil obisk ene od soprog - vse to bo bržkone pripomoglo k njegovim dobrim odnosom z bosanskimi Srbi. RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA PREDSEDNIŠKE VOLITVE Jelcin želi še pet let ostati v Kremlju TudiZjugonovse je vključil v volilno dirko MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj v svojem rodnem mestu Jekaterinburgu napovedal kandidaturo na bližajočih se predsedniških volitvah in tako tudi uradno zaCel predvolilno kampanjo. V govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, se je zavzel za usmrtitev voditeljev Čečenskih upornikov, izrekel je tudi precej kritik na račun obrambnega ministra Pavla Gračova. Svojega predsedniškega kandidata je včeraj imenovala tudi ruska komunistična partija. Na junijskih predsedniških volitvah bo sodeloval njihov predsednik Genadij Zjuganov. Jelcin je v govoru v Palači mladosti v Jekaterinburgu dejal, da bi bilo neodgovorno, če se ne bi potegoval še za svoj drugi predsedniški mandat in nadaljeval reform, ki jih je začel. »Zadevo, ki sem se ji posvetil z vsem srcem, moram pripeljati do uspešnega konca. Prepričan sem, da deželo lahko popeljem prek vseh nemirov, skrbi in negotovosti,« je dejal ruski predsednik in dodal, da si želi čečensko vojno končati še pred volitvami. Preden je najavil svojo vnovično kandidaturo, pa je včeraj dopoldne v govoru ob sedmi obletnici umika ruske vojske iz Afganistana Jelcin nenavadno strogo obsodil voditelje čečenskih upornikov. »Zahtevali bomo, da nam izročijo Dudajeva, Basajeva in Radujeva. Treba jih je ustreliti,« je dejal. Jelcin je priznal, da je štirinajstmesečna čečenska vojna največja ovira na poti k njegovi vnovični izvolitvi. Dejal je, da preučuje več različnih možnosti za nov mirovni sporazum. Ruski predsednik nasprotuje umiku ruske vojske iz Čečenije, zaradi prepro-časnih reform vojske pa je kritiziral tudi obrambnega ministra, generala Pavla Gračova. »Reforme potekajo zelo slabo, čeprav se zdi, da je Gračov z njimi povsem zadovoljen.« Ruska komunistična partija je v Moskvi približno ob istem času svojega voditelja Genadija Zjuganova potrdila kot uradnega kandidata stranke na junijskih predsedniških volitvah. Komunistična partija je v svoji moskovski resoluciji vse levičarske stranke pozvala, naj se odpovejo predvolilni tekmi in se ji pridružijo v skupnem boju proti Borisu Jelcinu. Zjuganov je izrazil prepričanje, da bo sedanji predsednik Ruske federacije na volitvah zelo slaboten nasprotnik. Po njegovem mnenju bi Jelcinova vnovična izvolitev pomenila nadaljevanje rušenja domovine. »Samo komunisti in pravi domoljubi lahko izboljšajo družbo in narodu vrnejo državo, ki mu je bila ukradena,« je dejal Valentin Kupcov, eden od pomembnih komunističnih veljakov. Rusi podirajo čečensko predsedniško palačo GROZNI (Reuter) - Ruski vojaki so včeraj v Groznem začeli rušiti nekdanjo čečensko predsedniško palačo (na sliki: Telefoto Reuter). Očividci trdijo, da se je ob prvi eksploziji počasi sesula vsaj tretjina stavbe, ki je bila zaradi lanskega močnega obstreljevanja hudo poškodovana. Pred začetkom rušenja so ruske čete in oklepniki zaprli celoten okoliš. Nekaj sekund pred eksplozijo so vojaki z avtomatskim orožjem streljali v zrak. Predstavnik proruske vlade Ruslan Martagov je pojasnil, da so odločitev o rušenju sprejeli iz varnostnih razlogov. »Čečenija je potresno zelo občutljivo območje in zgradbe ne moremo pustiti v takšnem stanju,« je dejal Martagov. Rušenje pa je zelo razburilo lokalno prebivalstvo. Številni menijo, da hočejo Rusi uničiti simbol čečenskega upora. »Celo ruševin se bojite,« je neka starka vpila na vojake, ki so od daleč z daljnogledi opazovali rušenje. Palača je nekoč, preden je Jelcin v Čečenijo poslal vojsko, služila kot štab Džo-harja Dudajeva. Za njeno popolno uničenje naj bi porabili kar dve toni trotila. Prizor je bil zelo podoben tistemu izpred 65 let, ko je dal Stalin porušiti moskovsko katedralo Kristusa odrešenika, ki so jo sedaj znova zgradili. Kremelj je pred časom načrtoval, da bi obnovo čečenske predsedniške palače zaupali turškemu gradbenemu podjetju, ki je leta 1993 obnovilo poškodovano rusko belo bišo. Kot vse kaže, si je premislili. VEČINA RUSOV ZAUPA DEMOKRACIJI, SEDANJIM OBLASTEM IN ZAHODU PA PRAV NIČ Ljudje čutijo, da je Moskva zašla s prave poti VVASHINGTON - Izidi obsežne raziskave javnega mnenja v Rusiji so pred junijskimi predsedniškimi volitvami zelo tehten razlog za zaskrbljenost, piše Jerry Hough v časopisu International Herald Tribune. Zaskrbljujoči so predvsem odgovori na dve ključni vprašanji. Samo deset odstotkov Rusov meni, da je usmeritev njihove države pravilna, vsi drugi pa so prepričani, da je za vse njihove težave kriv Zahod. Na vprašanje, ali menijo, da namerava Zahod s svojimi gospodarskimi nasveti oslabiti Rusijo, jih je kar 60 odstotkov odgovorilo pritrdilno, le 20 odstotkov pa negativno. Podoben odnos do Zahoda je mogoče zaslediti v raziskavi, ki jo je opravila ameriška Brookings Institution, financirala pa sta jo Nacionalna znanstvena fondacija in Ameriška informacijska agencija. Raziskavo so opravili decembra, pri čemer so v 69 od 73 ruskih regij anketirali 3850 naključno izbranih odraslih oseb. Del raziskave vliva tudi upanje. Rusi namreč zaupajo v demokracijo in se zanjo čutijo tudi osebno odgovorni. Kar 42 odstotkov jih je odgovorilo, da so imele parlamentarne volitve zanje velik pomen. Leta 1993 je bilo takšnih samo 32 odstotkov. Decembra je televizijsko volilno kampanjo vsak dan spremljalo 51 odstotkov Rusov - leta 1993 jih je to počelo le 39 odstotkov. Volilna udeležba je bila lani 65-odstotna, kar je veliko več kot na ameriških volitvah v kongres. Ali povedano drugače - Rusi se bodo množično udeležili tudi junijskih predsedniških volitev. Ruska življenjska raven pada Do zdaj ruski volilci še niso izbrali kandidata, ki bi mu dali veliko podporo. Podpora sedanjemu predsedniku Borisu Jelcinu in skrajnemu nacionalistu Vladimirju Žirinov- skemu je tako zelo padla, da je težko pričakovati zmago enega od njiju. Raziskava je pokazala, da imata še največ možnosti upokojeni general Aleksander Lebed in komunistični vodja Genadij Zjuganov. Rusi so s sedanjo politično usmeritvijo zelo nezadovoljni. Ko primerjajo izide ruskih in kitajskih reform, si lahko upravičeno predstavljajo, da si Zahod prizadeva za njihovo uničenje. Zahodni nasvet, naj Rusija ne odstopi od hitrih in korenitih reform v smeri tržnega gospodarstva, je povzročil številne težave. Stopnja smrtnosti se je vrtoglavo dvignila, kmetijstvo je v občutno večji krizi, kot je bilo v času kolektivizma, bruto gospodarski proizvod je v zadnjih petih letih padel za 50 odstotkov, življenjska raven pa je po uradnih podatkih samo lani padla za 15 odstotkov. Samo trije odstotki vprašanih so odgovorili, da se je njihov finančni položaj lani znatno izboljšal, 13 odstotkov jih je približno na istem kot prejšnja leta, več kot 60 odstotkom pa se je standard znatno poslabšal. Kar polovica zaposlenih je dejala, da jim plač skoraj nikoli ne izplačajo pravočasno. Kljub temu večina Rusov še naprej podpira gospodarske reforme. Njihovo mnenje se je spremenilo le v zvezi s privatizacijo velikih podjetij - večina jih namreč temu nasprotuje. Komunisti so v vzponu Zaradi vseh teh podatkov ni presenetljivo, da so vsi, ki so se zavzemali za radikalne gospodarske reforme, izgubili skoraj vso podporo. Ameriški predsednik Bill Clinton je po volitvah leta 1993 odpotoval v Moskvo in se javno zavzel za podporo Jegorju Gajdarju in Borisu Fjodorovu. Lani je Gaj dar jeva stranka dobila le 3, 9 odstotka glasov (leta 1993 jih je imela še 14, 3), stranka, ki jo vodi Boris Fjo-dorov, pa le 1, 9 odstotka. Številke v raziskavi kažejo, kako zelo se je povečala pod- pora komunistom. Leta 1993 polovica ljudi sploh ni slišala za Zjuganovo stranko ali pa o njej ni imela jasnega mnenja. Lani je bilo takšnih le še 25 odstotkov. Komunisti so dobili podporo predvsem pri starejših in ljudeh srednjih let iz večjih mest. Zjuganov svoja sporočila usmerja na več plasti prebivalstva. Moskovski analitiki menijo, da si prizadeva doseči socialdemokratsko usmeritev. Toda tisti, ki ga podpirajo, so glede gospodarskih reform zelo konservativni. Petinštirideset odstotkov anketirancev, ki so komuniste ocenili pozitivno, nasprotuje vsakršnim gospodarskim reformam, medtem ko se jih 38 odstotkov zavzema za radi- kalno, toda postopno reformo. Zjuganov mora torej zmerneže prepričati, da se premika na sredino, pri tem pa ne sme izgubiti svojih sedanjih privržencev - Sizifovo delo. Vrnitev v socializem ni verjetna Ker mora biti Zjuganov v tem trenutku zelo nejasen, ni mogoče napovedati, za kakšno politiko se bo odločil, če bo zmagal. Rusi so izvedli že veliko privatizacijskih projektov, tako da bi imeli komunistični predstavniki veliko težav, če bi se hoteli vrniti v socialistični sistem. Po vsej verjetnosti bodo vnovič nacionalizirali zgolj naravne vire. Bržkone se bo- do odločili tudi za industrijsko politiko državnih vlaganj in za politiko uvozne substitucije z visokimi carinami. Prizadevali si bodo tudi za vnovično gospodarsko združitev nekdanjih sovjetskih republik. Toda to niso samo komunistične napovedi. Kdorkoli bo že zmagal na predsedniških volitvah, bo moral predstaviti podoben politični program sprememb. Nasveti Zahoda so bili brez učinka Zahodni gospodarstveniki nikakor niso nameravali oslabiti Rusije, vendar morajo priznati, da njihovi nasveti niso imeli učinka. Zahod se je zavzemal za reforme, ki so temeljile na goli ideologiji, pri čemer niso upoštevali lokalnih razmer. Namesto da bi Rusiji svetovali ameriško ideologijo pragmatizma, uravnoteženega kapitalizma, postopnih sprememb in vladnega »checks and balances« sistema, so ji podtaknili ideologijo, ob kateri se je Margaret Thatcher zdela prava socialistka. Kapitalizem je zelo raznolik. Saudova Arabija je nacionalizirala naftno industrijo, pacifiške države so imele zelo visoke carine in trdno industrijsko politiko, Amerika umetno podpira cene kmetijskih izdelkov, Evropa si želi skupno denarno enoto... Izjavljanje, da je rusko izvajanje prav takšnih politik odklon od reform, je ideološki nesmisel. Zahod se zdaj v Rusiji zavzema za ostro politiko, kar je v nasprotju s tistim, kar je dopuščal Nemčiji v letih od 1919 do 1933. Nastopil je čas za spremembo politike. VODILNI RUSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDATI Volilna lista za junijske predsedniške volitve začenja dobivati končno podobo. Vsi kandidati morajo do 15. aprila zbrati milijon podpisov, če hočejo vložiti uradno kandidaturo. Boris Jelcin, 65 let Jelcin je svojo namero o vnovični kandidaturi za položaj ruskega predsednika predstavil včeraj v svojem rodnem mestu Jekaterinburg. Boriti se bo moral z majhno podpro volilcev, težavami s srcem in vzpenjajočimi se komunističnimi nasprotniki. Potem koje leta 1991 prepričljivo zmagal, je zdaj njegov največji problem iskanje poti za končanje prelivanja krvi v uporniški Čečeniji, ne da bi pri tem izgubil naklonjenost javnosti. Vladimir Zirinovski, 49 let Genadij Zjuganov, 51 let Grigorij Javlinski, 43 let Zirinovski je kandidat skrajne nacionalistične Liberalnodemokratske stranke. Stranka je na parlamentarnih volitvah leta 1993 zasedla drugo mesto, lani pa tretje. Zirinovski je veliko priljubljenost dosegel s kombinacijo agresivnega nacionalizma, populizma in ksenofobije. Pomagala so mu tudi njegova izvirna populistična gesla, kolje na primer »poceni vodka za vse«. Komunistična stranka gaje za predsedniškega kandidata nominirala včeraj. Nekdanji učitelj in njegova stranka sta spodbudila val družbenega ogorčenja zaradi bolečih tržnih reformam. Decembra lani je postal veliki zmagovalec parlamentarnih volitev. Komunisti se zavzemajo za prostovoljno zvezo nekdanjih sovjetskih republik in zahtevajo večji državni nadzor nad nekaterimi gospodarskimi vejami. Javlinski je vodja glavne ruske liberalne stranke Jabloko. Enako ostro nasprotuje tako komunistični kot Jelcinovi vladavini. Gospodarski svetovalec nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova trdi, da bi bile lahko tržne reforme veliko manj boleče in bolj prijazne do ljudi. Zaradi tekmovanja med demokrati mu bržkone ne bo uspelo zbrati podpore vseh reformistično usmerjenih sil. Njegove možnosti so zato majhne. Študija ministrstva za okolje in prostor ni pomirila zlih duhov Podjetje Salonit namerava v naslednjih sedmih letih opustiti uporabo azbesta LJUBLJANA - Anhovski Salonit že dolgo Časa buri duhove, ne samo prebivalcev srednje soške doline, pac pa tudi širše Slovenije. Zato se je ministrstvo za okolje in prostor odločilo pripraviti obširno interdisciplinarno nalogo o tej problematiki, ki so jo v sredo popoldan (razprava se je zavlekla pozno v noč) predstavili občinskemu svetu in krajanom v Kanalu ob Soči. Studija, s katero so Zeleh ugotoviti dejansko obremenjenost okolja na območju Ajbe, Bodreža, Gorenje vasi, Kanala, Morskega, Kanalskega Vrha, Anhovega, Deskel in Plav, pa je pri domačinih povzročila ogorčenje. Menijo, da izsledki ne posegajo dovolj globoko v problematiko. Za ilustracijo navajajo, da je samo lani za azbestozo na novo zbolelo 93 ljudi, prej pa jih je v petnajstih letih skupaj 163. Ekološki študiji, končani decembra lani, očitajo, da je narejena »v roka-vicali«, in se sprašujejo, čemu so jo sploh pripravili. In kakšne so ugotovitve, ki so razjezile ljudi? Glede nespornih vplivov na okolje so raziskovalci ugotovili, da prostor srednje soške doline z vidika izpuščanja škodljivih snovi ni obremenjen. M normalni proizvodnji Salonita gre na leto v zrak približno 240 ton prašnih delcev, kar pomeni 700 kilogramov dnevno, približno šest ton stire-na na leto, 850 ton dušikovih oksidov, 700 ton ogljikovega monoksida in 0, 002 tone azbesta na leto. Občasno so prekoračene še dovoljene koncentracije prašnih delcev, zlasti na območju Gorenje vasi. Emisije stirena, derivata bezne-na z značilnim vonjem, so sicer v skladu s predpisi, vendar zaradi bližine stanovanj pomenijo motnjo v bivalnem okolju; občasno pa lahko koncentracija prekorači mejno vrednost. Med vplivi, ki jih ni ali jih m mogoče nedvoumno ugotoviti, študija navaja, da je obremenjenost zraka z du- šikovimi oksidi in ogljikovim monoksidom majhna, meritve pa so prav tako pokazale nizko obremenjenost zraka z azbestnimi vlakni celo v neposredni biližini proizvodnih obratov. Emisije so v skladu s predpisi Evropske unije in Ameriške agencije za okolje EPA, kar pomeni, da je zrak onesnažen tako kot v urbanih, vendar malo prometnih območjih. Onesnaženost tal in indikatorskih rastlin s težkimi kovmami ne odstopa bistveno od drugih območij v Sloveniji, čeprav bi, kot pravijo strokovnjaki, lahko prav tu pričakovali posledice emisij iz obdobja do leta 1977. Studija še kaže, da Soča ni ogrožena, saj tehnološke odpadne vode kljub previsokim koncentracijam zlasti kroma in raztopljenih snovi ne vplivajo na poslabšanje njenega kakovostnega razreda. Anhovski industrijski kompleks pa povzroča dve značilni motnji, in sicer degradacijo krajine - proizvodni objekti in kamnolom so vidna motnja -in hrup, ki je prevelik zlasti v nočnem času na področjih Krštenice, Morskega, Gorenje vasi in Rodeža. Ne gre pozabiti, da Salonit za svojo proizvodnjo uporablja tudi pomožne surovine in dodatke za izdelavo cementa in drugih izdelkov. Prevladujejo kurilno olje, mazut, vretenska olja, trda goriva in dodatki, ki, kot ugotavljajo strokovnjaki, lahko šele ob nezgodi predstavljajo nevarnost za okolje. Obljubljeno pa je, da bodo kondenzatorji s PCB odstranjeni do leta 2000. Ljudi pa seveda najbolj zanimajo ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje prebivalcev srednje soške doline. Izsledki interdisciplinarne študije kažejo, da so sanacijski ukrepi, tehnološke spremembe in poostrena delovna disciplina po letu 1985 bistveno zmanjšali možnost obole- li so v petih letih, odkar državljani Slovenije služijo vojaški rok v enotah teritorialne obrambe, svojo državljansko dolžnost izpolnjevali deljeno, in sicer so se najprej urih v učnih centrih, drugi del usposabljanja pa so opravili v bojnih vanja za poklicnima boleznima azbestozo in silikozo pri novozaposlenih. Od povprečno 900 prebivalcev, zaposlenih v Salonitu pred letom 1991, jih je bilo tristo poklicno izpostavljenih azbestu. Za azbestozo jih je do konca predlanskega leta izbolelo 98, za me-zoteliomom pa 19. Dva obolela za mezoteliomom sta bila sicer zaposlena v Salonitu, vendar azbestu nista bila izpostavljena poklicno. Obolevanje je predvsem posledica proizvodnje in zaščite delavcev enotah. Generacija, ki zaprisega danes v Bohinjski Beli je poskusna in bo vseh sedem mesecev služila v bojni enoti. Že naslednja generacija, ki bo zaprisegla čez tri mesece v Kranju, naj bi s to prakso nadaljevala po rednem programu. v sedanjem Fibrosalu od leta 1961 do 1985. Mezote-liom pa se je pojavil še pri štirih prebivalcih, kar pripisujejo kontaktni kontaminaciji, saj niso bili nikoli zaposleni v cementarni. Vendar prav ti štirje primeri potrjujejo možnost nastanka rakastega obolenja ne glede na čas izpostavljenosti in vdihanih količin pri prebivalcih, ki živijo v okolici azbestcementne industrije. Studija opozarja, da bi za trdnejše sklepe o možnih negativnih zdravstvenih učinkih stirena Tako, je dejal Kacin, se bo povečalo število bojnih enot slovenske vojske za dvakrat, to bo pomenilo povečanje bojne sposobnosti vojske, po drugi strani pa bodo vojaki odslužili sedem mesecev v enem kraju pod poveljstvom istih starešin, ki bodo imeli v novem sistemu boljše pogoje za delo in za strokovno izobraževanje ter napredovanje. V ministrstvu pričakujejo, da do konca tega leta v Sloveniji ne bo niti enega učnega centra več. Nov način usposabljanja vojakov bo trofezen, je dejal državni sekretar v MO Gorazd Vidrih. Temeljno usposabljanje bo trajalo 16 tednov, urjenje pa tri tedne manj. V tem času bodo enote na voljo za operativno uporabo, kar je najbolj pomembno, je dejal Vidrih. Ker bo več enot v bojni pripravljenosti, je potrebno tudi več orožja. To orožje je bilo do sedaj v skladiščih, zdaj pa ga bodo razdelili posameznim enotam, je dejal minister. Bernard Pesjak morali zaposlene in bližje stanujoče spremljati daljši čas. Nekaterih drugih pojavov negativnega zdravja v okviru študije niso mogli nedvoumno povezati z emitiranimi snovmi v zraku ali z uporabljanimi snovmi na delovnih mestih; za kaj takega bi bila potrebna širšre in drugače zastavljena raziskava. V anhovskem Salonitu, ki je s svojo tradicijo in predvidenim proizvodnim programom pomemben gospodarski subjekt v občini Kanal, nameravajo v nasle- dnjih sedmih letih izpeljati sedem ukrepov za prestrukturiranje proizvodnje in sanacijo okolja. Na prvem mestu je popolna opustitev uporabe azbesta in dograditev čistilne naprave za tehnološke odpadne vode. Prenehali bodo prehodno odlagati surovine na prostem in zmanjšali število izpadov elektrofiltra cementarne Skale, predvidena pa je še rekonstrukcija obrata za proizvodnjo Tesal cevi z razgradnjo odsesanih hlapov stirena. Katarina Novak Glede nedavne odločitve MO za nakup enega od petih sistemov zvez za potrebe slovenske vojske, ki je razburila javnost, je minister Jelko Kacin dejal, da je naložba vredna manj kot deset milijonov ameriških dolarjev. Za nakup opreme od izraelskega proizvajalca so se odločili, ker je bila tehnično naprednejša in boljša ter finančno ugodnejša od tiste, ki jo je ponujalo ameriško podjetje. To naj bi ugotovila tudi komisija, ki je opravila revizijo postopka in v kateri so bili trije strokovnjaki - nobeden ni zaposlen na MO -, ki so pregledali tehnološko, cenovno in strokovno plat izbora, ter dva predstavnika vlade, ki nista imela pripomb na postopek izbora. Minister je tudi zagotovil, da v nakup sistema zvez ni vpleten noben posrednik in da je bil predsednik vlade Janez Drnovšek z nakupom seznanjem. ZLSD Bohinc prepušča prostor v parlamentu Kocijančiču LJUBLJANA - Rado Bohinc, M je po nedavnem odstopu z ministrskega položaja prevzel poslansko funkcijo, je včeraj odstopil tudi s te funkcije, ker meni, da državni zbor v kratkem Času do volitev ne bo sprejemal pomembnih odločitev, ker se bodo poslanci obnašati predvolilno in si zagotavljali nove privilegije. Njegov odstop je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kumer, ki je povedal, da se bo v poslanske klopi bržkone vrnil predsednik stranke Janez Kocijančič, ki ga je zamenjal Bohinc. Metka Tekavčič, ki je na listi izvoljenih kandidatov ZLSD za Bohincem in pred Kocijančičem, naj bi se namreč po Kumerjevih besedah zaradi zaposlenosti z dragimi obveznostmi odrekla funkciji poslanke. Kumer je dejal, da v stranki iščejo poti za spremembo včeraj sprejetega zakona o osnovni šoli, ki uvaja predmet o verstvih in etiki. ZLSD nasprotuje uvajanju nacionalnih list v volilni sistem, če te v parlament vsiljujejo kandidate brez podpore vo-lilcev, je dejal Ciril RibidC. O tem so sprožili tudi ustavni spor, ki pa še ni rešen. Možnost, da posamezniki kandidirajo v dveh volilnih okrajih, je po njihovem mnenju primerna le za manjše stranke, ki imajo premalo kandidatov za vse okraje. Povedal je, da so v stranki naklonjeni spremembi delitve mandatov v dragem krogu, vendar tako, da velike stranke ne bodo privilegirane. Poudaril je, da spodnjega pragu za vstop stranke v parlament ne bi smeli zniževati, ker slovenski strankarski prostor Se ni izoblikovan. RibidC je še povedal, da mora v njihovi stranki na notranjih volitvah kandidirati najmanj 40 odstotkov žensk, na listah za državnozborske in lokalne volitve pa najmanj ena tretjina. Sergeja Sirca MINISTRSTVO ZA OBRAMBO / ENOVITO USPOSABLJANJE Povečanje bojne sposobnosti vojske Prisegla je prva generacija, ki bo služila po novem sistemu LJUBLJANA - Danes bo v Bohinjski Beli zaprisegla prva generacija vojakov, ki bo vojaški rok služila na nov način. Minister za obrambo Jelko Kacin je na včerajšnji novinarski konferenci seznanil javnost z novim načinom usposabljanja vojakov pehotnih enot slovenske vojske. SEJA KOALICIJSKE VLADE DEMOKRATSKA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Obravnavali so predlog zakona o upravnem sporu Zakon predvideva tudi dvostopenjsko upravno sodstvo DeSUS o koaliciji in poslancu Sisingerju Sisingerjevo glasovanje ni bilo namerno LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji - vsebino seje je predstavil direktor urada za informiranje Borut Suklje - obravnavala predlog zakona o upravnem sporu in ga pripravila za drugo branje v državnem zboru. V predlogu zakona - iz- hodišče ima v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - je opredeljen predmet upravnega spora. Njegova opredelitev se od klasičnega pojmovanja, da je to le upravni akt države oziroma upravno-izvrsilne oblasti, razširja tudi na dru- ge akte državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če ti odločajo o pravicah in dolžnostih strank in Ce za določeno zadevo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Predlog zakona vsebuje bistveno dopolnitev glede postopkovnih Za študentsko vlado več kot lani LJUBLJANA - Študentska vlada je na založništvo in medije (27 mitijonov) ter re-vCerajšnji izredni seji potrdila predlog sor za izobraževanje (23 milijonov), najmanj proračuna organov ŠOU, ki naj bi letos pa naj bi dobili resor za socialo in zdravstvo znašal približno 230 milijonov tolarjev, (9 milijonov), volilna komisija (3, 5 milijo-temu pa je treba prišteti se dobiček štu- na) ter razsodišče (350 tisoč tolarjev), dentskega servisa, ki naj bi znašal skoraj študentska vlada je sprejela sklep, da razli-330 milijonov tolarjev. ka med prihodki in odhodki ne sme biti Študentski vladi je letos namenjeno pribli- negativna, kar pomeni, da bo posamezna žno 170 milijonov tolarjev, kar je več kot la- enota lahko porabila več, kot je nečrtovala, ni. študentski parlament pa naj bi porabil le, ce bo imela več prihodkov. Na seji so približno 23 milijonov tolarjev. Med odhod- sprejeli tudi spremembo pravilnika o fi-ki študentske vlade naj bi največ odpadlo nančnem načrtu, vse sklepe pa mora potr-na sredstva za delo (39 milijonov), resor za diti Se studentski parlament. (MaG) garancij strank. Hkrati predvideva tudi dvostopenjsko upravno sodstvo, kjer je pristojnost porazdeljena med upravnim in vrhovnim sodiščem. Vlada je sprejela zaključni račun solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč v letu 1995. Presežek prihodkov v vrednosti 225 milijonov tolarjev bo namenjen odpravi posledic lanskih plazov. Šestindvajsetega in sedemindvajsetega februarja letos bo četrto zasedanje Alpske konference, zato je vlada na seji sprejela izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil minister Pavle Gantar. Vlada je sprejela tudi sklep o pristopu k evropski konvenciji o uveljavljanju otrokovih pravic. Bojan Šuštar LJUBLJANA - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) ugotavlja, da je bila osnovna slabost storjena že s tem, da je bil sporazum koalicijskih strank o proračunu za leto 1996 sploh podpisan. DeSUS, članice volilne koalicije Združene tiste za volitve v državni zbor (DZ), sploh niso obvestiti o nameri, da bo ZLSD kot članica vladne koalicije podpisala sporazum o proračunu za leto 1996, je na novinarski konferenci povedal predsednik DeSUS Jože Glo-baCnik. Dejstvo, da v poslanski skupini ni bilo posvetovanj in tudi ne dogovora z njihovim poslancem Ivanom Sisingerjem, kaže na nepripravljenost spoštovati demokratične postopke v koaliciji. V bodoče pa poslancu Sisingerju svetujejo, naj se pri glasovanju v državnem zboru samostojno odloča in pri tem upošteva politične usmeritve DeSUS-a. Hkrati poudarjajo, da odklanjajo vse poskuse, da bi spodrsljaj Ivana Sisingerja pri glasovanju o vetu državnega sveta na pokojninski zakon pripisali nameri poslanca. Poslanec Si- singer je 5. februarja v državnem zbora že vložil predlog za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Hkrati v DeSUS-u pripravljajo podlago za sprožitev ustavnega spora glede omenjenega zakona. (S. O.) Zelena alternativa je proti predmetu verstva in etika LJUBLJANA - Dr. Leo Šešerko je v imenu Zelene alternative (ZA) včeraj protestiral proti odstopu glavne republiške kmetijske inšpektorice Marte Ciraj. Menil je, da je to škandal, saj se je Cirajeva zavzemala za uvajanje strožje zakonodaje kar zadeva uporabo pesticidov, poleg tega pa je skrbela tudi za izvajanje zakonodaje. Šešerko je protestiral tudi proti sestanku, ki ga je ptujski župan Miroslav Lucu imel s predstavnikom nekdanjih lastnikov Ptujskega gradu. Menil je namreč, da bi to lahko pripomoglo k nezakoniti odločitvi upravnih organov v zvezi z vračilom gradu. Predsednik ZA ter podpredsednika Ivo Frbežar in dr. Polonca Bičar pa sta protestirala ob uvedbi predmeta verstva in etika v šolske programe. Stranka predlaga, naj bo to - če se že uvaja nori predmet - sodoben predmet, ki bo promoviral zdravje in naravovarstvo. (M. B.) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 16. t. m., ob 20.00 (red C): Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitvi: jutri, sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Operna in baletna sezona - »Trst v plesu* -v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V sredo, 21. trn., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lausanne« - »Ce que 1'amour me dit», koreografija Maurice Bejart. Ponovitve bodo trajale do 2. marca. Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi , »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-mmen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder). Danes, 16. t.m., ob 20.30 - do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli* s S. Mas-siminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 16. t. m., ob 20.30: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri. Ob 18. uri bo v gledališču srečanje s Paolom Quazzolo in z interpreti na temo »E’ possibi-le una vedovanza »alternativa*? Vstop prost. Ponovitve do nedelje, 18. t.m. Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. GORICA Kulturni dom Danes, 16. t.m., ob 20.30 - Podrekove lutke »Varieta delle marionette-I piccoli di Po-drecca*. Ponovitev za osnovne, in srednje šole bo jutri, 17. t.m., ob 9. in 11. uri.Infor-macije na tel. št. 0481/33288. Kulturni dom Gorica. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče:Jutri, 17. t.m., ob 19.00 -VV.A.Mozart: La finta giardiniera. Pri Joklnu: V petek, 1. marca, ob 19.30 -Janko messner bere iz svojih del (dvojezično). ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Danes, 16. t.m., ob 19.00 - Predavanje z diapozitivi »Aus dem Tagebuch eines Bergsteigers*; predava Paul Skant iz Škofič. Društvena soba SPD: Jutri, 17. t.m., ob 16.00 - Nastop učencev slov. glasbene šole. Farna dvorana: V nedeljo, 18. t.m., ob 14.00 -Pustovanje, ki ga prireja Društvo upokojencev. GLOBASNICA Pri Soštarju: Jutri, 17. t.m., ob 20.00 - 'Ples Slovenskega atletskega kluba. Igra Planinski sekstet, Duo Peugeot in še dve skupini. BILCOVS Ljudska šola: Danes, 16. t.m., ob 19.00 - Nastop učencev slovenske glasbene, šole. VOGRCE Pri Florjanu: Jutri, 17. t.m., ob 19.30 - Vese-loiogra »Moč uniforme* - nastopa gled. skupina KKD Vogrče. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: V nedeljo, 18. t.m., ob 19.00 - Pustna prireditev. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Od 17. do 21. t.m. bo v gledališču na sporedu pregled televizijskih in kinematografskih del Ken Loacha, ki ga organizira Zadruga Bo-nawentura v sodelovanju z British Film Ciuhom. Velika dvorana: Jutri, 17. t.m., ob 18.00 -»Fa-mily life»(italijanska verzija); ob 20.00 »Poor cow» (v originalu s podnapisi v ital.); ob 22. ponovitev filma »Family life». Video dvorana:ob 18.00 - »Cathy come home »(v originalu) in ob 20.30 - »The Ga-mekeeper* (v originalu). GLASBA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 - Nastop skupine Brodsky Quartet. Na sporedu Schubert, berg in Smetana. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Coro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff. Kavarna Tommaseo Danes, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Z ur. Hip Hop Musič Club Danes, 16.. t.m., ob 22.00 - bo v okviru pustnih prireditev na sporedu koncert skupine Ocho Rios. GORICA Avditorij Fogar Danes, 16. t.m., ob 20.30 bo v sklopu Večernih koncertov na sporedu recital sopranistke Gemme bertagnoli. Ob spremljavipianista Eddija De Nadai bo izvajala Schuberta, Straussa, Čajkovskega in Liszta. TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Cartesius Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): še jutri, 16. februarja je na ogled razstava Leonor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija ISIS (Ul.Corti3/a) Od sobote, 17. do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e pennelate* Fermccia Berninija in Nevia Pereza. GORICA Kulturni dom Do nedelje, 18. t.m., je na ogled skupinska razstava goriških slikarjev Nadje Bevčar, Davida Faganela in Hermana Kosiča, ki jo prireja ZSKD in ZSKP. Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled naj novejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. TINJE Dom prosvete»Sodalitas» Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki* - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. ROŽEK Galerija Sikoronja-Semislavče: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva I. Ljubljana Danes, 16. februarja, ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO. Sofokles: FILOKTET Jutri, 17. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Ponedeljek, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Mala drama D. Mamet: OLEANNA Danes, 16. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. A. Nicolaj: PRVA KLASA Jutri, 17. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, Jutri, 17. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Predstava ODPADE zaradi poškodbe v ansamlu. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana J Strauss ml.: NETOPIR Danes, 16. februarja, ob 15. uri. RAZPRODANO. Ponedeljek, 19. februarja, ob 15. uri. RAZPRODANO. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, Danes, 16. februarja, ob 19.30, za ABONMA K in IZVEN. T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI Jutri, 17. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Nedelja, 18. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Ponedeljek, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI B in IZVEN. Mala scena T O NY DUNHAM Ljubezen & seks & terapija Danes, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. L. Wilson: ZAŽGI! Jutri, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Sreda, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 17. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. Torek, 20. februarja, ob 17. uri. Četrtek, 22. februarja, ob 17. uri. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 16. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC ... JE GLUMAC... JE GLUMAC. Jutri, 17. februarja, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA: VESELO PUSTOVANJE IN RAJANJE. Otroke bodo zabavali čarodej Marko, Pika Nogavička in gusar Polde. Lorenzo da Ponte: DON JUAN. Torek, 20. februarja, ob 20. uri. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN. Danes, 16. februarja, ob 22. uri. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Danes, 16. februarja, ob 19.30. PREMIERA. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Bina Stampe-Žmavc: URE KRALJA MINA (foto) Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Jutri, 17. februarja, ob 12.45: Amaterski mladinski oder: BUTALCI. Gostovanje v Desklah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra S B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, Jutri, 17. februarja, ob 10. uri. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Po londonski premieri septembra lani in gostovanjih v Rimu, Dublinu, Melbournu in-New Yorku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Režija: Declan Donnellan. Danes, 16., in jutri, 17. februarja, ob 20. uri. Film Danes, 16. februarja, ob 20. uri: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995. Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvočno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica. Razstave Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana Danes, 16. februarja, ob 23.30: KUDOV KLUB z rock-orijent-etno-jazz bendom JAZZVA. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent Uroš Lajo- vic. Solisti: Aleš Kacjan, flavta; Matej Sare, oboa; Svava Bernhardsdottir, viola; Gal Faganel, violončelo. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana Danes, 16. februarja, ob 22. uri: klasičnojazzovski trio pianistke Sophie Domancich. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 16. februarja, ob 22.30: koncert skupine HLADNO PIVO iz Zagreba. Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. SoniCno kitarski cyber-noise iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domačegrudni funkijaški povver-trasherji SKYTOWER. GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Ljubljana Alija HafizoviC Haf, Sarajevo: ART CONCEPT DESTRUCTION. Razstava bo na ogled do 20. februarja. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled inštalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščan- stvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. GALERIJA SKUP. Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbigniew Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je na ogled razstava TRA, TRA,-TRA, BUM, BUM, BUM, s podnaslovom Razstava o Soški fronti. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov, z naslovom »Vzhod -zahod, razbijmo led na ustnicah«, Heinija-Linkshanderja. ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO NOGOMET Vreme nagaja organizatorjem Včeraj odpadli vsi treningi - Danes ob 13. uri ženski kombinacijski smuk Arlauckas (63 točk) pokopal Buckler Real Madrid v Bologni zmagal s 115:96 Benetton ujel 2. mesto - Malaga presenetila Batistuta trikrat ukanil Pagliuco Florentinci -Inter3:l SIERRA NEVADA - Organizatorji svetovnega prvenstva v Sierra Nevadi imajo še naprej težave z vremenom. Zaradi megle in sneženja sta včeraj odpadla oba predvidena treninga. Po novem programu naj bi danes ob 10. uri ženske opravile še en trening, tekma v kombinacijskem smuku pa naj bi bila ob 13. uri. Danes naj bi vadili tudi fantje. Favoritinje v kombinaciji je težko napovedati. Po dosedanjih izidih imajo največ možnosti Avstrijka Anita Wach-ter, Svedinja Pemilla VViberg ter Nemki Katja Seizinger in Hilde Gerg. V letošnji edini kombinaciji za svetovni pokal, ki je bila v avstrijskem St. Antonu, je zmagala Wachterjeva pred Norvežanko fri-geborg Marken in Gergovo. Slovenke niso bile uvrščene. Naslov svetovne prvakinje iz Morioke brani Nemka Mi-riam Vogt. Od Slovenk bosta nastopili Mojca Suhadolc in Katja Koren. Ce bi Mariborčanka dobro odvozila smuk, bi imela velike možnosti, da ponovi odlično uvrstitev iz Morioke, ko je zasedla sedmo mesto. V vseh reprezentancah soglašajo, da je organizacija slaba v vseh pogledih. »Proge so sicer dobro pripravljene, na njih pa ni pravega nadzora. To se je dobro videlo v sredo, ko je prišlo do nesreče, v kateri sta se poškodovala sodnik in smukacica. Organizatorjem smo ze sporocih, da tako ne bo šlo,« je dejal direktor slovenske reprezentance Tone Vogrinec. Slovenci so tako kot večina reprezentanc nastanjeni v hotelu Melia, ki leži tik pod smučišči. Hrana v hotelu ni najboljša, pa tudi postrežba ni dobra. Nad pogoji se pritožujejo tudi novinarji. Mnogi prebivajo v 36 kilometrov oddaljeni Granadi, avtobusni prevozi pa niso najbolje organizirani. Podobno je v Sieni Nevadi, kjer od smučišča do tiskovnega središča potrebuješ dobre pol ure. »Do zdaj je bilo slabše organizirano le svetovno prvenstvo v Morioki. S Schladmingom, Bormiom, Vailom in Saalbachom se Sierra Nevada ne more primerjati,« je dejal novinar, ki že 15 let spremlja največje smučarske prireditve. Benetton iz Trevisa je izločilni del evropskega košarkarskega klubskega prvenstva v svoji skupini končal na 2. mestu, kar mu v četrtfinalu omogoča, da bo morebitno tretjo tekmo odigral na domačih tleh, Buckler pa se je od prvenstva poslovil. Benetton je v drugem polčasu strl hud odpor Iraklisa in ga premagal s 73:68. Poslednje upe košarkarjev Bucklerja, da bi se po čudežnem ključu prav v zadnjem kolu izločilne faze uvrstili v četrtfinale, je pokopal Joe Arlauckas. As madridskega Reala je očaral bolonjske gledalce in dosegel kar 63 točk, to je več kot polovico točk svojega moštva, ki je zmagalo s 115:96. O njegovem sanjskem nastopu največ povedo številke: 24:29 v metih za dve točki, 15:18 v prostih metih, 13 skokov, štiri pridobljene žogem dva asista, nad njim pa je bilo storejenih 11 osebnih napak. Tekme je bilo praktično konec že v prvem polčasu, v katerem so si Spanci takoj nabrali dvajset točk prednosti (39:58), drugi polčas pa je bil povsem enosmeren in do konca se je boril le VVoolridge (31 točk). Od »eurocluba« se poslavlja tudi zagrebška Gibona, kijev povratnem delu nanizala serijo slabih rezultatov. Pau Orthez jo je sinoči gladko premagal. Najboljši strelec tekme je bil z 19 točkami Veljko Mršič, a pri gostiteljih sta se izkazala brata Gadou. Didier je dosegel 17, Thierry pa 15 točk. Za presenečenje zadnjega dne je poskrbela španska Unicaja, ki se je skozi šivanki-no uho uvrstila v četrtfinala. Proti istanbulskemu Ulkerju je nalašč zgrešila nekaj prostih metov, da bi izsilila podaljšek in si zagotovila zmago s potrebnimi devetimi točkami prednosti! Rezultati: Skupina A: 01ympiakos -Leverskusen 73:69, Benetton -Iraklis 73:68, Antibes - Cska 72:68, Malaga - Ulker 82:73. Končni vrstni red: Cska Moskva, Benetton Treviso in 01ym-piakos Atene 20, Unicaja Malaga, Ulker Istanbul in Anti-besl2, Leverkusen 10, Iraklis 6. Skupina B: Makabi - Pa-nathinaikos 79:86, Pau - Gibona 80:62, Buckler - Real Madrid 96:115, Barcelona - Benfi-ca 106:94. Končni vrstni red: Barcelona 20, Real Madrid in Panathinaikos Atene 18, Pau Orthez 16, Buckler Bologna, Gibona Zagreb in Makabi Tel Aviv 12, Benfica Lizbona 4. Četrtfinalni pari (7.3.): 01ympiakos - Real, Malaga -Barcelona, Panathinaikos - Benetton, Orthez - Cska. S tremi zadetki Bati-stute je Fiorentina premagala Inter v prvi polfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal. Fiorentina je povedla že v 14. minuti po strelu z bele točke zaradi naivnega prekrška Paganina nad Baianom. Inter je reagiral in Ganz je v 32. minuti dosegel dragocen gol v gosteh. V drugem polčasu je domače igralce iz zagate rešil argentinski napadalec. V 47. minuti je Pagliuco ukanil z lepim lobom, pet minut pred koncem pa je mrežo tretjič zatresel po izredno hitrem protinapadu. Povratna tekma bo 28. februarja v Milanu. V drugem polfinale sta se Bologna in Atalanta v sredo razšli pri neodločenem izidu 1:1. NOVICE AVTOMOBILIZEM / PRED PRIČETKOM SEZONE V F1 NOGOMET / ZAOSTALE TEKME Hill najhitrejši v Estorilu ESTORIL - Toplo in (večinoma) sončno vreme privablja v teh dneh mnoge ekipe formule 1 na portugalsko dirkališču v Estorilu. Včeraj je bil najhitrejši Britanec Damon Hill z VVilliams Renaultom, ki je svoj najboljši krog prevozil v času 1:21.62. Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Gerhard Berger (1:22.24), takoj za njim pa njegov kolega v moštvu Benetton Renault Francoz Jean Aleši (1:22.40). Kasparov in računalnik remizirala PHILADELPIA - Četrta partija ekshibicijskega šahovskega dvoboja med svetovnim prvakom Rusom Garijem Kasparovom in novim računalnikom IBM Deep Blue se je po 50 potezah končala z remijem. Oba tekmeca sta doslej osvojila po dve točki, do konca pa sta še dve partiji. V deseti partiji remi JAEN - Madžarka Zsuzsa Polgar in Kitajka Xie Jun sta v deseti partiji za naslov svetovne šahovske prvakinje v španskem Jaenu po 46 potezah remizira-11 Izzivalka z Madžarske tako vodi s 6.5:3.5 in za skupno zmago potrebuje še dve točki iz preostalih šestih možnih partij. Nov Fermijev dirkalnik MARANELLO - Več kot štiristo novinarjev in dragih gostov se je udeležilo dolgo pričakovane predstavitve novega ferrarija, s katerim bosta Michael Schumacher in Eddie Irvine nastopala v letošnjem prvenstvu formule 1. Nov bolid z oznako F310, ki ga je zasnoval Anglež John Bamard, vsaj s prednje strani daje bolj vtis bojnega letala kot pa dirkalnika formule 1. Kljub temu Michael Schumacher ostaja pri oceni, da Ferrarijevi navijači letos še ne morejo računati na naslov svetovnega prvaka. Predsednik Ferrarija Luca di Montezemolo je dejal, da upa, da bo Ferrari zmagal na vsaj treh dirkah. Zocco junak kriške Vesne Breg se je za točko namučil Opidna - Vesna 1:3 (1:2) STRELCI: Versa v 14., Zocco v 20., 33. in 83. minuti. VESNA: Zemanek, N. Sedmak, Giovini, Mantovani (Pipan od 58. min.), Soavi, Leonardi, Lakoseljac, Padoan (Grassi od 83. min.), Zocco, Scala, P. Sedmak (Ricci od 78. min.). V zaostali tekmi je Vesna po slabem začetku z dvema goloma Zocce po strelu s kota zlahka obvladala Opicino in imela nato v protinapadu še nekaj priložnost za zadetek, razpoloženi Zocca pa je dosegel še tretji gol. Srečanje je bilo dobrih 20 minut prekinjeno zaradi izpada razsvetljave. Breg-Venus 1:1 (0:0) STRELCA: v 48’ Alfe in v 75’Naldi. BREG: Cecchini, Paoletti, Maiorano, Laurica, Švab, Buz-zi, Slavec (Giraldi od 55. min.), Camassa (Naldi od 70. min.), Paoli, Vuk, Sirčelj. Kljub stalnemu obleganju nasprotnikovih vrat Brežani niso dosegli zmage. Nasprotno, nasprotniki so odlično izkoristili enega od redkih protinapadov in na začetku drugega polčasu prešli v vodstvo. »Plavi« so zato zaigrali še bolj napadalno, a brez pravih ideji. Zapravili so vrsto priložnost in zadeli tudi prečko z Vukom. Pred koncem pa je Naldi z glavo po podaji Maiorana vendarle izenačil. (E.B.) NOGOMET / PO TEKMI S PONZIANO Sovodnje oziroma zgodba o uspehu »En sam mož v vodstvu«. Stavek, ki ga vsak športni navdušenec takoj poveže z legendarno figuro kolesarja Fausta Coppija. Njegova majica, tista ekipe Bianchi, je bila belo sinje barve. Taka je tudi majica Sovodenj, torej... ena sama ekipa v vodstvu. Ko zmanjka pridevnikov si je treba pač pomagati s primerjavami in po treh letih stalnih uspehov je pridevnikov za nogometaše Sovodenj resnično zmanjkalo. Številke so jasne: dve zaporedni napredovanji in zdaj prvo mesto ter najboljši napad v promocijski ligi. Ni slučaj, da ob sovodenjskem pravokotniku srečaš tudi nogometne ljubitelje iz Trsta. Vsakič lepa igra in skoraj vedno zmaga sta takorekoč zagotovljeni. V nedeljo proti Ponziani smo v drugem polčasu sledili pravcatemu, slednjič uspešnemu, obleganju nasprotnikovih vrat. Kot vedno navdušujoča igr in na tribuni se je diskva- lificirani stoper Paolo Hmeljak že bal. »Naslednjo nedeljo sem na klopi«. In še šaljiva cvetka: »Tam je župan. Kmalu bo moral dati zgraditi San Siro«. Skrivnosti? Ni skrivnosti. Kar je priložnostnemu komentatorju dano vedeti, je odločilna predvsem klapa. Po zmagi veselo prepevanje, najprej v slačilnici in nato izven nje, skupina prijateljev, ki ne pobere šila in kopita takoj po tekmi, temveč tisti »vidimo se na naslednjem treningu« izreče šele pozno v noč. Kdo ve. Morda bo sovo-denjsko društvo prav ob štirideseti obletnici nastopanja v prvenstvih FIGC praznovalo novo napredovanje v elitno ligo, smo zbodli predsednika Giannija Marsona. »Ne, mi igramo iz tekme v tekmo«. Toda tudi lani in še predlanskim smo slišali natanko iste besede, nato pa zmagoslavje s Chiarbolo in Zarđa- nu... »Res, tako sem pravil. Na igrišče stopimo vedno z zmago kot edinim ciljem. Ce res zmagamo, tem bolje. Napredovanje nimamo v programu. Ce pa bo morda prišlo, se ga bomo pač veselili«. Marsikdo se sprašuje, kako je do vaših uspehov lahko sploh prišlo. »Jasni programi društva in predvsem moštvo pravih tovarišev. Na to skupino smo lahko res ponosni. V ekipi je sedem, osem domačih fantov, ki so do promocijske lige napredovali iz tretje. Moštvo smo spotoma tudi okrepili, toda vedno smo predvsem računali na lastne moči.« Zakaj taki uspehi? »Trener Angelo Cupini (na sliki) in fantje so res izredni. Veliki prijatelji so tudi izven igrišča. Nekje novembra nismo igrali preveč prepričljivo, toda ko sem nato videl fante na treningu, sem razumel, da ne nameravajo popustiti in da so še bolj zagnani«. Omenil ste lastne moči. Kako je na mladinskem področju? »Letos spomladi poteče triletna pogodba sodelovanja, ki smo jo podpisali z dober-dobsko Mladostjo. V teh treh sezonah smo dosegli zelo dobre rezultate in zato res upam, da bomo sodelovanje obnovili«. Daljna bodočnost je torej, kot kaže, zagotovljena. Sedanjost pa kaže, da so So-vodnje na prvem in Juventi-na na dragem mestu, da »milijonarski« Manzano, Mara-nese in Cussignacco niso nepremagljivi in da bo čez dober mesec na sporedu zelo vroč povratni derbi. Dimitrij Križman KOŠARKA / DEČKI IN PROPAGANDA Dom ukrotil Goriziano, jutri igra z vodilnim Prvi točki Kontovela DEČKI Dom Sprint Auto - Goriziana 69:56 (37:22) DOM SPRINT AUTO; Grauner 17 (2:5), Abrescia, Klanjšček 2, Gergolet 2, Bensa 3, Paraschos, Radikon 12 (2:4), Cozzuccoli 20 (2:2), Zulian 2, Figelj, Spacal 2, Tacco 9 (3:4). 3T: Bensa 1. SON: 24. Domovci so začeli povsem nezbrano in z dokajšnjim podcenjevalnim odnosom do nasprotnika. Gostje so to izkoristili in tudi nepričakovano zaključili prvo četrtino v vodstvu 13:10. V nadaljevanju so se »belo-rdeči« končno zdramili in si z nekoliko boljšo igro, predvsem Saše Radikona in Davida Tacco priigrali visoko prednost dvajsetih točk. Po tej tretji zaporedni zmagi imajo domovci jutri )ob 16.30) srečanje z vodilno Ardito. (S.L.) PROPAGANDA Polet-SGT 21:91 (2:54) POLET: Corbatto 6, Gregori, L. Milič 4, Vodopivec, Starec 3, Sancin, D. Milič 8, Malalan, Iskra, Paulin, Schillani, Guštin. SGT je bil odločno premočan nasprotnik za poletovce, ki so se sicer požrtvovalno borih za vsako žogo. Igrali pa so proti za leto starejšim nasprotnikom in več niso zmogli. Kontovel - Dardi 60:53 (28:27) KONTO VEL: Sossi, Rogelja 20, Stoka 2, Budin 7, Matiacic 22, Matjačič, Emili, Privileggi, Kosmina 4, Cemiava 1. Gostje, kot domači, so imeh veliko željo po zmagi, saj sta bili obe ekipi še brez točk. Takoj v prvi četrtini so gostje povedli. Kontovelci so zaostajali kar za 17 točk. Stanje na igrišču pa se je sprmenilo v drugi četrtini. Domačini, ki so predvsem v protinapadih bili bolj uspešni, so povedli tik pred polčasom, dragi polovici tekme pa so uspeli obdržati in celo povečati prednost. Napetost je bila velika, saj je dardijevcem tudi uspelo izenačiti malo pred koncem. Kontovelci pa so obranih mirni kri. (J.R.) HITRA HOJA 2. zimski pokal osvojil Defendenti, Ruzzier peti Konec prejšnjega tedna je bilo v Boljuncu 2. med-deželno tekmovanje v hitri hoji, veljavno za ”2. zimski pokal”. Tekmovanje, na razdalji 25 km, je s pomočjo tržaškega kluba S. Giacomo ter lastnega "Pianura Berga-masca” organiziral naš hi-trohodec Fabio Ruzzier. Tekmovanje se je žal udeležilo preskromno število atletov, ker so nekateri v zadnjem trenutku odpove-dali svoj nastop. Ruzzier je nastopil poškodovan (nategnjen triceps desne noge) in se je moral zadovoljiti s 5. mestom, s Časom 2.06:59 je zmagal Roberto Defendenti (P. Bergamasca) pred članom videmskega Libertasa Claudijem Giancottijem (2.10T1”) in Tržačanom Silviom Dorigom od Coina (2.12’34”). Upati je, da bo Ruzzier saniral svojo poškodbo pred nastopom na državnem dvoranskem prvenstvu 24. t.m. v Torinu. KOŠARKA / JUTRI V D LIGI Cicibona -Kontovel 14. derbi na 1. maju ob 18.15 Dom Agorest proti Interju Najzanimivejša tekma 17. kola košarkarske D lige je nedvomno jutrišnji derbi med Cicibono in Kontove-lom (1. maj, 18.15). Naš tretji predstavnik, Dom Agorest, bo gostil Mer 1904 v dvoboju razočaranih. DERBI ŠTEVILKA 14: Vodilno Cicibono, ki je v prejšnjem kolu okusila grenkobo prvega letošnjega poraza, Caka takoj nov zahteven izpit, saj bo gostila Kontovel, ki se sicer nahaja na sredini lestvice, si pa seveda želi vsaj delno popraviti dosedanji negativni obračun. Medtem ko je prvi derbi veljal kot dvoboj ekip, ki se bosta potegovah za najvišja mesta, se je v nadaljevanju prvenstva slika precej spremenila. Cicibona, ki je na prvi tekmi tesno zmagala z 78:76, je pričela dolgo zmagovito pot in se prebila do prvega mesta, Kontovel-ci pa so kar nekajkrat zapadli v krizo in zaradi številnih (nekaj tudi neprevidljivih) porazov pristali na sredini lestvice. Jutrišnja tekma pa bo kljub temu bržkone povsem izenačena: Kontovelci si gotovo želijo vsaj enega lepega podviga, Cicibona pa si ne sme privoščiti še enega poraza, saj Goriziana, Santos in Cus prežijo kot tigri nad izmučeno zebro. Članski ekipi Ocibone in Kontovela sta se doslej, v prvenstvenih tekmah srečali že trinajstkrat, v skupnem seštevku pa vodi Kontovel s 7:6. V zadnjih dveh sezonah sta se ekipi razšli z neodločenim obračunom 1:1. DOM: S tragično predstavo in novim porazom proti tržaškemu Adiju so domov-ci najbrž dosegli svoje letošnje dno, saj je društvo štartalo z ambicioznimi cilji in s trdim namenom, da se poteguje za napredovanje. Realnost pa je povsem drugačna, saj so belordeči (kljub dodatni okrepitvi ob koncu decembra), nanizali že 7 porazov in so praktično izločeni iz boja za vrh. Ker pa je v teoriji še vse mogoče, si morajo belordeči še enkrat zavihati rokave in se maksimalno angažirati, da vse do konca prvenstva zaigrajo Cim boljše. Za jutrišnjo tekmo proti tržaškemu Interju bi moral trener Bordin imeti na razpolago vse igralce. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM: Grado - Acli Ts +13, Largo Isonzo - Acli Ronchi +6, Lega Nazionale -Libertas -9, Goriziana - Se-nators +18, Momo Gib -Santos -8, Scoglietto - Cus -14. (VJ) r KOŠARKA / C2 LIGA Za borovce pride v poštev samo zmaga Virtus zadnji na lestvici V moštvu Bora Radenske je v zadnjih tednih zmanjkalo solz, saj je KrečiCeva ekipa kar trikrat zapored izgubila s tesno razliko v koših. Kljub temu pa je vzdušje v Borovem taboru dokaj mimo in igralci z optimizmom pričakujejo nadaljnji potek prvenstva. V jutrišnjem 18. kolu C2 lige bodo borovci gostili videmski Virtus, ki se s štiri točkami nahaja na zadnjem mestu. »Trisrčniki« imajo torej odlično priložnost,' da prekinejo črno obdobje. Toda sta življenjsko potrebni, saj ostala moštva presen-tljivo hitro plujejo iz nemirnih voda V vrstah Bora ni bistvenih novosti, Marko Debeljuh pa bo kmalu nared za letošnji krstni nastop. V Borovem tabora upajo, da bodo napredek v igri pokazali predvsem višji igralci, ki so že nekaj časa v globoki krizi (vsi skupaj s težavo presegajo mejo 10 točk). Vi-demCani, ki so doslej premagali le Arte in Mermug-gio, v gosteh pa še niso zmagali, kažejo izboljšanje, Ce vemo, da so prvih 13 tekem (tudi -51 v Manzanu) ostali povsem praznih rok Zastavonoša moštva je veteran Manzano, veliko točk pa dosega tudi Salvio. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM: Pom - Martignacco +5, Udinese - kitermuggia -4, Manzano - Sgt +7, Spi-limbergo - Ardita +3, Sta-ranzano - Barcolana +11, Arte - Pagnacco +5, Porcia -Gradišča +8. (VJ) ODBOJKA / MLADINCI NA TRŽAŠKEM Koimpex osvojil naslov prvaka Sinoči premagal direktnega tekmeca PLAVANJE / DVE TEKMI V Trstu in Ttiču so Borovi plavalci izpolnili pričakovanja Pred »pustno prekinitvijo« so imeli mladi Borovi plavalci še dva kvalifikacijska nastopa za deželno prvenstvo Začetniki A so moči merili v Trstu. Trije borovci in ena boravka so v disciplinah, v katerih sicer ne izstopajo, tekmovali po svojih močeh in v glavnem vsi izboljšali svoje dosedanje najboljše rezultate. Izidi, 100 m delfin: VValter Bullo 1:26, 9. 200 m hrbtno: VValter Bullo 2:59, Oskar Perosa 3:15, 4; Danjel Pettirosso 3:3, 6. 400 m prosto: Danjel Pettirosso 6:06, Oskar Perosa 6:07. 400 m prosto ženske: Pamela Tedesco 7:11. Se boljše so se v nedeljo odrezali začetniki B v Tržiču. Na 100 m hrbtno je bil najhitrejši Martin Lissiach, prijetno pa je presenetil tudi Aljoša Kalc. Izidi, 100 m hrbtno: Martin Lissiach 1:37, 7, Aljoša Kalc 1:47, 2, Alan Mahne-Kalin 1:59, 8, Ivan Zupan 2:11, 7, Ivan Langella 2:14, 4.100 m prsno: Ivan Langella 1:51, 0, Aljoša Klac 1:53, 0, Martin Lissiach 1:55, 6, Alan Mahne-Kalin 1:59, 5, Ivan Zupan 2, 06, 8. Borovi plavalci v teh starostnih kategorijah še ne dosegajo vidnejših uvrstitev, toda rezultati njihovih starejših tovarišev v klubu kažejo, da je pot postopnega povečevanja števila in intenzivnosti treningov veliko bolj primerna od prezgodnjega forsiranja otrok, ki označuje delovanje večine italijanskih klubov. ODBOJKA / 1. MD NA GORIŠKEM Naš prapor uspešno prehodil polovico poti 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - Intiepida 3:0(17:15,17:15,15:8) NAS PRAPOR: Devetak, Cemic, Cevdek, Jure-tic, Kovic, Boškin, Sfiligoj, Bevčar, Legisa. Naš prapor je proti In-trepidi zaigral slabo, k sred pa je bil nasprotnik še slabši, v tretjem seti pa je povrhu povsem popustil, tako dfa je slovenska ekipa vknjižila novi točki, s katerimi po prvem delu deli vrh lestvice s Corrido-nijem in Cormonsom. Pred odločilnimi boji za napredovanje je trener Le-giša optimist, a dokaj previden. »Tri ekipe na vrhu so močnejše od ostalih, toda Tumam je vedno nevaren, za nas pa bo težko tudi na povratnem derbiju z 01ympio,« je povedal. Ostali izidi 9. kolač Tor-riana - Qlympia 3:1, Mos-sa - Acli Ronchi 3:0, Cor-mons - Fossalon 3:0, Cor-ridoni - Turriaco 3:1. Po-poM vrstni red po 1, delu: Corridoni, Naš prapor in Cormons 16, Torriana in Turriaco 10, OIymia 8, Intrepida 6, Fossalon in Mossa 4, Acli Ronchi 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Izidi 9. Ma: Tomana -Val odložena. Villesse -Staranzano 0:3, Ronchi -Cormons 0:3, Pieris -Mondo Computer 0:3, Intrepida - Azzuira 3:0. Vrstni red: Staranzano in Mondo Cpmputer 16, Cormons 14, Pieris, Val in Azzurra 8, Acli Ronchi, Intrepida in Villesse 6, Tomana 0. Koimpex - Volley 80 3:0 (15:8,16:14,15:0) KOIMPEX: Furlanič 9+7, Šušteršič 5+0, Cuk 0+4, Furlani, Micalessi 3+1, Drasič 0+4, Ritossa 3+6, Mauri, Smotlak 1+0. Trajanje setov: 17, 27, 7. Servis (točke/napake): Koim-pex 6/12. Po petih letih je slovenska mladinska moška odbojka na Tržaškem spet prišla do naslova pokrajinskega prvaka v kategoriji mladincev, to je igralcev do osemnajstega leta starosti. Podvig je uspel združeni ekipi Bora in Sloge, ki tekmuje pod imenom sponsorja Koimpex. Sinočnja tekma z Volleyjem 80 je sodila v okvir zadnjega prvenst-venega kola, a je bila v bistvu pravi finale. Za osvojitev naslova je našim odbojkarjem zadostoval že poraz s 3:2. Zmagali pa so s 3:0 in veselje po tekmi je bilo zaradi tega, kajpak, še večje. Toda zmaga nikakor ni bila lahka. Igralci Volleya so prišli na stadion 1. maja trdno odločeni, da pripravijo presenečenje. Potrli jih nista niti dve sila neugodni okoliščM: da so se na tek- mi predstavili z veliko zamudo in da so že v prvem setu pri rezultatu 5:3 za Koimpex izgubili svojega najboljšega napadalca zaradi izključitve. Zaigrali so izredno agresivno in odločno, toda prevelika napetost jih je na koncu tudi izdala. Tudi igralci Koim-pexa so bili živčni, toda v ključnih trenutkih odločilnega drugega seta, ko je Volley povedel z 12:9 in 14:12, so vsekakor znali ohraniti mirno kri, po vodstvu z 2:0 pa je bilo prvenstva (in torej tudi tekme) konec. Koimpexov trener Franko Drasič si je po tekmi pošteno oddahnil. Priznal je namreč, da se je srečanja bal. »Izključitev njihovega najboljšega igralca je povzročila paradoks, da so oni odtlej zaigrali celo boljše, moji igralci pa so nasprotno prehitro mislili, da so že zmagali,« je povedal Drasič. Kaj resnično velja ta naslov, bo pokazala deželna faza. Kot pribito pa drži to: če Bor in Sloga ne bi sestavila skupne ekipe, bi bil prvak Volley. (ak) ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Deklice in naraščajnice OK Val v polfinalu za naslov Naraščajnice sklenile izločilni del brez izgubljenega seta MLADINCI DEKLICE Grado - Espego 0:3 (7:15,15:7, 7:15) ESPEGO: Mania, Braione, Lukež, Brisco, Devetak, Mucci, Soban, Plesničar, Cemic, Kovic. Z dražena ekipa Espego je proti Gradu opravila še eno formalnost, vsa pozornost moštva pa je že usmerjena v nastop na deželnem finalu. Ostali izidi 9. kola: Torriana - Mossa 3:0, 01ympia - Finvolley bo 23.2. Vrstni red: Espego 16. Torriana in 01ym-pia 12, Grado 6, Finvol-ley 2. MLADINKE Izidi 8. kola: Val - Torriana odložena, Staranzano - Mercato di Selz 0:3, Grado - Azzurra 1:3. Vrstni red: Val 16. Mercato di Selz 12, Azzurra 10, Torriana 8, Grado 2, Staranzano 0. ■ Skupina A Val se je skupaj s Farro • že uvrstil v finalni del, v katerem bosta nastopila še zmagovalca skupine B Mercato di Selz iz Tržiča in Torriana iz Gradišča. Val - 01ympia 3:0 (15:1, 15:2,15:1) VAL: Kocjančič, Uršič, Ambrosi 13+0, Danielis 4+5, Zuccarino 4+5, Brisco 3+1, Branca 1+0, Terpin 3+0, Devetta. OLVMPIA: K. in V. Batistič, Hlede, Fabris, Ba-gon, Perše, Sfiligoj, Cetul, Domi. Val je po pričakovanjih zmagal, 01ympia pa je razočarala, ker mu je nudila mnogo slabši odpor, kot v tekmi prvega dela prvenstva, ki se je sicer končala z enakim rezultatom, a je 01ympia takrat zbrala 29 točk. Pri Valu so tako lahko prišle do izraza vse igralke, v prvih dveh setih pa sta se izkazali podajači-ca Jasmin Kocjančič in mlada Diana Brisco. Ostala izida 8. kola: Lib. Gorizia - Cormons 3:0, Far-ra - Cafle Morocco 3:1. Vrstni red: Farra 18, Val 16, Lib. Gorizia 12, Caffe Morocco 8, 01ympia Adria Auto in Cormons 2. (Val in Cormons s tekmo manj) NARAŠČAJNICE Skupina A Val Dom - Soča 3:0 (15:4,15:5,15:9) VAL DOM: Vižintin, Uršič, Sosol, Simčič, Mar-vin, Figelj, Cumin, Cej, Klajnšček, Bressan, Bre-sciani, Branca. SOČA: Cemic, Devetak, Kuštrin, Leghissa, Tuniz, Vižintin, Toros, Del Fab-bro, Plesničar. Slovenski derbi je po pričakovanju pripadel Valu Domu, ki so po kar lepi igri zanesljivo slavile. Razlika med ekipama je bila še posebej kar se tehničnega Valove »deklice« so z uvrstitvijo v finalni del dosegle svoj letošnji cilj. Bodo zdaj segle še po naslovu pokrajinskih prvakinj? znanja tiče kar precejšnja. V prvih dveh setih varovanke Suzy Čeme niso naletele na pravi odpor, zato pa je bil tretji set precej bolj zanimiv. Gostiteljice so se zadovoljile z zanesljivim vodstvom, kar so Bati-stičeve varovanke hitro izkoristile in po servisih Eve Toros povedle kar s 7:0. Val Dom se je nato spet zbral in na koncu zasluženo slavil. Val Dom je prvi del prvenstva končal neprema- gan in brez izgubljene seta, saj je po derbiju s Sočo igral še proti Pro Romansu in kljub povprečni igri slavil zmago s čistim 3:0 (15:8, 16:14, 15:11). V polfinalu za naslov se bodo Goričanke predvidoma pomerile z Gradom (dragi iz B skupine), preostali par pa bo Farra - Staranzano. Vrstni red: Val Dom 40, Farra 35, Villesse 26, Ro-mans 18, Intrepida Mariane 14, Libertas Gorica A 11, Capriva 9, Soča 6. Totip 1. -1. X 2. 12 2. -1. 2 2. XI 3. -1. X 2. 12 4. -1. X 2. 12 5. -1. XI 2. 2 6. -1. IX 2. 2 Dirka tris: 17,16,18 Obvestila SKBRDINA organizira v nedeljo, 25. t.m., avtobusni izlet v Fomi di Sopra ob 15. zamejskem prvenstvu. Vpisovanje na sedežu kluba -Proseska ul. 131 - Opčine od 19. do srede, 21. t.m., od 19. do 20. ure. Informacije na tel. st. 212859 ali 299573. SK DEVIN organizira v nedeljo, 25. t.m., ob priliki zamejskega prvenstva, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Informacije, rezervacije in prijave sprejemajo na tel. st 220423 (Stojan), St. 327196 (Jordan) in St. 200236 (Bruno). SD MLADINA - smučarski odsek, vabi elane, ki bi se radi udeležili 15. Zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 25. tm. v Fomi di Sopra, naj se javijo najkasneje do 21. t.m. pri odbornikih društva za informacije in vpisovanja. Totocalcio Cagliari - Sampdoria X Cremonese - Fiorentina 2 Lazio - Roma 1 Milan - Bari 1 Napoli - Juventus X Parma - Padova 1 Picenza - Atalanta X Torino - Inter X Vicenza - Udinese 1 Andria - Palermo X Reggina - Bologna 1 Legnano - Pro Patria 1 Rimini - Triesfina 2 ( 'X Horoskop zapisal B. R. K. V OVEN 21. 3. - 20.4: Medtem ko se bodo polnili vaši telesni akumulatorji, boste poskrbeli še za duhovno obnovo, "zato ni hudič, da prihodnji teden ne boste prišli do spoznanja, da ste tik pred ciljem. BIK 21.4-20.5.: Omahovali boste med poslovnim projektom, ki naj bi vam prinesel bogastvo, in starim delovnim okoljem, ki vas bo še naprej držalo v sivem povprečju, Odločite se za plemenito skromnost. DVOJČKA 21.5.-21; 4: Marsikdo bo v bojazni, da ga boste opeharili, postavil zid, zato le temeljito premislite, kaj vam več pomeni: kratkotrajna slava na tronu samote ali večna priljubljenost na polju zmernosti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo si bo na vse kriplje prizadeval, da bi vzbudil vašo pozornost, vi pa se boste iz prevzetnosti delali, kakor da ga sploh ne opazite. Ko se bo naveličal, ga boste še iskali! LEV 23.7. - 23.8.: Spametovali se boste ter trezno odmislili noro idejo, za katero veste, da se ne more končati dobro. Ce vas bo še naprej vlekla, si jo odnesite v posteljo ter jo izživite skozi sanje. DEVICA 24 8. - 22.9.: Z vso vnemo se boste lotili stare naloge, ki ste se ji v mnenju, da p niste kos, doslej spretno izogibali. Spoznali boste, da niste kos le tej, marveč tudi vsem tistim, ki so še pred vami. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Ker bo vaš nastop umirjen, kritika pa upravičena, boste nenadoma zrasli v očeh drugih. Ni izključeno, da vam bo napredovanje ponudil prav tisti, ki vas je doslej najhuje zaviral. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Zazdelo se vam bo prav bebasto, da bi igrali nekaj, kar niste, samo zato, da bi drugim dokazali, da ste boljši od njih. Nihče ni niti slabši niti boljši, edino merilo je lastno ogledalo. SIRELEC 23.11. - 21.12.: Nekdo nestrpno čaka, da mu razkrijete skrivnost svojega uspeha, vendar boste še kar naprej molčali. Ne bo več dolgo rinil v vas, raje bo počakal, da se s svojim receptom pohvalite sami. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zavist, ki jo sevajo tekmeci, vam bo tako zelo godila, da boste bliskovito pospešili korak A nikar preveč ne hitite, sicer na lepem ne bo več nikogar, za kogar bi se vam splačalo truditi. VODNAR 21.1.-19.2.: Iz bližnjega boste želeli izvleči priznanje za greh, ki ga nikdar ni storil. A namesto priznanja boste prejeli stmznjujoč pogled v ogledala, po katerem nikdar več ne boste obsojali nedolžnih. RIBI 20.2. - 20.3.: V vašem umu bo zablestela čudovita ideja. Nikar se ne obotavljajte, kajti vaša ideja se širiš tako bliskovito naglico, da jo boste morda že jutri zagledali naprodaj v prvi prodajalni. GVATEMALA Nihče ni varen pred ugrabitelji Ugrabljajo mlade, stare, bogate in revne CIUDAD DE GUATEMALA (Reuter) - Anno Her-nandez so zamaskirani in oboroženi neznanci ugrabili že pred letom dni, vendar pa jo Se danes zaradi tridesetdnevnega ujetništva preganja mora in depresija. Na njenem obrazu so Se vidni znaki plastične operacije, za katero se je morala odločiti zato, ker je ves čas ujetništva morala nositi masko, ki ji je poškodovala nosno kost. Ugrabitelji so lastnico tovarne v gvatemalski prestolnici izpustili, ko so dobili zahtevano odkupnino. Hemandezova meni, da je imela kljub vsemu, kar je morala preživeti, srečo. V Gvatemali so postale ugrabitve nekaj povsem vsakdanjega. Ljudje se z nostalgijo spominjajo dobrih, starih časov, ko so bile žrtve levičarskih gverilcev le bogati poslovneži, ki jih v državi ni veliko. Zdaj ne izbirajo med svojimi žrtvami, saj ugrabljajo mlade, stare, bogate in revne. Po besedah predstavnika katoliške cerkve Ronaltha Ochaeta so ljudje čisto zbegani. Zato ne presenečajo oglasi v časnikih, ki ljudi vabijo, naj se udeležijo različnih tečajev, na katerih se bodo naučili vrsto obrambnih spretnosti, na primer kako naj skočijo iz vozečega avtomobila ali kako s psihološkimi metodami prelisičiti ugrabitelje. Svojci ugrabljenih večkrat za pomoč prosijo različne mednarodne organizacije, med njimi britansko Con-trol Risks, vedno več je tudi družb, ki ponujajo varstvo ljudi, pred nekaterimi šolami v bogati mestni četrti otroke varujejo oboroženi varnostniki. Hemandezova pravi, da je imela srečo, ker so jo ugrabili profesionalci, saj meščane največkrat ugrabljajo ljudje, ki se v trenutku odločijo za takšno dejanje, zato so njihove žr- tve v veliki nevarnosti. V začetku decembra so bili ljudje zgroženi zaradi ugrabitve osemletnega Maurela Interiana, sina prodajalca plinskih jeklenk. Lokalni časnik je objavil sliko ugrabljenega, zamaskiranega dečka, oblečenega le v kratke hlače. Čeprav je oče plačal zahtevanih 12 tisoč dolarjev, se deček vse do zdaj ni vrnil domov. V dneh, ko je bil ugrabljen, so neznanci na podeželju ugrabili in umorili dve tujki. Kmalu po tem dogodku je predsednik Ra-miro de Leon Carpio skušal z vojsko preprečiti na-daljne ugrabitve, vendar neuspešno. Po besedah Marka Zappe, direktorja varnostne družbe Family Security, ki ljudi poučuje, kako postopati v primeru ugrabitve, je vsak dan v Gvatemali ugrabljenih najmanj deset ljudi, za katetri zahtevajo ugrabitelji odškodnino v višini od 500 tisoč do milijon dolarjev. »Število ugrabitev je povezano z neučinkovitostjo oblasti, saj pravni sistem ne deluje, nihče ne raziskuje ugrabitev, zato imajo kriminalci proste roke,« je poudaril Carpio. Policija nima natančnih podatkov o številu ugrabitev, saj jih nekateri zaradi strahu pred morebitnim maščevanjem ugrabiteljev sploh ne prijavljajo. Menda so v to večmilijonsko »industrijo« vpletene same gvatemalske varnostne sile. »Zagotovo so v ugrabitve vpleteni pomembni predstavniki oblasti,« je prepričan brat ugrabljene Anne Hemandez, saj imajo ugrabitelji sodobna blindirana vozila in orožje, prav tako pa imajo podatke o bančnih računih svojih žrtev, ki so sicer dostopni le obveščevalni vojaški službi. Nekateri drugi, med njimi gvatemalski nadškof Prospero Penados del Barrio, ki ga svojci ugrabljenih vse pogosteje prosijo naj se pogaja za izpustitev žrtev, so prepričani, da različne politične stranke polnijo svoje blagajne z odkupninami, ki jih ugrabitelji zahtevajo za izpustitev. Poročil se je kar 60-krat KAIRO - Kaled Kišta iz Egipta se je poročU kar 60-krat, benutno pa spet išče žensko svojega življenja. Njegov najdaljši zakon - z neko Britanko - je trajal bi leta, z neko Filipinko je bil poročen samo 48 ur, z Alžbko, ki je kot turistka obiskala Kairo, pa se je poročil že po eni uri poznanstva. Njegove soproge so prišle iz 15 držav, med njimi so bile Grkinja, Iračanka, Izraelka, Italijanka, Jordanka, Nizozemka, Japonka, Turkinja... Najboljšo oceno je dal neki Japonki, ki je bila po njegovem mnenju »še posebno zvesta«. Visa izdala kreditno kartico za homoseksualce DUNAJ - V ZDA naj bi Visa izdala posebno kartico za homoseksualce, piše avstrijski tednik Profil. V propagandni akciji za kartico, ki so jo poimenovali Rainbovv Gard (Mavrična kartica), sodeluje nekdanja slovita teniška igralka Martina Navratilova. Slogan akcije je Nekatere kreditne kartice imajo več mišic kot druge, pri Visi pa pravijo, da ima izdaja kartice, s katero bodo njeni lastniki v supermarketih javno priznali svoj način življenja, predvsem »karitativni namen«. Članarino za Rainbow Gard bodo namreč namenih združenjem homoseksualcev. Odkrili človekovo »notranjo uro« in neznano mišico v lobanji BALTIMORE - Znanstveniki so pri Studiju mišic, ki vplivajo na žvečenje, v človeški lobanji odkrili doslej neznano mišico. Mišica je skrita globoko v lobanji, razteza pa se simetrično od ozadja očesne votline do spodnje čeljusti. Ameriška znanstvenika Gary Hack in Gwen-dolyn Dimu sta to mišico odkrila že pred letom dni, vendar sta bila do izsledka zelo skeptična, zato sta pred njegovo objavo želela opraviti dodatne raziskave. Njuni kolegi pa so v možganih odkrifi »notranjo uro«, in sicer v sbiatumu, ki je bil doslej znan le kot nadzorni center za gibanje. Ugotovitev je pomembna predvsem za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, pri kateri je poškodovan prav ta del možganov. Sbokovnjaki domnevajo, da okvare časovnega mehanizma povzročajo različne motnje pri učenju, med njimi tudi bralno motnjo disleksijo. a b c d e f g h ŠAH Anand - Geljfand / VVijkaan Zee 1996 Ob napadu na črnega kralja je indijski velemojster Anand žrtvoval lovca za dva kmeta in pri tem odlično razvil svoje figure. Cilj belega je napad po odprti h liniji. Za dosego tega cilja pa mora odigrati še nekaj načrtovanih potez. Poglejmo zaključni razplet partije, v kateri črni ni uspel zaščititi svojega kralja brez večjih žrtev. Rešitev naloge Velemojster Anand s potezo l.TfS! brani skakača na polju g5 in preti 2.Dh3. l...Lf6 /Tudi po 2...ef5 3. Te7: Se7: 4.Dh4 Td8 5.Dh5 beli zmaga./ 2.Se6:! Novi odločilni udar! 2...fe6 / Na 2...Te8 3.Te4! fe6 4. Dg6:+ Lg7 5.Th4! / 3.Te6:!! Zaključna poanta! Geljfand je pričakoval 3.Dg6:+ Lg7. Sedaj na 3...Le6: sledi 4,Dg6:+ Dg7 5.Le6:+ in beli zmaga. V partiji je še sledilo: 3...Kg7 4.Te7: Le7: 5.Tf8:+ Lf8: 6.h4 in črni se je vdal! SUvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA / NAJVECJE MESTO V MAROKU VERZ SESTEREC NDONEZIJSKO IME ZA NOVO GVINEJO KOZMAV TUJI OBLIKI PESNICA ŠKERL IRSKI BRINOVEC STAROGRŠKI KIPAR INDIJSKA PLESALKA OBLIKOVALNA SPOSOBNOST POLITIČNI VODJA LOJZE KRAKAR PREBIVALKA KRAJA SAPNIK AVTOR: LUKA PIBER LAHKO SVILENO BLAGO GRŠKA BOGINJA SREČE ALENKA DOVŽAN ZAGIB TKANINE BOGATA BIBLUSKA DEŽELA OSEBA, KI TUDI PRISPEVA DENAR REZEK GLAS OBSTRELI EKIPA NBA LIGE V ZDA ZIVLJENSKA DOBA NAUKO GIBANJU ZRAKA PROJEKC. APARAT IZOTOP TORIJA POKVARJENO ŽIVILO VELIKONOČNA PISANICA TOČILNICA RUSKI VESOLJEC DRŽAVA V INDIJI MONGOLSKO LJUDSTVO LONDONSKA GALERIJA NOZICEK DIVJA MAČKA SHOD SILIČU DEL VOJVODINE VITAMIN Be KARLOVAC NEŽA SIMČIČ OSMU JAP. ALP. SMUČAR ITETSUVA) NIKO KURET IGRALKA IRELAND LUC MENASE DVIGALO SKOK PRI DRSANJU NAZIV SATELITSKO MESTO NAGOJE GL. MESTO GANE ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA RADON SIAM PESNICA SEIDEL GOETH. MATI SL. PESNICA (MAJDA) RIMSKI HIŠNI DUH KRAJ V KONGU PORCELAN. GLINA RIMSKA ŠTIRI EDA CUFER LUKA OB JEZERU ARAL RAZBOJNIK IZ BUTALCEV ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO GRELNIK ZA TOPLO VODO ARTHUR (KRAJŠE) SLIKAR ŠUBIC MOŠKI, KI TRGA TV VODITELJICA LONGVKA RADIJ V8 ‘VA3 ‘OVOtLL ‘HM ‘J.HV ‘tmloa ‘3MNVS ‘NKCMHD btsrrav ‘NTIOVOt ‘VWLN ‘VNl "raslvi ‘nh ‘VJJ1HV VlMONDI ‘T3SXV ‘m ‘XN ‘so ‘NtraHOV ‘iVNVH ‘sta ‘mhzon ‘SILVI. ‘JMVSV ‘3419 ‘HHM ‘CmlVNVSDtS ‘HOiOOIH ‘vmvNtaoaHv ‘isoavis ‘STinaoovoiro :OUABJOpOy\ :A3XIS3TH RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Risanka TV dnevnik ® RAI 1 15.15 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.45 22.50 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La diga sul Pacifico (dram., Fr. '58, i. S. Man-gano, A. Perkins) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Style in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giocbi Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela crta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis) : Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo (vodi Piero Angela) Dnevnik Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: L’ amante (krim., ZDA ’50, i. H. Lamarr, J. Hodiak, J. Craig) Mi ritomi in mente RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.05 14.10 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 23.00 23.45 0.10 0.20 0.30 Oddaja za najmlajse, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile . TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte , Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: ZveCer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu PonoCi, na trgu Italija Dok.: Zgodbe RAI 3 6.00 8.30 11.20 11.25 13.00 14.00 14.45 15.00 15.25 18.25 19.00 20.00 20.25 22.30 22.55 0.30 1.10 2.40 4.30 Dnevnik Videosapere: Vstop prost, Robinson in Petek, Zdravje, Media/Mente, Islam, Cestni pisatelji Dnevnik iz Milana SP v smučanju Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita dastrega Sport: vaterpolo, rubriki Rally Rai in Doposci Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Film: Moonraker - Ope-razione spazio (fant., VB ’79, r. L. Gilbert, i. R. Moore, Corinne Clery) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura in vreme Fuori orario Sodobna zgodovina Proza: Antigona © RETE 4 ITALIA 1 {r* Slovenija 1 Ul Koper 8.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.00 17.15 18.00 19.25 19.55 20,40 22.40 1.15 Nad.: Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Stanotte ed ogni notte (glas., ZDA ’45) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat TV film: Ordinaria follia (dram., ZDA ’92, i. R. Urich, S. Fabares) Film: Profondo rosso (krim., It. 75, i. G. Lavia, D. Hemmings), vmes (23.30) dnevnik TG 4 Pregled tiska IS CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 .13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 2.00 2.30 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Televizijsko sodisce: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Nan.: Robinsonovi - Velik prijatelj (i. Bill Cosby, . Lisa Bonet, S. Lebeauf) Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Eli a) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Variete: Ricomnicio da capo (vodi M. Balestri) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Nan.: Cin Cin - Poroka Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Super Vicky, 9.45 genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Sport studio Otroški variete, 13.20 Fax Fan Club Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Nan.: Baywatch - Počitnice v peklu (1. del), 20.00 II principe di Bel Air (i. 20.30 22.30 0.30 0.40 0.45 1.50 Will Smith) Film: Il cavaliere della strada (dram., ZDA ’93, r. A. Magnoli, i. Jeff Speak-man, C. Neame) Nan.: Cobra investigazio-ni (i. Michael Dudikoff), 23.30 Streetjustice - Nedolžna kri Aktualno: Fatti e misfatti Variete: Speciale cinema Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.00 MacGyver # TELE 4 13.30 14.55 16.20 20.10 20.30 21.55 22.35 19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: 11 mio amico fanta-sma (i. Mike Pratt) Dokumentarec Film: La voce deli’ amore Gospodarstvo Buio in sala ® MONTECARLO 16.00 20.30 22.45 1.15 20.00, 22.30, 1.05 Dnevnik, 13.30,19.50 Sport SPv smučanju Film: Inferno a Madison Avenue (dram., ZDA ’62) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap Film: Revolution (zgod., ZDA ’85, i. Al Pacino) Film: Oltre il ponte di Brooklyn (kom., ZDA ’83, i. Elliot Gould) Nan.: Charlie's Angels Videostrani Otroški program: Zimske težave Otroci širnega sveta, 19. del ameriške dokumentarne nanizanke 75 let ZKUD Tine Rožanc, posn. prireditve Najboljša javna hiša v Teksasu, pon. am. filma Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Svet narave, pon. 6. dela angleške dok. serije Slovenska klavirska glasba, 7. del Operni zvoki, 1. oddaja Kam vodijo naše stezice TV dnevnik 1 Zlati prah: Kralj Drozgo-brad Heathcliff, 21., zadnji del risane nanizanke Izzivalci, 5. del francoske nanizanke Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Grace na udaru, 24. del ameriške nanizanke Poglej in zadeni Napovedniki TV dnevnik 3, vreme VroCica, ameriško-islandski film Slovenija 2 Euronevvs Izziv, poslovna oddaja IM^i V žarišču Grace na udaru, 23. del M SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos Pisave n Deset nožev v srcu, švedski film Shingalana, 2, del H Veliki dosežki slovenske kirurgije, 4. oddaja iUiTi Sierra Nevada '96 gtnffl Po Sloveniji ififi Planet Sport sTTg Pasje mesto, 8. del serije V žarišču Forum §§ In morje bo povedalo, 3. del ameriške serije Studio City m Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Novice iz sveta razvedrila Nor na reklame, 7. del SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos Euronews Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan Club Euronews Smrt Jugoslavije, 5. del dokumentarne oddaje Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik NBA Action, košarka USA Don Kihot, 1. del serije DiO Hrvaška 1 7.15 7.25 7.30 8.15 10.00 10.05 10.05 11.00 11.30 11.40 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.10 15.40 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.45 21.45 22.15 22.35 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1194. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Ves svet je oder, 9. del angleške dokumentarne serije Nemščina Otroški program Bon ton ton Dnevnik Ljubezen, 182. del Ga. Lambert se spominja ljubezni, pon. am. filma Otroški program: Allis spet Allis, 2. del Poročila Kako gledati sliko? Risanke Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 59. del am. nadaljevanke Kolo sreče Pol ure kulture Poročila Javna stvar, dok. oddaja Tereza, posn. koncerta Nikola Fankopanski -moje priljubljene slike, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko 23.05 23.55 Terra X, dok. oddaja Poročila /" "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Petkova centrifuga;! 7.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; V^JS.OS Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradi- cija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8,30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Povver play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasb, odd: M uzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem; 0.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8,05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d’ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 45. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: oktet Škofije; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER ' , , SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA S v , I-I.’ ' ' j !/ ¥'§9ml KQLN - Prvi dan pustnega rajanja v Kolnu je po tradiciji namenjen izključno ženskam in dekletom, v naslednjih dneh pa se jim bodo pridružili Se možje in fantje (AP) Šestdeset porok mu še ne zadostuje KAIRO - Kaled Kista iz Egipta se je poročil kar Se-stdesetkrat, trenutno pa spet isce žensko svojega življenja. Njegov najdaljši zakon - z neko Britanko -je trajal tri leta, z neko Filipinko je bil poročen samo oseminštirideset ur, z Alžirko, ki je kot turistka obiskala Kairo, pa se je poročil že po eni uri poznanstva. Njegove soproge so prišle iz petnajstih držav, med njimi so bile Grkinja, Iračanka, Izraelka, Italijanka, Jordanka, Nizozemka, Japonka, Turkinja... Najbol jšo oceno je dal neki Japonki, ki je bila po njegovem mnenju »še posebno zvesta« Kreditna kartica za homoseksualce DUNAJ - V Združenih državah Amerike naj bi Visa izdala posebno kartico za homoseksualce, piše avstrijski tednik Profil. V propagandni akciji za kartico, ki so jo poimenovali Rainbow Gard (Mavrična kartica), sodeluje nekdanja slovita teniška igralka Martina Navratilova. Slogan akcije je »Nekatere kreditne kartice imajo več mišic kot druge«, pri Visi pa pravijo, da ima izdaja kartice, s katero bodo njeni lastniki v supermarketih javno priznali svoj naCin življenja, predvsem »karitativni namen«. Članarino za Rainbovv Gard bodo namreč namenili združenjem homoseksualcev. ■IE E iiiijon dolarjev vredne Steve Abram, zavarovalni agent londonskega Lloyda, meri noge igralki Jannie Lee Curtis, ki jih je zavarovala za cel milijon ameriških dolarjev (Telefoto AP) mm erMS ladnjih potnic potopljene ladje Tftante LONDON - V neki londonski bolnišnici je v enaindevetdesetem letu starosti umrla Eva Hart, ena od zadnjih preživelih potnikov Titani-ca, ki se je potopil leta 1912, je sporočila njena družina. Hartova, ki so jo dolga leta po tragediji, v kateri je izgubil življenje njen oče, pestile nočne more, se je vse življenje borila za večjo varnost na ladjah in kritizirala raziskovalce, ki so se okoriščali z ostanki potopljenega Titanica. Sedemletna Hartova je bila na »nepotopljivi ladji« skupaj s svojimi starši. Življenje ji je rešil oče, ki jo je postavil na rešilni čoln in ji zabičal: »Drži se mame in bodi pridna deklica!« V nesreči, ko je Titanic treščil v ledeno goro, je umrlo 1.523 oseb. Hartova dolgo ni hotela govoriti o nesreči in je svojo zgodbo izpovedala šele v avtobiografiji, ki ji je dala naslov Sence Titanica. V m&zgamh odkrili »rsotfcsnjo uro« BALTIMORE - Ameriški strokovnjaki so v možganih odkrili »notranjo uro«, in sicer v striatumu, Jd je bil doslej znan le kot nadzorni center za gibanje. Ugotovitev je pomembna predvsem za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, pri kateri je poškodovanprav ta del možganov. Strokovnjaki domnevajo, da okvare časovnega mehanizma povzročajo različne motnje pri učenju, tudi bralno motnjo disleksijo.