2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. maja 2010  Leto XX, št. 18 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 6. maja 2010 Porabje, 6. maja 2010 POSEBNO PRIZNANJE NAŠEMU FOTOGRAFU STR. 2 GLEDALIŠKI DEN V BUDIMPEŠTI STR. 5 »Če se z mlajši spravlamo, se vse leko navčijo… Fidesz ima dvotretjinsko večino …ešče slovenski tö,« smo pravli členi komisije, steri smo ocenjevali, kak so se šaularge pripravili na tekmovanje (verseny) iz predmetov slovenski jezik in spoznavanje slovenstva, stero je bilau 23. apriliša v Slovenskom daumi v Varaši. Tekmovanje vsakšo leto organizira Inštitut za razvoj in raziskovanje šolstva v Budimpešti, na njem pa sodelujejo šaularge sedmi pa ausmi klasov porabski šaul. Letos je iz slovenskega jezika tekmovalo 13 mlajšov, iz spoznavanja slovenstva pa 11 mlajšov z gorenjeseničke pa števanovske šaule. Škoda, ka iz varaške gimnazije, gde tö majo slovenščino, že drugo leto nejmajo mlajše na tekmovanji. V komisiji smo bili Agota Kállay, referentka za slovenščino na Inštituti za razvoj in raziskovanje šolstva, Elena Savelieva, nekdanja profesorica slovenščine na varaški gimnaziji, pa Marijana Sukič, urednica Porabja. Tekmovanje stoji iz dva tala. Šaularge februara ali na začetki marciuša pišejo teste pa spise (fogalmazás) na šaulaj, tau se popravi pa dobijo ponte. Že tü se vidi, stero dejte se več vči ali s sterim se več spravlajo školnicke, malo pa tau tö, s sterim detetom gučijo doma slovenski (tö). V ustnom (szóbeli) tali morajo mlajši najprva gunčati o temi, stero potegnejo. Tau so daum, družina, šaula, prosti čas, knjiga ali film, stero ali steroga majo najraj, pri spoznavanju slovenstva pa o Sloveniji, Porabji, porabski šegaj, o kulturnom živlenji v Porabju itd. Vsakši učenec pa dobi edno situacijo tö, stero mora zašpilati. Komisija je na letošnjom tekmovanji nej samo tau gledala, kelko so se mlajši navčili (dostakrat na pamet), liki najbole tau, kelko mlajši razmejo pa vejo odgovarjati na pitanja, se pravi, kelko so samostojni, suvereni pri gunči. Zatok pa leko, ka so rezultati malo presenetili školnike, leko ka je takšno dejte gratalo prvo ali drugo, na steroga so oni sploj nej računali. Pa samo eške telko, za tau, kelko de mlada generacija znala slovenski, smo odgovorni vsi. Stariške pa stari stariške v družinaj, školnicke pa lerance v šaulaj, župnik pri verouki pa v cerkvi, mentorji po kulturni skupinaj. Marijana Sukič V drugem krogu parlamentarnih volitev na Madžarskem se je odločalo samo o tem, kako impozantna bo zmaga desno-sredinske stranke Fidesz, ki je že v prvem krogu dobila absolutno večino. 25. aprila se je volilo le v volilnih okrožjih, v katerih v prvem krogu nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine. Od 57 okrožij je v 54-ih zmagal Fidesz, kar mu zagotavlja več kot dve tretjini poslanskih sedežev v parlamentu. Le v dveh okrožjih sta uspela socialista, v enem okrožju pa neodvisni kandidat, ki so ga nedavno izključili iz stranke Fidesz, zmago pa mu je zagotovila podpora skrajno desničarske stranke Jobbik. Madžarski parlament, ki šteje 386 sedežev, bo sestavljen iz poslancev štirih strank. Ker so sedeži v dvorani razporejeni v obliki podkve, bo sedelo na levi strani le-te 59 poslancev socialistične stranke, ob njih 16 poslancev nove zelene stranke LMP, sredina in desni del podkve bo popolnoma v oranžni barvi, to bo mesto 263-ih fidesovih poslancev. Skrajno desni rob bo zasedlo 47 poslancev Jobbik-a. Vsi udeleženci tekmovanja Zmagovalci (z leve) Dora Domjan, DOŠ Števanovci, 2. mesto iz slovenščine; Angela Ropoš, DOŠ Števanovci, 1. mesto iz slovenščine; David Voura, DOŠ Gornji Senik, 1. mesto iz spoznavanja slovenstva, Petra Lazar, DOŠ Gornji Senik, 3. mesto iz spoznavanja slovenstva; Bettina Bajzek, DOŠ Gornji Senik, 3. mesto iz slovenščine, Marta Ropoš, DOŠ Gornji Senik, 2. mesto iz spoznavanja slovenstva Posebno priznanje našemu fotografu Porabje, kakor ga vidita njegov objektiv in njegovo srce V življenju človeka so pomembni trenutki, ki jih pričakuje, v njih uživa, kasneje pa jih z veseljem podoživlja. Veliko takih trenutkov me veže na Andovce. Ponosen sem na to, da so mi prebivalci male vasi podelili naslov častnega občana, da sem lahko skupaj z njimi postavljal mlaj, zakuril kres ob veliki soboti, igral v njihovi nogometni ekipi, pomagal postreči gostom na vaškem dnevu. Pred kratkim pa sem se lahko udeležil proslave v Budimpešti, na kateri sem namesto Karla Holeca, fotografa časopisa Porabje in predsednika andovske slovenske samouprave, prevzel priznanje, ki so mu ga podelili na fotografskem natečaju. Karel Holec je letos že drugič prejel posebno priznanje Ministrstva za šolstvo in kulturo na fotografskem natečaju z naslovom »Preteklost in sedanjost naših manjšin«. Moj prijatelj Karči se proslave v Inštitutu za madžarsko kulturo v Budimpešti ni utegnil udeležiti, kajti ob dnevu Zemlje so z gosti iz Slovenije sadili drevesa pri andovski domačiji. Tudi jablane, posadili so jih sedem, naj bi enako kot kamni okrog Malega Triglava, simbolizirale enotnost Porabskih Slovencev. S Porabskimi Slovenci smo se srečali tudi na fotografijah razstave z naslovom »Naše manjšine na fotografijah – 2010«. Na razstavi in tudi v fotoalbumu si lahko ogledamo štiri prekrasne fotografije Karla Holeca. Medtem ko je veliko fotografij na razstavi in tudi v albumu povezanih z raznimi svečanimi dogodki v življenju manjšin (Pasijon v Polányu – nemška manjšina, Blagoslovitev kipa papeža Janeza Pavla II. – poljska manjšina), s proslavami (Vsi romunski učenci v Gyuli – romunska manjšina) ali z ljudskimi običaji (pustne maske Bušoji – hrvaška manjšina), nas Karel Holec popelje v porabski vsakdan. Njegove fotografije so umirjene in harmonične kakor sama slovenska pokrajina. Na življenjskih slikah iz Andovcev ali Gornjega Senika razkrivamo razpoloženje, ki je tako značilno za pokrajino, kjer živi sam fotograf. Komisija je ob izjemno izbranih temah poudarila pravilnost izrezov in kompozicije, med drugim je tudi temu pripisati, da je slovenski fotograf in novinar prejel posebno priznanje. Razpetje na steni, ki ga zrcali steklo slike na drugi steni, elementi značilne porabske peči, orodje za portretom na sliki »Mojster za vse« so dokumenti z umetniško vrednostjo, ki so fotografije Karla Holeca zasluženo uvrstile med najboljše. Dobro poznam Karčijeve fotografije. Čeprav – zaradi neznanja jezika – nisem bralec časopisa Porabje, sem pa naročnik, ki si rad ogledujem njegove fotografije, da izvem, kaj se dogaja v Porabju. Na fotografski natečaj so se lahko prijavili ne le fotografi manjšinci, temveč vsak, ki fotografira življenje manjšin. Na razstavi smo videli stvaritve iz življenja vseh trinajstih manjšin na Madžarskem. Na otvoritvi razstave se je direktorica omenjenega inštituta, Erika Borbáth, zahvalila vsem ustvarjalcem, kajti s pomočjo njihovega dela so manjšinske stvarnosti dostopne širši javnosti. Prepričan sem, da mi ni potrebno posebej razložiti, zakaj sem bil ponosen na to, da sem lahko namesto Karla Holeca prevzel posebno priznanje in knjižno nagrado. Komaj čakam svoje naslednje potovanje v Andovce, da bom lahko prijatelju Karčiju čestital tudi osebno. Gábor Jáki častni občan Andovcev Karel Holec Murska Sobota: 60 let Planinskega društva Matica »AH, DAJTE NO, PREKMURCI PA PLANINCI ...« Stavek v naslovu sem slišal kar pogosto, ko je kje izven Prekmurja nanesla beseda na Planinsko društvo Matica Murska Sobota in planince iz tega dela Slovenije. Vedno z dodatkom, da je Prek-murje ravnica, in kaj neki naj počnejo Prekmurci s planinskim društvom. Pomagala niso pojasnila, da je ravnice samo tretjina, dve tretjini je gričevnatega, goričkega sveta, kajti tedaj je padla opazka, da najvišji vrh vseeno ne doseže petsto metrov nadmorske višine. Kljub temu ima Murska Sobota že šest desetletij nadvse aktivno društvo, v katero je vključenih okoli 500 članov, pred šestimi desetletji, na začetku, so našteli 182 članov. Letošnji jubilej so počastili z več dogodki, z osrednjim, prejšnji teden svečano proslavo ob 60-letnici Planinskega društva Matica. Člani društva in prijatelji gora so napolnili gledališko dvorano v soboškem gradu, med gosti je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Med prijetnim kulturnim programom je delo PD Matica predstavil predsednik Jože Ružič, predsednik slovenskih planincev je pohvalil društvo pri uresničevanju bogatega programa, zlasti za delo z mladimi nasploh in sodelovanju s šolami, za zaključek slovesnosti pa sta predsednik soboškega društva in Planinskega društva Dovje – Mojstrana Miro Eržen podpisala listino o pobratenju. Slovesnosti se je udeležil tudi ustanovni član Planinskega društva Matica Milan Petauer, dolgoletni napovedovalec Murskega vala. Za uvod v praznovanje je bila privlačna razstava v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici, ki sta jo pripravila eden najbolj znanih članov in svetovni popotnik Lado Klar, čigar reportaže iz različnih koncev sveta, od Himalaje, Južne Amerike in Afrike, objavlja že vrsto let tudi Slovenski oziroma Porabski koledar, in profesor Janez Glažar. Lado Klar, tudi dobitnik svečane listine Planinske zveze Slovenije, je poskrbel za fotografski del razstave, slavist Janez Glažar pa za predstavitev planinske literature. Planinsko društvo Matica je ob polstoletnem jubileju organiziralo pohod na Triglav petdesetih planincev iz petih smeri, na letošnji, tridnevni pohod, predvidoma 14. avgusta, bodo povabili šestdeset (in več) planincev, ki se bodo podali na najvišji slovenski vrh iz šestih smeri. Na jubilejni pohod na Triglav bodo povabili tudi ljubitelje planin iz Porabja: torej, če imate, bralke in bralci Porabja, željo, da osvojite najvišji vrh Slovenije, ki je, mimogrede, skoraj trikrat višji od najvišjega vrha na Madžarskem, se že lahko začnete pripravljati. Na Triglav vodijo manj zahtevne in zelo zahtevne, plezalne poti, in vsak se bo odločil po presoji ali pripravljenosti. Porabje ima v Andovcih resda Mali Triglav, ki je zgolj odkrušek veličastnih Julijskih alp. Zato ne bo nič narobe, če se kdo malo pripravi in se skupaj s soboškimi planinci odloči za vzpon na »pravi« Triglav. Izkušnje kažejo, da vzpon ni prezahteven, nekaj kondicije pa je le potrebno. Kajti vseeno je razlika med člani Planinskega društva Dovje – Mojstrana, ki občudujejo Julijske Alpe in Triglav iz neposredne bližine, kot je na slovesnosti povedal Miro Eržen, ali se na najvišji slovenski vrh odpravijo Prekmurci (in Porabci) z »obale« nekdanjega Panonskega morja. Ernest Ružič Razstavo ob 60-letnici Planinskega društva Matica sta v Pokrajinski in študijski knjižnici pripravila Lado Klar in Janez Glažar. Kakor se je več kot 50 planincev iz petih smeri podalo na Triglav ob polstoletnem jubileju, bo avgusta 60 planincev, lahko pa tudi več, »osvajalo« najvišji slovenski vrh iz šestih smeri. Posnetek je z vrha Triglava ob 50-letnici PD Matica Z Goričkoga v Piran – 14. »V Ljubljan’ pri Šestic’« Ljubljana (3.) Arhitekt Jože Plečnik se je z dostafele delami spravlo, nej je samo zidine planero. Na priliko je v Ljubljani isko takša mesta, gde se zbera energija. Na té takzvani »energetski točkaj« je na štiri mejstaj dau zozidati malo piramido. Če nekak gorziške vse te kamene zidine, se v njemi energija vküpzberé pa tau ma srečo pa zdravdje prinesé. Ovak pa se prej cejla energija Ljubljane najbole čüti na Prešernovom trgi med tremi bejlimi brejzami. Edna takša točka geste na takzvanoj Rimskoj steni tö. Njeni kamli so ostali eške iz tisti cajtov, gda je na mesti gnešnje Ljubljane stau varaš Emona. Pred dvej gezero lejtami so rimski sodacke pri reki Ljubljanici postavili svoj tabor. Kisnej, gda je tam že več lüstva živelo, so eške itak ostale pravokotne (merőleges) ulice. V ižaj so segrejvali pod pa so kanalizacijo tö meli. Varaš je biu najvekši rimski center v gnešnjoj Sloveniji. Kauli Emone se je zdigavala 6 mejterov viska stena z djarkom, od štere je nika na par mejstaj do gnes gorostalo. Na Rimski zid ali steno gnesnadén športniki plezdijo, prva kak bi šli v bregé. Malo dale najdemo zidine Univerze v Ljubljani. Nej daleč od eden drügoga so fakultete (kar) za arhitekturo, kemijo, matematiko pa računalništvo. Med njimi je Filozofska fakulteta tö, gde se je včilo pa se eške vči dosta porabski štanderov tö. V Ljubljani kauli 50 gezero študentov geste, tau znamenüje, ka se vsikši šesti človek na univerzi ali viskoj šauli vči. Zatok pa je varaš tak mladi. Leta 1871 so v Ljubljani oprli fabriko za dvan (tabak). Tistoga ipa je bila tretja najvekša v cejlom avstrijskom tali Monarhije. Na začetki so delavci z rokami delali, za en malo pa so že meli mašine. Oprvin so cigare pa tabak za fajfo redili, kisnej že cigarejtline tö. Leta 1957 je vöprišo prvi cigarejtli s filtrom (szűrő). Gnesnaden v staroj fabriki cigarejtlinov več ne redijo, samo odavajo. Če je stoj samo pred več lejtami odo v Ljubljani pa zdaj dé na Kongresni trg, ga ne spozna. Stare, viske drejve, platani eške stogijo, depa je vse razkapano, ka garaže redijo. Park se že od davnik zové Zvejzda, ka so poštije v takšoj formi. Ime Kongresni trg pa je daubo te, gda so leta 1821 tü kongres držali protivnicke Napoleona. V parki stogi edno veuko sidro (horgony), štero je spomin na tisti cajt, gda je leta 1954 Slovenija maurdje dobila. Na malom stebri vidimo kopijo zlatoga kipa od ednoga rimskoga moškoga, šteroga Ljubljančange samo »Emonček« zovéjo. Na Kongresnom trgi so kauli-vrat lejpe zidine. V Kazini so inda svoje programe držali ljubljanski nemški gospaudge pa so tam karte špilali, gnes delajo v njej plesne šaule. Na etom trgi má svoj sedež pa dvorano Slovenska filharmonija, štera že več kak 300 lejt igra klasično muziko. Univerza v Ljubljani má svojo centralno zidino ranč tak na Kongresnom trgi, tam má svoj kancalaj rektor tö. Nej daleč od Parka Zvejzda najdemo Trg republike. Na etom stogi slovenski parlament, šteri je fejst prausen, če poglednemo zidine državni zborov v drügi rosagaj. Slovenski parlament je dvodomni (kétkamarás), v Državnom sveti dela 40 lüdi, v Državnom zbori pa se odlauča devetdeset poslancov. Od tej sta dva predstavnika taljanske pa vogrske manjšine. Jože Plečnik je naredo dva ovaška plana za slovenski parlament. V prvom piše, ka aj bi cejli grad na bregej porüšili, pa tam zozidali nauvo zidino, štera bi mela stube gor od varaške iže. Po drügom plani bi parlament stau v parki Tivoli, pa bi se zvau Katedrala svobode. Ta zidina bi mejla veuko kupolo v formi stožca (kúp). Nej za eden plan iz leta 1947 nej bilau penez, zatok je parlament austo gde pa kakši je biu. Katedralo svobode vidimo na 10 slovenski centaj. Trg republike je bilo mesto, gde se je prigaudilo edno najvekši del v slovenskoj zgodovini. 26. junija 1991 je Milan Kučan na etom trgi razglaso samostojno Slovenijo. V spomin na te den tam držijo vsikšo leto svetek. Na trgi stogi eške veuki kulturni center, takzvani Cankarjev dom pa dvej sploj visike zidine Nove ljubljanske banke. Ljubljana je center slovenske kulture. Nej daleč od Trga republike stogita Narodni muzej pa Opera, malo dale pa Narodna in Moderna galerija. Vsikši najgir človek leko najde program za sebé, tak v viskoj kak v popularnoj kulturi. Pri galerijaj stogi edna sama pravoslavna srbska cerkev v Ljubljani. Cerkev svetoga Cirila in Metoda so zozidali pred sedemdesetimi lejtami, vörnicke muslimanske vöre se pa eške itak korijo za svojo džamijo v glavnom varaši Slovenije. Leta 2002 je v rosagi živelo 50-50 gezero pravoslavcov pa muslimanov. Edno mesto pa tak leko v harmoniji živé, če má dosta drejv pa rauž, če má veuke parke. Najvekši park v Ljubljani se zové Tivoli (takšo ime mata parka pri Romi pa pri Kopenhagi tö), šteri se po sobotaj pa po zadvečerkaj napuni z lidami. Lüstvo se špancéra s pisami, vozijo se s piciklinami ali sedijo v travi. Kak na priliko študenti, šteri se pridejo dostakrat včit v Tivoli. Kauli parka so menjši bregauvge, športniki majo male poštije, gde leko letijo. (Vnoči pa je nej najbaukše ojti po Tivolini, za ženske je eške bole nevarno, če same déjo.) Na ednom konci parka stogi sploj veuka zidina Hale Tivoli, gde zvün koncertov eške dosta športni iger držijo. (Na priliko svetovno prvenstvo v hokeji nej davnik, gde so Slovenci bili baukši od Vaugrov). Eden brejg pri Tivolini se zové Rožnik. Té je nej preveč daleč od študentski domauv pa je nej tak viski. Največ štanderov dé gor gda je kresovanje, gda zakürijo veuki odjen na bregej na večer pred 1. majom. Ovak je tam spominska soba veukoga slovenskoga pisatela Ivana Cankara tö, šteri je prauti konci svojoga žitka med prvov bojnov na Rožniki živo pa piso. V Rožnoj dolini stogi največ študentski domauv v Ljubljani, tak je kak varaš v varaši. Štirinajset blokov, športna dvorana pa menza in dosta mladi, šteri se včijo za svoj žitek v bodočnosti. Študenti iz vsej koncov Slovenije pa z drügi rosagov, šteri so nej tihinci, liki takši padaške, štere eške ne poznamo. Dajmo vkraj žmetne knige večer pa pojmo na edno pivo v krčmau Katrco ali Šestico, gde »je eno luškano dekle«, ka aj bi nik-dar nej pozabili študentske dni v Ljubljani. -dm- V Narodnoj galeriji skrb majo na najbole erične kejpe Mali zlati rimski moški, takzvani »Emonec« Slovenski parlament bi leko biu etakši tö OD SLOVENIJE… S kulturnim dnevom za materni gezik Delavni dnevi ženejo enoga drugoga, tjedni dejo eden za drugim. Dobro je na konci tjedna malo si počinauti pa vküp pridti, gde leko nücamo in čüjemo materni gezik. Slovenska samouprava v Budimpešti je 16. apriliša organizirala tašno srečanje. Na prireditvi je nastaupilo 22 šaularov iz tis-ti krajov, gde smo se narodili, živeli do tistoga časa, gda smo za volo dela, ljubice ali ljubega prišli v tau velko mesto. Otroci so prišli z veseldjom iz najvekše porabske vesi, z Gorenjoga Senika. Za nji smo pred nastopom program napravili v Palači čudežev (Csodák palotája). Dvej vöre časa so meli, ka so poglednili pa vösprobali zanimive predmete, naprave. Dosta tašnoga so vidli, ka so se včili v osnovni šauli. Kak sam je gledo, dobro so se počütili. Dvej vöri sta brž odleteli, zatok smo se napautili v 18. okrožje. Med potovanjom smo vidli Budimski grad, Citadelo, Parlament, velke šifte, pelali smo se prejk Verižnoga mosta (Lánchíd). Med gledalci – naši Slovenci so tö lepau vküpprišli – smo leko pozdravili gospo svetovalko s slovenskoga veleposlaništva Angelino Trajkovsko in gospoda konzula Blaža Masleta. Mlajši Sabina Žohar, Adam Čuk, Henrietta Škaper, Ester Gyeček, David Voura, Bettina Bajzek so nam odprvin nota pokazali gladališko igro Zlati praj. V tej igri je vila (tündér) vsakoma pomagala. Na konci se je napautila pa goraziskala mesta, gde tašni mlajši živejo, steri poštüvajo svoje stariše, starištje svoje otroke, lidi enoga drugoga. Dosta gledalcom so oči mokre gratala. Potejm sta se zglasila harmonika Ben-jamina Sukiča in žveglo Pat-rika Bajzeka. Koražno nauto sta zaigrala. Leon Götte je tö lepau zašpilo znane naute na trobenti. Otroci Melania Grebenar, Alexandra Hajba, Milan Lazar, David Škaper so prišli na oder s prizorom (jelenet) Izgubljeni zajček. Program se je nadeljavau z latinskimi plesi. Zaplesali so Silard Gyeček in Melania Grebenar, potistim pa Benjamin Sukič in Ester Gyeček. Od Silarda Gyečeka smo leko poslüšali dvej humoristični ljudski pesmi tö, Dragi moj saused in Moža imam takšoga. Potem so otroci Leon Götte, Melania Grebenar, Alexandra Hajba, Milan Lazar, David Škaper tazospejvali Jutri se bom v mesto peljal. Dejkle Bettina Bajzek, Nikoletta Bajzek, Ester Gyeček, Marta Ropoš, Henrietta Škaper so nam zaplesale moderne plese. Zvün plesa in naut smo leko poslüšali pesem Materni jezik, stero nam je recitirala Sabina Žohar. Kak smo poslüšali pesem, smo eni leko bili ponosni na gornjesenčarske metere, stere so svojim mlajšom navčile materni gezik, na školnike, steri se trüdijo prejkdati knjižni jezik v šauli in zvün šaule. Ništrni si pa moramo priznati, da smo grej napravili s tejm, ka smo svoje mlajše nej navčili maternoga gezika. V zadnjom tali programa so Ljudski pevci in godci, Petra Bajzek, Enikő Dravec, Sabina Žohar, Mark Bajzek, Patrik Bajzek, Silard Gyeček, Edit Krajcar, Bettina Kozar, Petra Lazar, Bettina Bajzek, Nikoletta Bajzek, Adam Čuk, Ester Gyeček, Marta Ropoš, Henrietta Škaper, Benjamin Sukič tri naute spejvali. Po vrsti: Pojmo na Štajersko, Tam gor na ravnem polju, Paj nédemo domau. Igrali so cuj na grable, ribaš, kosau, lesene žlice (tjauke), lončeni bas, harmoniko. Za več kak enovörni program so se gladalci zahvalili z velkim ploskanjom, otroci so bili koražni, videti je bilo, da so s srcaum nastopali. Na konci programa se je predsednik slovenske samouprave Ferenc Kranjec zahvalo otrokom in školnikom za lejpi program, ka so nam prinesli živo materno rejč, pesem, plese. Po mojem se té trüd s pejnazi ne more plačati, plača se s ploskanjom publike in bo poplačan od tisti otrok, ki se ešče potejm narodijo, zato ka najdejo ohranjeni materni jezik. Školnikom Evi Lazar, Ibolyi Neubauer, Adrianu Takaču in Ildiki Dončec Treiber smo se zavalili z darilom, mlajšom smo pa küpili magnetofon s cd in mp3 predvajalcem, da do leko poslüšali slovensko muziko in besedo pa do ga leko nücali na nastopaj. Hvala Zvezi Slovencev na Madžarskem, ka je mlajšom plačala pautno ceringo v Budimpešto pa nazaj. Mlajšom želimo ešče dosta uspešni nastopov. Jože Karba podpredsednik samouprave Prekmurje ima kandidata za novega kmetijskega ministra Po odstopu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika je omenjeno ministrstvo začasno vodil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš. Premier Borut Pahor je po nekaj tednih iskanja le našel človeka, ki je pripravljen prevzeti vodenje omenjenega resorja. Gre za magistra Dejana Židana, dosedanjega predsednika uprave Skupine Panvita iz Murske Sobote. 43-letni Prekmurec je Pahorju predstavil osem nujnih nalog, ki bi jih bilo treba sprejeti. Na sestanku sta se tudi strinjala, da bi bilo najprej treba dokončati strategijo in določiti prednostne cilje kmetijske politike. Dejan Židan se je rodil v Mariboru in je magister veterinarske medicine. Svojo prvo zaposlitev je dobil na oddelku za reprodukcijo živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje. Pozneje je delal na Veterinarskem zavodu Slovenije, in sicer na oddelku za reprodukcijo območne enote Murska Sobota. V svoji karieri je bil med drugim tudi vodja murskosoboške enote Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete. Od maja 2003 je kot član vodstva Kmetijskega gospodarstva Rakičan in od januarja 2007 kot predsednik uprave Skupine Panvita sodeloval pri gradnji slovenske kmetijske in živilsko-predelovalne verige in proizvodnje »zelene« energije v kmetijstvu. Referendum o arbitražnem sporazumu bo kot kaže 6. junija Poslanci so vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Zahtevo za razpis referenduma je teden dni po ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško podpisalo 86 poslancev iz vseh parlamentarnih strank, državni zbor pa bo o njej odločal na izredni seji. Referendum bo tako razpisan, če bo zanj glasovala večina navzočih poslancev, volivci pa se bodo na volišča odpravili 6. junija. Datum je namenoma postavljen pred začetek svetovnega prvenstva v nogometu, saj bi bila legitimnost referenduma lahko vprašljiva, če bi bila volilna udeležba nižja od 30 odstotkov. Učenci iz nižjih razredov Gledališčniki v pravljici Zlati praj Ljudski godci in pevci šaule … DO MADŽARSKE Gledališki den v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo tretjo leto organizira gledališki den v Budimpešti. Letos smo meli te den 24. apriliša. K nam so prišli špilat števanovski Veseli pajdaši pa Duo Fodor iz Varaša. Obadvej skupine goradrži Zveza Slovencev na Madžarskem. Števanovsko skupino vodi Laci Kovač, steri je napiso igro tö, režiser igre je pa Branko Pintarič s Cankove. Skupina je zašpilala igro Sto je oča? Drugo igro sta zašpilale Klara Fodor in Marijana Fodor. Igro z naslovom Kaulakvrat je napiso pa režiro Miki Roš iz Murske Sobote. V števanovskoj igri smo leko vid-li, kak so za novorojeno dejte očo iskali. Smo se znajšli v porodnišnici, gde je rodila dejkla iz vesi, po imeni Ilonka. Tam so se vküpernajšli poštaš, pop, žüpan, školnik pa policaj. Najbole bi tau radi zvedli, sto bi leko bijo detetov oče. Vsi bi leko bili, pa nišče nej sto biti. Najbole se je pa te zapletlo, gda se je zvedlo, ka je Ilonka nej edno dejte rodila, litji tri. Ednoga bejloga, ednoga črnoga pa ednoga s krivimi očami. Dosta smo se smedjali, takšno veseloigro bi človek do paunauči gledo. Igralci so dobro špilali. Lepau je, ka že duga lejta vküper špilajo pa odijo nastopat. Klara pa Marijana Fodor sta zošpilali, kak se vozita dvej ženski po autobusi. Ena je malo šlejvila (Zobata), druga je malo glüpa bila pa lagvo vidla (Oukulasta). Vse tau, o kom sta si pogučavale, se leko zgodi v živlenji tö. Tak sta špilale, kak če bi profesionalke bile, kak če bi v cejlom živlenji tau delale. Tau je v drüštvi bijo trno lejpi den, ka so nam igralci prinesli živo materno rejč, stero mi v Budimpešti fejst pogrejšamo. Skupine, stere pridejo k nam iz Porabja ali Slovenije, pomagajo nam, naj ne pozabimo maternoga gezika. Če je doma v Porabji materna rejč na odri (színpadon) kak püšeu rauž, nam te püšeu ešče bole dene, diši, je ešče bole dragoceni. V imeni Slovenskoga društva v Budimpešti obadvej skupini iz srca gratulejramo, želimo njim tadale dosta uspehov, naj ešče dugo-dugo delajo pa večkrat pridejo k nam špilat. Meni je ejkstra veselo bilau, ka sam med igralci leko vidla svoje nekdanje učence pa učenke, ka sam 17 lejt včila na števanovskoj šauli. Med gosti smo leko pozdravili svetovalko slovenskoga veleposlaništva Angelino Trajkovsko. Klara Fodor je nej bila med nami samo kak igralka, liki kak sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem tö. Člani našoga drüštva so tö lepau vküperprišli, zatok sam vöponücala priliko pa sam njim tapovedala, kakšne prireditve mo meli ešče tau leto. 26. juniuša de piknik v počastitev dneva samostojnosti Republike Slovenije, augustuša demo na prauško v Vác k našomi rojaki, kanoniki gospodi Jožefi Zavci, septembra potujemo na Gorenji Senik, gde se prejkda slovenska zbirka v Küharjevi hiši. Oktobra mo svetili 20. obletnico našoga društva, na tau priliko vödamo fotoalbum, decembra mo pa meli srečanje za božič. Sekretarka Zveze Klara Fodor je z zadovolstvom gučala o deli drüštva, prosila nas je, naj tadale bomo tak aktivni, naj se srečujemo pa ne pozabimo svojoga maternoga gezika. Irena Pavlič predsednica društva Predsednik države László Sólyom tudi uradno imenoval za mandatarja Viktorja Orbána Predsednik države László Sólyom je 28. aprila sprejel Viktorja Orbána, predsednika desnosredinske stranke Fidesz, ki si je na volitvah zagotovila dvotretjinsko večino. László Sólyom je izjavil, da želi konstitutivno sejo novega parlamenta sklicati za 14. maj, kjer bo za mandatarja predlagal Viktorja Orbána kot edinega kandidata, ki ima podporo večine madžarskih volivcev in zadostno podporo v parlamentu. Viktor Orbán je poudaril, čeprav je dobila njegova stranka podporo dveh tretjin volivcev, bo njegova vlada služila trem tretjinam državljanov Madžarske. Zahvalil se je volivcem za zaupanje in za to, »da je ponovno dober občutek biti Madžar na Madžarskem«. Rekordna brezposelnost na Madžarskem Med januarjem in marcem 2010 je bila brezposelnost na Madžarskem skoraj 12-odstotna (11,8). Po podatkih Državnega statističnega urada je bilo v prvem četrtletju brez službe 498 tisoč ljudi, število zaposlenih od 15. do 74. leta starosti je bilo 3 milijone 719 tisoč. Podobno visoko brezposelnost so zabeležili na Madžarskem pred šestnajstimi leti, takrat je bilo brezposelnih 11,5 odstotka ljudi. Nesreča madžarskih alpinistov Madžarska alpinista László Várkonyi in Dávid Klein sta bila na približno 7000 metrov višine Mount Everesta, ko ju je presenetil snežni plaz. V nesreči, ki se je zgodila 26. aprila, je László Várkonyi izginil, Dávid Klein je bil lažje poškodovan in je že na varnem. Člani ekspedicije in tamkajšnji reševalci so takoj začeli z reševalno akcijo. Po mnenju Kleina ni veliko upanja, kajti po njegovem je nanj padla ledena plošča. Člani bejdvej skupin Veseli pajdaši »na odri« Trideželni pohod Med gledalci so vsigdar sodelavci slovenskoga veleposlaništva tö Krajinski park Goričko je ob svetovnem dnevu Zemlje organiziral trideželni pohod ob evropski zeleni vezi. Pohoda, ki je bil 25. aprila, se je udeležilo kakih 120 pohodnikov, večina iz Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz Avstrije in Madžarske. Izhodiščna in zaključna točka pohoda sta bili pri obeležju na tromeji, približno 13-kilometrska pot je vodila najprej ob nekdanjih mejnih kamnih do stražnega stolpa na avstrijski strani. Po krajšem postanku so se potem podali do Gornjega Senika, kjer jih je čakala topla malica, nakar so se po drugi poti spet vrnili na tromejo. »Namé bi oča bujli, če bi grünt zapüsto« Ranč prejk po Dolencaj sem se pelo, gda sem pred edno kučov lejpe tulipane zagledno. Eden je lepši bijo kak drugi, pa vsi so nagnauk cveli, tak kak če bi se pogučali. Mogo sem se staviti, če sem sto ali nej, zato ka tašo lepoto je grej nej dolaposlikati. Te sem ešče nej znau, ka tej tulipani pri Kurnjekovi cvetijo, samo sledkar, gda je nekak vö na dvera staupo pa gledo, ka delam. Tau je nej bijo drugi, kak sin od Aleksandra pa Marije Kurnjeka. Če sem že tam bijo, te sem si mislo, ka včasin napravim edno reportažo z njimi, istino, sploj nika sem nej znau od njij pa do tejga mau sem je vejn ranč nej vido. • Tau ste prajli, ka ste Kurnjek, kak se pa piše, Kurnjek ali Kürnjek? »Mi se pišemo Kurnjek, dapa po vogrskom se tau piše Kürnjek.« • Mogauče mate sorodstvo v Andovci ali v Števanovci? Zato ka tam mamo Kürnjeke. »Mojga očo bratranci so bili s tistoga kraja doma, mogauče, ka dejdek je prišo od tistac prejk.« • Vi ste odli prejk v Andovce k rodbini? »Odli smo prejk dosta eške te, gda je granica bila pa smo pašoše nücali. Kauli nad Hodoš smo odli, pa smo se pelali štirdeset kilometrov. Če bi tü prejk šli, te bi pa tri kilomejtre meli. Zdaj je že dobro, v avto sedeš, ja pa nej pa si že tam. Prvin, gda se je meja odpirala na leto dvakrat, trikrat, te smo tö vsigdar šli, če je kakšna prireditev bila. Večkrat smo se pelali v Andovce pa v Števanovce.« • Kama ste šli, gda ste k rodbini šli? »Očine bratrance smo poglednili v Števanovci, Lončara pa Kovača. Oni so se tak zvali po maštariji. Trejzka Kovačina, gda sem v vojski bijo, mi je skauz pisala pisma.« • V Andovcaj tü mamo Kürnjeke, oni so vam nej rodbina? »Rodbina mora biti, samo sam pojma nejmam, kak na velko mora tau iti.« • Zdaj, gda že leko dé, zdaj bola nagausta se pelate prejk k nam? »Zdaj, če bi sto, bi vsakši den leko prejk v Števanovce pejški üšo v krčmau pit, dapa rejdko se pelamo. Gda si nej mogo pa bola težko bilau prejk titi, te si bola emo interes, ka bi üšo. Zdaj, gda bi leko, zdaj pa že nejmaš, vejn zato, ka smo že starejši gratali. Zdaj je že sploj tak, kak če bi se ranč nej spoznali. Dočas so oča živeli, Lončar pa Kovač sta z biciklinom tö vsigdar prejkprišla. Spomnim se, ka oni so eške niše registracije, tablice meli na bicikline. Tau je za nas tak čüdno bilau.« • Ka so delali pri vas, gda so prišli? »Malo so tü bili, malo v Büdinci. Pili smo pa geli, bilau je tak, ka tisti den so nazaj šli, bilau je tak, ka samo drugi den. Te je vsakši bola čas emo, zato ka je vsakši doma bijo pa na verstvi delo.« • Zakaj, sledkar ste več nej delali na kmetiji? »Oča pa družina je delala, samo šestdesetpetoga sem dja že v Avstrijo üšo delat. Trinajset lejt sem bijo v cukerfabriki, pa dvej leta sem odo v Linz. Tau je sezonsko delo bilau, pa vsigdar samo djeseni je trbelo titi delat. Od 10. oktobra do božiča.« • Zaka ste nej tašo delo iskali, ka bi stalno bilau, pa cejlo leto bi leko v Avstriji delali? »Zato, ka so mlajši mali bili pa na kmetiji je tö trbelo delati.« • Te se je splačalo ešče na kmetiji delati? »Baukše je bilau kak zdaj. Te smo osem krav meli. Zdaj nega več nej bikov pa nej krav, samo šest svinj mamo za sebé. Slejdni biki so sedem lejt šli kraj od rama. V cejloj vesi samo štirje majo krave, pa tak mislim, oni tö nedo meli dugo.« • Gde küpüjete mlejko, ka doma nücete? »V bauti küpimo tak po paketaj.« • Šest svinj mate zase, tau je malo nej dosta? »Trbej, zato ka nas je sedem. Müva dva, dva sina, sneja pa te eške dva vnuka sta. Vsakši tretji mejsec edno zakolamo.« • Če ste vse odali, ka je te zdaj s kmetijov? »Zemlau eške delamo, istino že samo pulonje kak prvin. Pulonje v Büdinci tisti mladi delajo, kak je oča bijo doma. Nam za tau nika ne plačajo, dapa ranč nej trbej, baugi hvala, ka delajo, pa ka go vredi majo. Če bi nej delali, te bi že tak vse gorzaraslo. Mladi so pa naj delajo, če majo volo za tau.« • Če se že prvin nej splačalo zemlau delati, te leko, ka bi itak baukše bilau, če bi kmetijo njali pa bi v Avstriji delali, nej? »Tistoga reda je eške zemla bila glavna, oča bi me bujli, če bi grünt zapüsto.« • Sto je te delo dočas, ka ste vi v Avstriji v cukerni fabriki delali? »Do 10. oktobra sem dja vse taposejo, pa vse tanapravo, ka je vekšo delo bilau. Te je že samo tašo ostalo kak tikvi vöbrati, pa bole lakejšo delo. Istino, krave zato žena mogla opravlati. Te so eške moj oča tö živeli, oni so ženi zato pri deli pomagali. Oni so vozili traktor. Ženo sem nej püsto, ka aj vozi, zato ka že stari traktor bijo, pa premze so že slabo delale.« • Kak vidite, mladi doma ostanejo na kmetiji? »Sploj nej, mladi vse bola v mesto dejo pa tam si slüžbo iščejo. Na kmetiji niti eden ne dela. Dva sina mam, eden v Avstriji dela, drugi pa odi kauli po bautaj pa vage popravla pa servizira.« • Ka baude te z vašo kmetijov? »Ne vejm, če niške nede delo, te vse zaraste pa gauštja de rasla.« Karel Holec Marija pa Aleksander Kurnjek Pred ižov sam najšo te lejpe tulipane zveza.hu Oglas – Hirdetés Hotel in restavracija Lipa v Monoštru išče natakarja/natakarico s strokovno prakso. Informacije dobite po telefonu: 0036-94-383-060. A szentgotthárdi Lipa Hotel és Étterem szakmai gyakorlattal rendelkező felszolgálót keres. Érdeklődni a 0036-94-383-060-as telefonszámon lehet. KOTIČEK PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI JAJ, NEJ!? »Jaj, nej!?« je nut v sebi skričo Albert. »Jaj, nej!?« bi najraj skričo na glas tö. »Jaj, nej!?« se je skur raznok včesnolo Albertovo srce. »Jaj, nej!?« se je djaukala Albertova peska düša. »Jaj, nej…..« si je zdejno, se obrno pa odišo domau. Kak bi naj ovak bilau, če pa je pri grajki svoje liblene Aline vido drugoga psa? Kak bi ga nej srce pa düša bolela, če pa una drugoga liblenoga ma? Kak bi naj sploj ovak bilau v njegvom srcej pa düši? Pavel je brž vpamet vzeu, ka je z Albertom nika vcejak naaupek gé. Vüje so se njemi od nevaule vlekle skur po zemlej. Rep je tak vkraj od njega viso kak kakšo betežno bildje. Oči pa so bile mautne kak voda v potoki po velkom deži. Pa se je samo pri kali dole légo, si globko zdejno pa gledo nikam daleč. Gledo je, depa nika je nej vido. Pa je tak veseli prileto ta do Alininoga dauma! S takšo dobro zalübleno volo se je k njoj zag-no! Pa se je tam na brgej više njenoga dauma dola stavo, kak bi ga Perün zaodo. Tak se je dola stavo! Stau je pa gledo, kak pri grajki eden velki pes stogi pa se z njegvo lübico na velki zgučava. »Jaj, nej!?« ga je smeknolo. »Drugoga ma!« ga je zač-nolo boleti v srcej pa v düši tö. Pa je gledo, gledo, kak sta se njiva gledala. Pa je gledo pa li gledo, kak sta se prdišala. Pa je gledo pa li gledo, kak sta si nika na velki zgučavala. »Jaj, nej!?« je prajlo nut v njemi, ka se je obrno pa domau odišo. »Jaj, nej!?« si je pravo tam pri kali. »Nigdar več go nemo vido! Nigdar več me nede rada mejla!« Tak je ostano doma tri dni. Nika malo je piu vodau, nika malo je zgrizo kakšo čunto. Pa tau je bilau vse. Na, neje tau bilau vse! Bolela ga je pejska düša, srce se je krvavo djaukalo. Trbej pa kcuj k tomi prajti tau tö, ka je Alino tö mantralo. Jo je bolelo, ka Alberta nika nega ta k njoj. Pa gda jo je na tretji den najbole bolelo, je trno velko mauč dobila. Takšo mauč, ka je prejk grajke skaučila. Skaučila je prejk grajke pa prdišala paut do Alberta. Pa ga je dun vözašnofala. Drugi psauvge v vesi so se doj z lancov trgali, gda je mimo šla. Una pa samo naprej, samo ta do Alberta. Pa ga je najšla cejlak nevaulastoga tam pri kali. Pa je biu ranč takši kak vse tri dneve. Vüje skur do zemlé, repa pa kak kakšo betežno bildje. »Jaj, nej!?« si je prajla, gda ga je vidla. »Jaj, nej!?« si je pravo Albert, gda jo je vido. Gledala sta se, se gledala pa sta nej vedla, ka si naj brodita eden od drugoga. »Idi nazaj k svojomi nauvomi lübomi!« njoj je pravo Albert. Alina ga je poglednola, ga gledala pa nej vedla, ka njemi guči. »Vej si pa ti moj nauvi pa stari lübi pa niške drugi nej!« njemi je prajla. Depa Albert njoj je nej vörvo. »Ne guči ti meni! Vido sam te tri dni nazaj, kak si z njim pri grajki bila.« Po tejm se je Alina tak začnola smedjati, ka se je skur razpaučila. Eške dobro, ka se je dola stavila, ovak bi rejsan paučila. »Ej, ti moj lübi, ej, ti moj mali nauri! Ti vejn dobro ne vidiš!? Vej pa tau je nikšni pes nej biu. Tau je bila moja dalečna peska žlata. Pa je una nej pes. Nej je pes, ka je gé UNA! UNA, me razmejš, küsa, kak sam ge gé küsa, ti moj libleni norček!« se njoj je smedjalo srce. Srce pa se njoj je smedjalo zatoga volo, ka je po tejm vejdla. Je vejdla, kak jo Albert najbole za istino rad ma. Kak pa se je po tejm smedjalo Albertovo srce pa kak je popejvala njegva pejska düša pa si vsikši leko samo brodi. Miki Roš Abraham Pismo iz Sobote Liblene moje, dragi moji, trno čüdna šega je tau! Trno čüdna šega je v Sloveniji, ka mamo šegau slaviti Abrahama. Tak pravijo moji porabski pajdaši pa pajdaškinje, gda čüjejo od toga, ka mi slavimo pa svetimo. Ja, svetimo Abrahama. Depa nej tistoga iz Svetoga pisma, mi slavimo Abrahama, gda je stoj gé petdeset lejt star. Šega je gé takša, ka pravimo, sréčo je Abrahama. Ali pa pravimo tak tö, té pa je grato Abraham. Tak se povej za moškoga ali pa za žensko, gda petdeset lejt vöspuni. Tej petdeset lejt je gé nekšna meja, je gé nekšna granica v človekovom žitki. Pa gda človek do tej lejt pride, je šega takša, ka mujs trbej velko veselico držati. Gda nekak Abraham grata, znajo nešterni takšno veselico držati, ka več košta, kak bi si nauvi auto küpo. Petdeset ali pa stou lüdi se vküper pozove, pridejo goslarge, gej pa pigé se tri dni pa noči vküper. Ništerni vekšo veselico držijo kak za gostüvanje. Vsikši pozvani pa mujs kakši dar mora prinesti. Pa se vej tej darauv telko vküper znositi, kak bi se trgé pari zdavali. Ja, Abraham je rejsan takši vcejlak ovakši človekov svetek. Pa pravijo tau tö, ka po Abrahami je vsikši človek bole mauder gé, ge ne vejm, če je tau istina. Bole brodim, ka po Abrahami človek bole decinski grata. Bole se zač-ne po mlašeče ravnati. Nej, sploj se ne šalim, takšo ge tö vidim. Nemo vam vöovado, kak se zové, kakšo je njegvo ménje. Leko, ka ga poznate, lako pa ka nej. Tau zdaj nej važno. Najbole naprej valaun je tau gé, ka je té možakar emo Abrahama. Spuno je petdeset lejt. Vküper je pauzvo vse pajdaše, bole pa menje poznane lidi, cejlo žlato, tisto najbole dalešnjo tö. Igrat so njemi prišli eni najbole poznani goslarge. Abrahama so začnoli slaviti v petek zadvečerka. Včasin, kak so vküper prišli, so začnoli piti pa plesati. Na, geli so tö, brezi toga nikak néde. Ka so geli? Geli so tisto, ka je sküjalo pet, na najbaukši šoulaj vözašaulani küjarov. V petek, prvi den Abrahama, so vzeli šest mladi pečeni pujčekov, petdeset litrov bograča pa eške vsefele je kcuj bilau. V soboto so prišli drugi goslarge, nauvi küjarge, lidge pa so isti ostanoli, samo ji je eške tresti kcuj prišlo. Na, v soboto njim je Abraham podvoro s pečenim bikom, kisejlo župo s svinskimi škrampami pa s premnaugimi palačinkami. Plesali, pili pa geli so do šeste zazrankoma. V nedelo je nej bilau muzikantov, samo je eden fudaš tak malo vlejko na fude, pa so se samo na obedi vküper dobili. Geli so zrejzancovo govejnsko župo pa grbanjovo župo, po tejm je prišlo küjano govejnsko mesau z grenom, skobacano piščancovo mesau, pečeno svinsko mesau, pečene pogače iz doj semletoga mesa, tri fele retašov pa vsikši je leko zo torte, kelko je škeu. Vejn, se pitate, kak tau vse vejm, tau, ka so geli pa kak je bilau na tom Abrahami? Kak bi pa nej vedo, vej sam pa ge tö pozvani biu. Pozvani pa sam biu zatoga volo, ka sam ge toga možakara edno leto nazaj tö na svojga Abrahama zvau. Tak sam njemi tö mogo dar küpiti. Depa za Abrahama se dun ne nese kakši mali dar. Pejnez pa sam nej ranč dosta emo. Tak sam si v banki eden kredit gor vzeu, ka sva njemi z ženo takši rejsan pošteni dar nesla. Tau vidite, je nej najbole čedno, ka kredit za dar gor vzemeš. Tau je bole mlašeče ravnanje, nej pa čedno delo. Me zdaj razmejte, ka sam od toga gučo, ka po Abrahami človek bole čeden grata. Depa tau je eške nej vse, ka vam škem povedati od toga Abrahama. V nedelo po obedi sam se doj vseu pri tom možakari, ka je tri dni Abrahama držo. Vsefele sva si pripovejdala pa sam ga na kraji dun pito, ka če je dosta pejnez spuco za takšo velko veselico. Pravo mi je, ka istino mam, ka je vse vküper prekléto dosta pejnez koštalo. Pa sam ga po tejm eške pito, od kec njemi telko pejnez, ka leko tau vse vöplača. »Ja, od kec!? Vej pa na banki sam kredit daubo, pa mo ga zdaj deset lejt nazaj plačüvo. Dosta pejnez je koštalo, depa moj Abraham je dun dobro vöspadno!« mi je tau tapovedo pa se kcuj smedjau kak spečena mačka. Pa zdaj vi povejte; je tau čedno ali pa mlašečo delo? Miki PETEK, 07.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 KO MAME NI DOMA, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: LJUBEZEN, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: JUTRANJE NAPAKE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU EVROPE, 21.00 NA ZDRAVJE!, 22.25 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.30 POLNOČNI KLUB, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.05.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PETEK, 07.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 GLASNIK, 9.30 EVROPSKI MAGAZIN, 10.00 ČRNO BELI ČASI, 10.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.05.1992, 10.35 GLASBENA ODDAJA, 12.10 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, 13.00 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 14.00 TURŠKI ČAJ: OBRAZ ISTANBULA, DOK. FELJTON, 14.30 NEZAŽELENA PRIČA, DOK. ODD., 15.20 UMETNOST IGRE, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: BRANKO MIKLAVC, 20.00 KDO GRE V AFRIKO?, RESNIČNOSTNI ŠOV, 20.50 KITAJSKI ZID, DOK. SER., 21.45 ZDRAVNIČIN DNEVNIK - MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 22.30 NEVARNO ŽIVLJENJE DEČKOV IZ SEMENIŠČA, AM. FILM,0.10 KAJ DOGAJA, ROKERJI!, AMERIŠKI FILM, 2.00 INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.05.2010, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: JUTRANJE NAPAKE ,7.20 KRIŽ KRAŽ: BISERČKI IZ BISERGORE: PRVO LETO; ZAJČEK BINE: OBLEKA, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, OTR. NAD., 9.10 KINO KEKEC: ŽLICA, NIZOZ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: PLANET V PLANETU, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 OČE, SIN IN LJUBICA, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.20 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE 2010, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.05.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 08.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 PROSLAVA OB DNEVU EVROPE, 8.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.05.1992, 9.20 POLEMIKA, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 11.15 CIRCOM REGIONAL, 11.45 MINUTE ZA ..., 12.15 KITAJSKI ZID, DOK. SER., 13.50 POT V JUŽNO AFRIKO, 14.45 PLANET ŠPORT, 15.10 ULTRAMAN 2009, REPORTAŽA, 15.55 MARIBOR: SV. POKAL V GIMNASTIKI, 18.30 VIBORG: ROKOMET, PRVA TEKMA FINALA LIGE PRVAKINJ: VIBORG - VILCEA, 19.55 NOGOMET, FINALE POKALA HERVIS: MARIBOR - DOMŽALE, 22.20 BLEŠČICA, 22.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.20 SOBOTNO POPOLDNE, 1.30 TRANZISTOR, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.05.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.45 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, OTR. ODD., 10.15 SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI, DOK. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.30 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 POLKA FILM: O GLASBI, KLOBASAH IN SLOVENCIH V AMERIKI, DOK. FILM, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 POSLEDNJA SODBA, AVSTR.-NEMŠ. SER., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.05.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 09.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.05.1992, 8.05 GLOBUS, 8.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.05 POMAGAJMO SI, 10.10 KOROŠKA POJE 2010, 10.40 DIVJAKI, NEMŠ.FILM, 12.10 TURBULENCA: LJUBEZEN, 13.40 RAD IGRAM NOGOMET, 14.15 MARIBOR: SV. POKAL V GIMNASTIKI, 16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER UNITED - STOKE CITY, 19.10 SLOVENCI PO SVETU: ROJAKI IZ ARGENTINE, 19.40 RALLY SATUERNUS, REPORTAŽA, 20.00 KAPITAN COOK, DOK. SER., 20.55 ŽREBANJE LOTA, 21.05 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 23.25 JEANNE POISSON, MARKIZA DE POMPADOUR, FR. SER., 1.00 PAST, SRBSKI FILM, 2.50ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.05.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 11.10 MI ZNAMO: POHORSKA OMLETA, 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 UGRIZNIMO ZNANOST: MORSKI KONJIČKI, 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 BINE: OBLEKA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 23.30 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 0.10 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, 0.30 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.05.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 13.00 KOROŠKA POJE 2010, 13.30 SLOVENSKI UTRINKI, 14.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.05.1992, 14.55 POSEBNA PONUDBA, 15.15 OSMI DAN, 16.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.30 RAD IGRAM NOGOMET, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 18.00 NESMRTNIK, NORV. NAD., 19.00 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.05 IZDRAVJE, USODA, NASVET, 19.55 OGROŽENI RAJI: ALJASKA, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 PRETKANA LEPOTICA, AM. FILM, 0.35 OGROŽENI RAJI: ALJASKA, DOK. SER., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 11.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 JANKO IN METKA, LUTK. NAN., 10.25 RISANKA, 10.35 RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, OTR. NAD., 11.05 BINE: OBLEKA, LUTK. NAN., 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 O GLASBI, KLOBASAH IN SLOVENCIH V AMERIKI, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ZALJUBLJENA BLATH, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 BELA CELINA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 HOČEM POSTATI ŠEF, DOK. ODD., 0.10 PRAVA IDEJA!, 0.35 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.05.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 11.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.05.1992, 8.45 NA LEPŠE, 9.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.10 NLP, 13.10 BLEŠČICA, 13.40 STUDIO CITY, 14.35 POZDRAV AFRIKI, 15.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.10 GLASNIK, 16.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: CM CELJE - OLIMPIJA, 19.00 INTERVJU: JURIJ GUSTINČIČ, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 POT V JUŽNO AFRIKO, 22.30 DEDIŠČINA EVROPE: BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.25 KDO BO KOGA?, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 12.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 ZALJUBLJENA BLATH, KRATKI FILM CIAK 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: MED VINIČARIJAMI, 11.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. ODD., 12.00 BELA CELINA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: MAKSOV PREGLED, RIS., 15.50 MILAN: NENAVADNA KUPČIJA, RIS., 15.55 MEDVEDEK: GOSENICE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 18.40 LENI IN ČIVKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 GOSTOVANJE ORKESTRA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.30 DARKO SINKO: ANGORAANGORA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SVETO IN SVET: PRAVIČNOST V SLOVENSKI DRUŽBI?, 0.30 TURBULENCA, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.05.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SREDA, 12.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK, 12.05.1992, 10.35 SPET DOMA, 12.20 HRI-BAR, 13.20 KNJIGA MENE BRIGA, 14.10 GLASBENI VEČER, 14.10 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 14.50 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, 15.40 ČRNO BELI ČASI, 16.00 PRVI MAJ, AM. FILM, 17.55 KOŠARKA, TEKMA LIGE TELEMACH: GEOPLIN SLOVAN - HELIOS, 20.00 HAMBURG: NOGOMET, FINALE POKALA EVROPSKE LIGE, 23.00 ŽREBANJE LOTA, 23.10 F. M. DOSTOJEVSKI - D. JOVANOVIČ: BLODNJE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA, 1.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.05.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: METULJČKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: KROMPIR, NEMŠ. NAN., 11.35 SVETO IN SVET: PRAVIČNOST V SLOVENSKI DRUŽBI?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEAN O’CASEY: PRIHRANJENI FUNT, TV KOMEDIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 NASLIKAJ TO!, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: MAGIJA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 OPERACIJA 2-1-13-62, DOK. ODD., 21.50 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.05.1992, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 13.05.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 GLOBUS, 11.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.05.1992, 12.00 KAPITAN COOK, DOK. SER., 12.50 OGROŽENI RAJI: ALJASKA, DOK. SER., 14.15 NA LEPŠE, 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 MI ZNAMO: SIRI, 18.50 DR. WHO: LJUBEZEN IN POŠASTI, ANG. NAN., 20.00 KDO GRE V AFRIKO?, RESNIČNOSTNI ŠOV, 20.50 PESEM EVROVIZIJE 2010: PREDSTAVITEV SKLADB, 22.20 TRANZISTOR, 23.00 SODELAVKA, ANG. NAD., 23.50 POGUMNO V NOVE ČASE: V KRALJESTVU TRTNE UŠI, AVSTR. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL Javni razpis: Vodja restavracije Opis del in nalog: • Zagotavljanje delovanja v skladu s predpisi in pogoji lastnika •Gotovinsko poslovanje, izvajanje finančnih, ekonomskih in kontrolnih nalog •Ažurna evidenca finančnih obračunov, izdatkov in prihodkov •Nabava, vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z dobavitelji •Vodenje podatkov o prometu •Ekonomski in finančni del terminskih planov prireditev in predhodni izračuni v luči pričakovanega prometa •Vodenje evidenc in priprava statistik s pomočjo internih računalniških programov •Administracija •Izvajanje nalog v zvezi s sprejemanjem osebja, vodenje zaposlenih Zahteve: •Dinamična in gostu prijazna osebnost •Najmanj 3-leta vodstvenih izkušenj na podobnih delovnih področjih •Strokovna izobrazba gostinske smeri •Osnovno znanje računalništva (Word, Excel, Outlook), predhodno delo z računalniškim sistemom za restavracije in blagovni promet pomeni prednost •Odločen nastop, natančna, precizna in vzdržljiva osebnost •Odlične organizacijske in komunikacijske sposobnosti ter sposobnost reševanja problemov •Srednja raven znanja poslovnega jezika (nemščine ali angleščine) •Znanje slovenskega jezika pomeni prednost, v primeru sprejema na delovno mesto se zahteva usvojitev slovenskega jezika. Ponujamo: •Pestro delo •Zahtevno delovno okolje Prejemki: • Osnovna plača + dodatek na promet • Mobilni telefon Lokacija dela: • Szentgotthárd/Monošter Prijava: življenjepis s fotografijo in z označitvijo delovnega mesta ter zahtevane plače pošljite na naslov: palyazatetterem@gmail.com Rok za prijavo: 31. maj 2010. Začetek nastopa dela: 1. julij 2010. Pályázati felhívás: Étteremvezető Munka leírása: • Jogszabályoknak, tulajdonosi előírásoknak megfelelő működés biztosítása • Készpénzforgalom kezelése, a pénzügyi, gazdálkodási és ellenőrzési feladatok végrehajtása. • Pénzügyi elszámolások, kiadások, bevételek naprakész nyilvántartása •Beszerzések kezelése, kapcsolatkiépítés és –tartás a beszállítókkal •Forgalmi adatok kezelése •A rendezvények ütemtervének gazdasági és pénzügyi része, előzetes számítások a várható forgalmi adatok tükrében •Nyilvántartások vezetése és statisztikák készítése a belső számítógépes programok segítségével •Adminisztráció •A személyzet felvételével kapcsolatos teendők elvégzése, alkalmazottak irányítása Elvárások: •Dinamikus, vendégközpontú személyiség •Legalább 3 éves hasonló területen szerzett vezetői tapasztalat •Vendéglátóipari szakképesítés •Felhasználói szintű számítástechnikai ismeretek (Word, Excel, Outlook), éttermi számítógépes rendszer, továbbá áruforgalmi rendszer korábbi használata előnyt jelent •Határozott fellépés, pontos, precíz, jól terhelhető személyiség •Kiváló szervező-, kommunikációs és problémamegoldó készség •Középfokú tárgyalóképes nyelvtudás (német vagy angol) •Szlovén nyelvismeret előnyt jelent, a munkakör elnyerése esetén a szlovén nyelv elsajátítása követelmény Amit ajánlunk: •Változatos munkakör •Igényes munkakörnyezet Juttatások: •Alapbér + forgalom utáni jutalék •Mobiltelefon Jelentkezés: •Fényképes önéletrajzokat a pozíció és a bérigény megjelöléssel az alábbi címre várjuk: palyazatetterem@gmail.com Jelentkezési határidő: 2010. május 31. A munkakör legkorábban július 1.-től tölthető be.