IST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon in ter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Tmdi fentef mem živeli? Prav zanimivi glasovi prihajajo iz Prage o tako zvani Runcimanovi misiji. Ko je pred nedavnim v svet planila novica, da pojde angleški lord .Runciman, ki je priznan gospodarstvenik, posredovat v sporu med Prago in sudetskimi Nemci, je stal politični svet pred uganko, kakšno bo to posredovanje. Zdaj že prihajajo prvi glasovi, ki potrjujejo resnico, da Anglež vedno iu v vsakem položaju ostane sam sebi zvest, to se pravi: trgovec in gospodar! Sicer prihajajo o Kuncimanovem posredovanju le skopa in močno previdno sestavljena poročila, vendar je iz njih razvidno, da hladnokrvni Anglež vidi težišče vsega češkoslovaškega vprašanja v gospodarskih problemih. Čemu to naglašamo? Zato, ker bi radi podčrtali, da politika ne obstoja v takem ali drugačnem pozdravu, v takem ali drugačnem kroju, v takih ali drugačnih napitnicah in slavospevih, temveč prvenstveno v gospodarskih vprašanjih, ki jih je treba reševati temeljito, nepristransko in z naporom vseh narodovih sil. Samo tako pojmovanje je vredno imena politika, vse drugo je igračkauje in borba za oblast, ali če povemo s pri nas udomačenim izrazom: boj za korita! Stari Latinec je dejal: Primum vivere, dein philosopliari — Najprej živeti, potem modrovati! — Vsi pa vemo, da so bili Rimljani dobri politiki. Dosegajo jih danes menda edini Angleži. Ali ne bi bilo dobro in prav, ko bi se tudi mi nekaj naučili od njih. Najprej živeli l Socialna in gospodarska ureditev vsake organizirane družbe, naroda ali države, jc odvisna od mnogih činjenic, ki so povezane druga z drugo iu jih je treba vse upoštevati, če hočemo doseči kaj uspehov. V prvi vrsti pa je vsekakor treba poskrbeti, da jc temelj družbe zdrav; kajti iiikdar ne more na trhlih temeljih stati trdna stavba. Neštetokrat smo že ugotovili in v tem smo si danes vsi na jasnem, da je povsod, zlasti pa v agrarni državi temelj družbe dotični, ki neposredno prideluje kruh, torej kmet z vsem nizom svojih inačic. Čc torej hočemo, da bo ves družabni aparat deloval v redu, je treba najprej ozdraviti in utrditi kmeta! Ne mile sli, ampak pravice 1 Ko to trdimo, ne iščemo in ne prosimo nobene milosti, ampak zahtevamo in branimo samo svojo naravno pravico! Če država ščiti in brani vse stanove, če varuje in podpira celo tuji kapital, ki nam pomeni kaj dvomljivo pomoč, je naravno tudi njena sveta in neizogibna naloga, da varuje in brani kmeta. Zato je nujno treba izvajati na vseh poljih tako gospodarsko politiko, da bo mogel kmet vztrajati na zemlji in vzdržati y svojem delu. 3eg z zemlje je rana, ki je ni mogoče zdraviti s slavospevi kmetskemu delu in s političnimi frazami, ampak samo s takimi gospodarskimi ukrepi, ki bodo omogočali življenje na tej kmetski zemlji. Tu je v prvi vrsti stara kmetska zahteva o pravični ureditvi razmerja cen med kmetskimi pridelki in industrijskimi proizvodi. To vprašanje so že tolikokrat obravnavali in z vseh strani osvetlili najrazličnejši strokovnjaki, da mu danes nimamo kaj dodati. Ugotavljamo samo, da je razmerje m e d c e 11 a mi kmetskih pridelkov i n industrijskih proizvodov še vedno skrajno krivično — v škodo našemu kmetu i 11 v korist tujemu kapitalu! Tu je široka ledina, ki pretresljivo kliče po delavcih! Tu je polje, kjer naj bi politika zastavila svoje sile. Ni važno, ali je dotični, ki trpi," katolik, pravoslaven ali musliman, ali je Slovenec, Srb ali Hrvat, važno je le, da je človek! In kot človek ima pravico do življenja v družbi, za katero dela in za katero žrtvuje svoje sihv in imetje. Dokler 11 e bo narod videl resnega prizadevanja in uspešnih naporov za rešitev tega glavnega vprašanja, 11 e bo nikomur verjel i 11 bo politiki obračal hrbet, ker se bo čutil ogoljufanega! Ta odkrita beseda naj velja, vsem brez izjeme! Poleg ureditve cen je še cela vrsta perečih vprašanj, ki jih zasebna pobuda lahko sproži, a bi jih morala izvesti le skupnost — država. Naj jih navedemo le nekaj. Nujno je treba organizirati in s pomočjo javnih sredstev izvesti: 1. starostno zavarovanje na kmetih, ki naj bo združeno tudi z zavarovanjem za primer bolezni ali invalidnosti; * 2. zavarovanje proti toči in ujmam; 8. s posebnim zakonom je treba kmetu zagotoviti določeno ploskev zemlje, ki bodi neodtujljiva; 4. nujno potrebno orodje, stroji i 11 za obratovanje kmetije neobhodno potrebno število živine in živali je treba smatrati za kmetovo življenjsko potrebščino, ki rti u je nihče ne sme odvzeti niti potom rubeži; 5. za investicijska dela pri pasivnih kmetijah (izboljšanje semen, nakup in poprava orodja, plemenskih živali, popravila gospodarskih stavb itd.) je treba uvesti brezobresten kredit z državnim jamstvom; kajti kako naj kmet. za investicije potreben denar obrestuje, če ima od svojega dela zgubo? (>. pri investicijskih delili (regulaciji rek, gradnji cest, melioracijah itd.) je treba prvenstveno zaposliti take kmetske sinove, ki ne morejo živeti od dela na zemlji, torej brezposelne sinove kmetskih delavcev, dninarjev in bajtarjev; 7. s strokovnim poukom, s predavanji, tečaji in z znatno pomočjo je treba pospeševati in podpirati vse tiste male pridobitne panoge na kmetih, ki so za gospodarski obstoj našega malega človeka važne, a doslej še neizkorišcane, ali vsaj ne izkoriščane v zadostni meri (zbiranje zelišč, semena in smotrena reja živali in podobno); 8. iz javnih sredstev naj se podpira prvenstveno taka industrija, ki predeluje, oziroma kot surovine uporablja naše domače kmetske pridelke (izdelovanje sadnih in mesnih konzerv, raznih ekstraktov, tinktur in dišav in podobno); !). uvoz vsega, kar lahko pridelamo doma, naj se omeji na najnižjo mero; 10. pri izmenjavi blaga se je ob uvozu treba ozirati na naše lastne potrebe, ne pa se slepo pokoravati željam tujcev. Za naše izvoženo blago torej uvažajino predmete, ki so nam potrebni. Jn sredstva ? Poreče kdo, češ: Vse lepo in prav, toda odkod vzeti sredstva za vse to? Mislimo, da to vprašanje ne bi povzročalo prav nobenih težav, če bi se ga lotili s primerno nepristranostjo in brez predsodkov. Samo pomislite, koliko kmetje plačujemo! Tu ni samo zemljarina z vsemi davčnimi priveski, dokladami in pritiklinaini, tu je davkov in dajatev v obliki kolkov in taks brez števila, da se že sami več ne spoznamo v tem pragozdu javnih dajatev! Poleg tega v obliki monopola plačujemo ogromne zneske (sol, tobak, vžigalice, sladkor itd.). In kaj dobimo za vse to? Roko na srce, svinčnik v roke, pa računajmo! Številke nam bodo povedale, da je razmerje med tem, kar dajemo, in med tem, kar kmetje za to prejemamo, približno enako kakor med cenami za naše pridelke in onimi za industrijske proizvode! Poleg tega pa je mogoče dobiti še obilo denarnih sredstev, ki se sedaj po vidnih in nevidnih kanalih zmuznejo mimo nas. Verujte, d a bi bila več vredna in bolj reprezentativna vzorna gospodarska ureditev ene same kmetske občine kakor je deset banketov! l*a vzemite tudi vi svičnik v roke in računajte! To je ena plat politike, druga pa je odstranjevanje ran, ki jih rodi napačno gledanje, oziroma zmotno pojmovanje politike. Kdo je še danes tako otročji, da bi videl v izpodkopavanju kmetskih gospodarskih ustanov sredstvo strankarskih bojev? Na žalost imamo pri nas tudi tako nezrele (ali naj morda rečemo pokvarjene?) ljudi, ki ne vedo, da strankarske koristi, niso istovetne s koristjo naroda! Mika nas, da bi tudi tu opozorili na češki vzgled, po vseh dosedanjih skušnjah in opazovanjih pa se nam močno zdi, da bi govorili gluhim ušesom. Kljub temu bi bilo prav, da si ob dvajsetletnici Jugoslavije vsi, pa res prav vsi izprašajo svojo vest. In če se potem le zgodi čudež, da se bo temu ali onemu res vzdramila, bomo nemara še celo doživeli, da kdaj postane resnica, kar je bilo doslej samo puhla fraza. vse bi mcvali videli Kako napačno je ocenjena naša vas in podeželje in kako napačno jo poznajo neki ljudje, čeravno se radi bahajo, da so v stalnih stikih z deželo! Vas spoznati ni težko — težje pa se spozna 'dežela, če je ne opazujemo dalje časa, ne živimo na deželi in nismo v stalnem stiku ^ kmetskim ljudstvom. Nedeljski vlaki popeljejo v naše vasi na tisoče izletnikov-meščanov, ki porabijo prosti čas in priliko, da gredo iz mestnega zidovja v naravo. Seveda se navdušujejo za vas, v njej vidijo vse lepo, zdravo, veselo. Kmetje smo pač taki: vse dobro povemo, vse slabo zamolčimo. In zato često slišimo v mestu: »Kmetu se dobro godi, kmet je zadovoljen.« Ni pa temu kriva samo lastna hvala, ampak tudi kratkovidnost meščanov in pa slika, ki jo vidijo ob svojem izletu na vas. Povsod je enako, povsod ista pesem. Kolodvor, pred njim ali vsaj v neposredni bližini gostilna, navadno z lepim senčnatim vrtom, dobro kapljico in jedačo, ki nudi izletniku prvo okrepčilo in prvi vtis podeželja. Gremo naprej v prvo vas, seveda pri fari: lepa cerkev, veliko župnišče, manjša šola, občinska hiša, gasilni, sokolski, prosvetni dom, nato pa skupine hiš, katerih lastniki so trgovci, mesariji, gostilničarji in še mogoče krojač, čevljar, mizar — pridejo v poštev. Na koncu vasi pa kovač. Po večini so vse hiše lepo, čisto pobeljene in nudijo prijazno lice, napravijo na izletnika lepo sliko. Seveda ne vidi zemljiške knjige in .vknjižbe kakor tudi Cdlprlo se je »Slovenec« od preteklega ponedeljka objavlja katoliško poročilo o občnem zboru Kmetijske družbe na način, kakor to zmore samo družba okrog tega glasila. Pričakujemo, da bo pričel objavljati tudi poročila o gospodarskem položaju »Gospodarske zveze« — Zadružne gospodarske banke in o Zadružni zvezi ter o njihovih težkih izgubah. Mi bomo dobesedno objavili ta poročila in naj jih naši bralci pričakujejo v kratkem. Za izgube Kmetijske družbe ni plačal nihče niti ene pare in slovenski kmet ni bil niti za en dinar oškodovan, kajti so se odpisi izvršili od rezerv, ki so bile za take svrhe zbrane. Stvar se tiče torej samo članstva Kmetijske družbe in absolutno nikogar drugega. Če si pa družba okrog »Slovenca« dovoljuje take zločinske »špasetlne«, potem bo prišel čas, ko bomo na vse grlo kričali o težkih izgubah njegovih gospodarskih podjetij. Odprlo se je. Cbisk v Seegradu Bivanje dr. Mačka v Beogradu se je razvijalo po predhodno določenem načrtu. Dr. Maček je prispel v prestolnico v nedeljo 14. avgusta z zagrebškim brzovlakom ob 15.19. Od vodstva Kmet-sko-demokratske koalicije (zveze) so ga spremljali inž. Košutič, dr. Šutej, Večeslav Vilder, dr. Budisavljevič in Sava Kosanovič. Dr. Maček je prenočeval v zasebnem stanovanju pri svojem prijatelju. Prva skupna konferenca se je vršila v stanovanju Ljube Davidoviča še isti dan popoldne. Zvečer je priredil skupno večerjo g. Aca Stanojevič. * V ponedeljek so imeli sestanek pri šefu zemljoradnikov Joči Jovanoviču, Sestanku je prisostvovalo po 30 zaupnikov od vsake skupine združene opozicije. Na tem sestanku je bilo izdano tudi poročilo o skupnih posvetovanjih. V torek zjutraj so se Zagrebčani odpeljali domov. ni šel podrobno spraševat po razmerah in se zanimat o plačanju davkov in drugih tudi zanimivih stvareh. V tej vasi dobiš dnevno časopisje, tu so sedeži organizacij in tudi bivališče vaške politike. Če v tej vasi žive sosedje v prijateljstvu, tudi v občini slede, seveda so pa to pri nas jako redki primeri. Potrebno se je pa odločiti ali naprej ali v levo ali desno. Povsod bo eno in isto. Slika bo seveda z malo izjemami enaka. Ni več tistega bleska ne veselja ne udobja in tudi košatost in bahavost izgineta. Tu ti ni treba spraševati, kako je; saj to takoj vidiš in si lahko tudi napraviš sliko, ki bo pa seveda v mnogočem drugačna kot v oni prvi vasi. V te kraje naj si gredo izletniki ogledovat vas. Ne sodite je po nekaj stavbah vaških obrtnikov, nego si oglejte hiše tiste velike množice naših kmetov, ki so res samo kmetje in nič drugega! Tu se zanimajte za zdravje, za gospodarsko stanje, za kulturno-pro-svetne razmere. In zakaj je vse to potrebno? Samo zato, da se pokaže resnica, da ne lažemo sami sebi o dobrem stanju našega kmeta, da bodo odločilni večkrat dobro premislili, preden bodo na vsa usta vpili: »Pomagamo vasi, smo za vas, delamo za vas!« — ko pa kljub »njihovemu delu« vas stoji in ne napreduje, ljudstvo pa trpi in čaka odrešenja od laži-apostolov in prerokov. Zato mora tudi tu iskati ljudstvo samopomoči v sebi, odvreči vse, kar se mu prideva za privesek, in nastopiti samostojno, pokazati one, ki so krivi, da vas ne napreduje. Cdhod dr. Mačka V nedeljo zjutraj se je že pred odhodom jutranjega vlaka zbrala na zagrebškem kolodvoru množica naroda, ki je pozdravljala dr. Mačka in njegove spremljevalce za Beograd ter jim želela srečno pot. Med vožnjo so ga številne kmet- Dr. Vladko Maček ske množice pozdravljale na vseh postajah do Beograda. Odposlanci beograjske združene opozicije so mu prišli nasproti do Sremske Mitrovice. Tu ga je pričakovala tudi množica naroda. Dr. Mačku in njegovemu spremstvu je bil dodeljen poseben vagon. Na beograjskem kolodvoru so ga sprejeli šefi srbske opozicije g. Aca Stanojevič, Ljuba Davi-dovič in Joca Jovanovič. Pred kolodvorom je Hrvate pričakovala množica naroda. Popoldne so se vršile prve konference po že poprej določenem dnevnem redu. Drugi dan so se konference nadaljevale in vršil se je sestanek zastopnikov opozicijskih grup. Beograjska združena opozicija je odredila, da se zastave ob prihodu dr. Mačka ne izobe-šajo. Ves potek beograjskega obiska se je izvršil brez vsakega incidenta. Mariborske proslave ni bilo Uradno poročilo agencije Avale je objavilo v četrtek preteklega tedna, da je proslava dvajsetletnice Jugoslavije, ki je bila določena dne 14. avgusta v Mariboru, prepovedana. Podpisan je bil pod tem uradnim poročilom pripravljalni odbor. v -) Razpust JC€ v Sarajevu Sarajevska banska uprava je razpustila Jugoslovansko-češkoslovaško ligo zaradi prekoračenja delokroga. Premoženje lige pripade po pravilih sarajevskemu Sokolu. Proslava 3C letnice Narodne strokovne zveze Narodna strokovna zveza bo proslavila 3. in 4. septembra t. 1. v Ljubljani 301etnieo svojega obstoja. Spored proslave bo naslednji: V soboto dne 3. septembra bo ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani slavnostni delegatski zbor delegatov podružnic in društev, včlanjenih v NSZ. Isti dan ob 20. uri bo v dvorani Delavskega zbornice akademija in družabni večer s petrim in izbranim sporedom. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni. V nedeljo dne 4. septembra bo ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice manife-stacijsko zborovanje nacionalnega delavstva, na katerem bosta govorila Rudolf Juvan in dr Joža Bohinjec. Na tem manifestaeijskem zborovanju bodo govorili tudi gostje in zastopniki sorodnih organizacij. Po zborovanju se bodo poklonili udeleženci spominu Velikega Osvoboditelja kralja Petra I. in položili na njegov spomenik venec. Ob 13. uri bo skupno kosilo. V ponedeljek dne 5. septembra pa bo NSZ organizirala izlete po Gorenjskem. Za to proslavo vlada veliko zanimanje ter se je bo nacionalno delavstvo, organizirano v NSZ, udeležilo v velikem številu. Udeležbo so tudi že priglasili zastopniki bratske Češkoslovaške delavske zveze iz Prage. Pričakujemo, da bo nacionalna javnost s simpatijami pozdravila naše narodno delavstvo in se udeležila njenih prireditev. Dva svetova Po »Delavski Pravici« posnemamo besede mladega kitajskega škofa Yu-Pina, ki jih je povedal dopisniku francoskega katoliškega tednika »Temps presenta«, s katerimi je silno natančno označil in določil razmerje med ljudmi: »Ali resnično mislite, da sme in more kateri koli' drug narod intervenirati ob kateri koli priliki v čisto notranjem življenju posameznih narodov, kaj šele z vojno, pa četudi jo opravičuje s tem, da se bori proti komunizmu?« Na drugi strani vedo poročila povedati, da je ob obletnici japonsko-kitajske vojne izdal japonski cesar proglas, v katerem se zahvaljuje junaški japonski vojski, nato pa opozarja, da na Daljnem vzhodu tako dolgo ne more biti miru, dokler ne bo odstranjen na Kitajskem komunistično usmerjeni in protijaponski režim. Japonska želi iskreno sodelovanje s Kitajsko, ker se zaveda, da bi bilo najboljše jamstvo trajnega miru in prijateljskega sožitja; ker pa s sedanjim kitajskim režimom noče imeti nobenega opravka, je treba računati še z dolgotrajno vojno. Zato poziva narod, naj še nadalje prenaša vse težave, ki jih povzroča vojna, in naj z vsemi sredstvi podpre vlado pri njeni težki nalogi, da bo dosežen cilj, ki si ga je zastavila, veličina in blagostanje japonskega naroda. Ali čutite tu dva različna svetova? Njuno medsebojno trenje danes pretresa domala ves svet. Po naši sodbi bi nam moralo biti mnenje in človečansko pojmovanje kitajskega katoliškega škofa vsekakor bližje kakor pohlep katerega koli pogana. Če nas kdo zato nahruli z liberalnimi kmetijci, nas to seveda ne more motiti... Doma in drugod Kaj pravijo Ljubljanska »Slovenija« poroča pod naslovom »Kdo zida v Ljubljani« v letošnji 31. številki tole: »V Ljubljani so ta čas v delu štiri pomembne večje stavbe. V Wolfovi ulici Mayerjeva trgovska hiša, pred pošto hotel Slon in palača Bafe ter na Tyrševi cesti palača banke Slavije. Če pogledamo, kdo so lastniki teh stavb, vidimo da je lastnik prve zaveden Nemec, Bafa in Sla-vija pa sta češki podjetji in le hotel Slon ije last Slovenca Koritnika. Vsa tri podjetja pa niso morda za zidavo potrebnega kapitala uvozila k nam, marveč so ga nabrala oziroma zaslužila med Ruski notranji minister Litvi nov predstavlja danes, morda tudi nehote, glasnika sile, ki pri- nami Slovenci in prav za prav zidajo s slovenskim denarjem. Še bolj pa nas mora razžalostiti dejstvo, da so bile stavbe, na katerih prostorih danes postavljajo Mayer, Bafa in Slaviija, izključno v slovenskih rokah. Naj bi vendar naši gospodarstveniki o tem nekoliko razmišljali!« Mariborska »Delavska Politika« razpravlja 9. t. m. v posebnem članku o telesni vzgoji, športu in zabavi ter pravi med drugim: »Vprašanje ta-kozvane telesne vzgoje obseza v glavnem dve posebni panogi politike in sicer kulturno in higiensko. Stvar prosvete in higiene je to, dočim postaja, če se izloči iz teh področij, neka sfinga in negotovost, o kateri ne vemo, kam vodi, ker se bolj in bolj emancipira od realnega življenja, to je, socialnosti in kulturnega dviganja. Šport in zabava sta razvedrilo in utrjevanje fizičnih sil kot splošno kulturno dobro, nikdar pa ne moreta biti temelj kulturnega progresa, ker vsebujeta premalo kulturne in sploh družabne psihe za praktično življenje. Te pripombe smo beležili zaradi splošne propagande za obnovitev dogodkov v rimski zgodovini. Smatramo namreč, da je tudi v teh vprašanjih treba ostati na realnih tleh ter da se je treba ogibati zgodovinske prevare.« »Večernik« priobčuje v letošnji 178. številki nekatere misli ob 201etnici Jugoslavije in končuje svoja razmišljanja s tem le pozivom: »Ako bomo složni, pošteni in samozavestni, ako se bomo zavedali, da v tej neenaki borbi lahko izgubimo svojo težko priborjeno svobodo, bomo iz boja izšli kot zmagovalci, kajti oni ne morejo izgubiti ničesar, mi pa lahko izgubimo vse. Zatorej osvobodite mladino iz političnega ijarma, ki jo teži, da ne more posvetiti vseh svojih sil borbi za ohranitev naše samobitnosti in svobodne Jugoslavije!« »Trgovski List« v 86. številki poroča, da beograjska »Samouprava« (uradni organ JRZ) odklanja tuja posojila. Zaradi načelne važnosti objavljamo celoten članek »Trgovskega lista«, ki se glasi: — Vladna »Samouprava« v posebnem članku označuje kot neresnično vest, da bi nameraval oditi min. predsednik dr. Stojadi- novič v London, da bi tam dobil za Jugoslavijo podobno posojilo, kakor ga ije dobila od Londona Turčija. Ta vest je po zatrdilu »Samouprave« tudi čisto napačna, ker nima Jugoslavija nobene potrebe po zunanjem posojilu. Drž. finance so urejene in aktivne in torej Jugoslaviji ni potrebno zunanje posojilo za ureditev drž. financ. Pozicija dinarja je vsa zadnja leta stalno čvrsta. Zlato kritje dinarja je celo večje, kakor ga predpisuje zakon. Tudi devizne podloge Nar. banke so tako velike kakor še niso bile ter je mogel fin. minister celo zmanjšati odstotek deviz, ki jih morajo izvozniki ponuditi N. B. v odkup. Ce se sploh more govoriti o intervencijah zaradi dinarja, potem le o intervencijah, da ne bi tečaj dinarja tako narastel, da bi bil v škodo našemu gospodarstvu. Za investicije si je na naravnost genialen način priskrbela vlada domači kapital. Sedaj se pripravlja še štiri milijardno notranje posojilo, čigar uspeh je že popolnoma zagotovljen. Svoj investicij- ski program more Jugoslavija izvajati z lastnimi sredstvi. Glede zamenjave blaga smo se prilagodili potrebam svetovnega trga. Pri tem si prizadevamo, da razvijemo svojo trgovino s čim več državami. Velik napredek naše trgovine z Anglijo to najbolj dokazuje. Ne novi krediti, temveč nove trgovinske pogodbe, ki bi odpravile izvozne ovire, so nam potrebne. Čeprav pa nam tuja posojila niso potrebna, bi jih vendar radi sprejeli po pogojih, kakršni veljajo v velikih finančnih središčih. Poleg tega pa itak še ni prišel čas za odpravo prepovedi tujih posojil v velikih finančnih centralah. Po izjemnih pogojih pa Jugoslavija posojila odklanja. Eno je, če hoče kapital investirati svoj denar tudi v Jugoslaviji, drugo pa je, če je pripravljena Jugoslavija ta kapital tudi sprejeti. Kdor torej hoče naložiti svoj denar varno, ta mora računati s pogoji, po katerih bi mogli sprejeti ta tuji kapital. Kaf ciocli po V Nemčiji so se začele 16. t. m. velike vojaške vaje, pri katerih sodeluje milijon ljudi. Manevri so takega značaja, da so precej vznemirili zlasti obe zapadni velesili, Francijo in Anglijo. Manevri bodo po nemških poročilih trajali osem tednov, a udeleže se jih skoraj sami rezervisti. 0 svrhi Maršal Bliicherje popolnoma obvladal položaj na vzhodni ruski meji. teh vaj razpravlja v današnjem »Lokalanzeiger-ju« nemški vojaški teoretik general Metzsch. Glavna naloga teh vaj, pravi general, mora biti popolna priprava rezervnih oficirjev, da se jim v primeru vojne ne bo treba šele privaditi vojaškemu življenju. V vsaki prihodnji vojni se bodo že od vsega početka uporabljale velike formacije; vojske. Potemtakem bodo morali biti vsi rezervni oficirji docela izvežbani za takojšnjo frontno službo. Pri teh izredno velikih vojnih vajah nameravajo vojaške oblasti zaposliti tudi civilno prebivalstvo. Že z dekretom od 16. julija so bila poveljstva posameznih edinic pooblaščena, zahtevati od civilnega prebivalstva prenočišča za vojsko in vsa razpoložljiva sredstva za prevoz vojaštva in vojaških potrebščin Anglija je z ozirom na položaj polslužbeno sporočila Nemčiji, naj bi se vaje priredile tako, da ne bi nastal vtis. kakor da se koncentrira vsa nemška vojska v določenem času v določenem obmejnem ozemlju. V takem primeru bi namreč napovedane velike vojne vaje nemške vojske lahko povzročile reakcijo na drugi strairi meje. Na Češkoslovaškem se medtem položaj ni bistveno spremenil. Lord Runciman se razgovarja zdaj s to, zdaj z ono skupino, kjer gre doslej po poročilih listov v glavnem za gospodarska vprašanja. O samem jedru spora ni iz tega kroga doslej še nobene vidnejše izjave. Manjši spori so na dnevnem redu, zaradi silne agitacije sudetsko-nemške stranke v obmejnih krajih pa se je odtod v zadnjem času že 170 podjetij preselilo v notranjost države. Bolgarski kralj Boris potuje Bolgarski kralj Boris potuje kot grof Rilski v zapadna evropska središča, kjer bo imel važne razgovore z zapadnoevropskimi državniki, kakor je to doslej vselej storil. Nekatera nova dejstva in dogodki dajejo celo sedanjemu njegovemu potovanju v inozemstvo še prav poseben pomen in poudarek. Na prvem mestu je tu potrebno omeniti zlasti solunski sporazum, pri katerem sta obe zapadni velesili, posebno Anglija, igrali važno vlogo. Že nekaj dni nato se je pokazalo, Japonski poslanik v Moskvi, S i g e n i c u , je mož, ki ima najbolj težavno stališče med dipJŠ-mati. Po nalogu svoje vlade mora prepričati svet, da hoče Japonska osvoboditi Kitajce in da je prijateljica Rusije. da spada tudi Bolgarija v krog gospodarske akcije Anglije in Francije. Francoski finančniki so Bolgariji že dovolili večji kredit, te dni pa se podobna pogajanja vodijo tudi z angleškimi finančnimi krogi. Angleško posojilo bo služilo večinoma za bolgarsko oborožitev, pričakovati pa je, da bosta tako Francija kakor Anglija povečali obenem tudi svoj uvoz iz Bolgarije. V bolgarskih krogih so vse te akcije zbudile veliko veselje in zadovoljstvo, ki utegne biti v bližnjih mesecih še večje. Zdi se namreč zelo verjetno, da se bo francoski zunanji minister Bonnet v zvezi s svojim potovanjem v Ankaro in Atene ustavil nekaj časa tudi v Sofiji. Pomen tega obiska bi bil tem večji, ker bi bil Bonnet prvi francoski državnik na uradnem obisku v Bolgariji po vojni. špansko vprašanje je spričo napetosti v srednjiEvropi potisnjeno precej v ozadje. General Franco še vedno ni odgovoril na angleško noto o prostovoljcih. Zato je angleški generalni agent v Burgosu, Hodgeson, te dni ponovno urgiral pri Francovi vladi odgovor na jioto glede urnika tujih prostovoljcev. Kakor prej so Francovci tudi tokrat zagotavljali, da je zavlačevanje odgovora posledica temeljitega pro-učavanja kompliciranega problema ter bo bur-goška vlada, ki ji ne manjka dobre volje, odgovorila takoj, ko zavzame svoje končno stališče. ,V angleških krogih vidijo v tem zavlačevanju zgolj manever, s katerim skuša Franco zavleči umik tujih prostovoljcev, dokler ne bi izvojeval kake odločilnejše zmage. Kakor zatrjujejo, bosta angleška in francoska vlada podvzeli v Burgosu skupno demaršo, če v prihodnjih dneh ne bo pričakovanega odgovora. Medtem se boji nadaljujejo. Nezaščitena mesta so predmet silnih napadov, pri čemer seveda mnogo trpi tudi zlasti civilno prebivalstvo. Na tisoče in tisoče otrok tava po deželi križem brez staršev, brez doma in brez kruha. Ali bo to edini sad tega krvavega plesa? Med Rusijo in Japonsko so se nekaj časa na rusko-mandžurski meji vršile večje praske za gorsko skupino Čangkufeng. Na čigavo pobudo je prišlo do tega, ni težko uganiti. zdi se pa, da so se bojeviti kuharji, ki mešajo krvavo juho v kotlu mednarodnih intrig, nekoliko všteli. Posebna komisija, v kateri bo sodelovala tudi Anglija, bo sedaj skušala ta spor na miren način spraviti s sveta. Splošna sodba svetovnega tiska, zlasli angleškega in francoskega, pa kolikor toliko tudi italijanskega se plaši, da je Rusija s svojo uvidevnostjo napravila veliko uslugo svetovnemu miru. Seveda pa ftlladtma v Šmartno ob Dreti Tudi pri nas se je kmetska mladina polagoma razgibala in se organizirala v svoji organizaciji — Društvu kmetskih fantov in deklet. Ker pa po mnenju nekaterih gospodov kmetski človek ne srne imeti svoje lastne organizacije, ampak naj bi ostal večen suženj, jim tudi naše društvo ni po godu. Nad vse pričakovanje krasno uspela tekma koscev, ki jo je naše društvo priredilo na praznik 29. junija t. 1., je močno razburila nekatere osebe, ki jim ne gre v račun organiziran je kmetske mladine brez njihovega pokroviteljstva. V dneh pred tekmo si je nekdo prav zelo prizadeval odvrniti ljudi od prireditve. Otroci so se pogovarjali, da jim je ta — nekdo — naročil, naj potrgajo vse plakate, ki vabijo na tekmo. (Kakšna vzgoja!?) V svoji otroški nepokvarjenosti pa se jim je zdelo, da bi to ne bilo prav. Vsi napori niso nič zalegli! Na prireditvi se je zbralo toliko ljudi od blizu in daleč kot jih v Šmartnem doslej še na nobeni prireditvi ni bilo. V »Slovenskem gospodarju« od 13. t. m. se je neki dopisnik na surov, samo njemu lasten način spotaknil ob naše društvo in uspelo prireditev. Z lažnjivo objavo o številu udeležencev je dopisnik hotel zmanjšati uspeh prireditve, kar se mu pa ni posrečilo. Laž ima pač kratke noge! Vsi, ki so se udeležili naše slavnasti, so se na lastne oči prepričali, da je bila prireditev velika Rusija slej ko prej vztraja na stališču, da nikomur in pod nobenim pogojem ne odstopi niti pedi svoje zemlje. V zavarovanje svojih interesov je zato zasedla ozek pas ozemlja vzdolž mandžurske meje. Na Kitajskem je japonsko letalstvo pred kratkim bombardiralo 13 mest ob reki Jangce. Nad 100 japonskih le,tal, ki so preletela te kraje, je vrglo več ton bomb na razna mesta. Mesti Vuhang in Hanyang, ki sta v neposredni soseščini Hankova, je bombardiralo 36 letal, ki so odvrgla okoli 200 bomb ter uničila 30 džunk. Bomba, ki je priletela na železniško postajo v Hangu, je ubila nad 50 beguncev. Vseh žrtev je po dosedanjih podatkih okoli 700 ljudi, porušenih pa je 430 hiš. Rdeči križ. je še pozno popoldne vneto pomagal reševati žrtve izpod ruševin. Zaradi oblakov se kitajska protiletalska obramba ni mogla prav uveljaviti. Kitajska lovska letala so tudi pridno na delu in so potopila več japonskih parnikov, ki so bili zasidrani v bližini Hankova. i si Tudi Amerika ima interese v Evropi. Na sliki vidimo berlinskega poslanika Združenih držav, H u g h a \V i 1 s o n a, ki je te dni obiskal Prago, kjer sc je sestal z lordom 1{ u n c i m a n o m. THtMSM. 1PC3£®2E manifestacija in javno priznan je kmetskemu delu, katerega nas ni sram pred nikomer. Lep dokaz zanimanja za našo organizacijo je v tem, da se je za tekmo priglasilo tudi 14 koscev izven društva, katerim je moralo več naših članov odstopiti svoja mesta. Dopisnik se nesramno norčuje iz prireditve. Pozabil pa je gotovo, da bi brez koscev, predic, mlatičev in drugih delovnih skupin tudi za n jega ne bilo kruha. V svoji onemogli jezi je pričakoval dopisnik bikoborbe, za katero pa se bo že moral potruditi v Španijo in bi mu je iz srca privoščili. Verjamemo mu, da je razočaran, toda pomni naj, da so minuli tisti časi, ko kmet ni imel druge pravice kot davek plačati, hitro odrajtati, snemati klobuk in — molčati! »Slov. gospodarja« vabimo, naj le še prinese kakšen tak dopis o našem društvu, ker to je za nas najboljša propaganda. S tem se boste najbolj osmešili, ker pri nas ljudje še dobro vidijo in tudi nekaj razumejo. Kmetski človek je pošten in stopa na stran poštenih, izogiblje pa se hinavcev, ki izza plotov lajajo; kakor hitro bi jih pa kdo videl, stisnejo rep in se potuhnejo. Končno še pozivamo dopisnika »Slov. gospodarja«, ki iznaša svoje laži na potrpežljiv papir, naj pristavi tja še svoje ime, da se pogledamo iz oči v oči. Tako delajo namreč značajni ljudje. Mi govorimo resnico in se pod njo tudi podpišemo. Ako jo govorite tudi vi. kar bi bilo od vas pričakovati, se boste tudi vi gotovo podpisali. Dok- ler pa tega ne storite, so v naših očeh vaše trditve navadna laž in obrekovanje poštenih ljudi. Mirko Levar, predsednik Društva kmetskih fantov in deklet. aiahvalei vsem icvarišhim društvom Kakor vse ostale slovenske kulturne in druge organizacije, se je tudi naša Zveza kmetskih fantov in deklet nameravala udeležiti narodnega tabora v proslavo 201etnice Jugoslavije, ki bi se imela vršiti 14. t. m. Proslava je bila nenadno odpovedana. Zveza se čuti dolžno, da se zahvali vsem tov. društvom in vsem posameznim članom in članicam za ves njihov trud in požrtvovalnost, ki so ga ob tej priliki pokazali! Duplje Ni dolgo od tega, kar smo v naši vasi ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Takoj smo začeli pridno delati. Priredili smo igro in več predavanj in članskih sestankov, kjer smo obravnavali vsa važna vprašanja, ki zadevajo kmetsko-delavskega človeka. Vneto smo tudi posečali poletne prireditve bližnjih tovariških društev. To nas je napotilo, da smo se tudi mi odločili za tekmo koscev, ki se bo vršila 21. avgusta v Dupljah na travniku tov. Špularja. Dramlje pri Celju Dne 7. avgusta t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet 10. redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Iz poročil društvenih funcionarjev je razvidno, da je naše društvo v preteklem poslovnem letu prav živahno delovalo. Tako smo priredili dve igri, tekmo žanjic z veliko kmetsko manifestacijo, proslavo Matije Gubca, več izletov, predavanj itd. Tudi knjižnica, ki šteje preko 300 knjig, je stalno poslovala. Poleg dela v domačem društvu pa smo z udeležbo podpirali tudi druga tovariška društva. Po kratki debati je bil izvoljen sledeči odbor: Ludvik Mast-nak, predsednik; Anton Jesenek, podpredsednik; Martin Jesenek, tajnik; Blaž Jesenek, blagajnik; Horjak Francka, knjižničarka, Bikovšek Rudolf in Jakob Zabukovšek, gospodarja; Jakopin Janez, Jesenek Neži, Bobnar Jožef, Lojzka Belak, Škerl Franc in Podsedenšek Milka, odborniki. Revizorja: Jakopin Stanko in Jesenek Andrej. Žel i nto, da bi novoizvoljeni odbor tudi v bodočem letu pokazal kar najlepši uspeh. Pred kratkim so bila vsa društva celjskega okraja obveščena, da priredimo desetletnico 21. t. m., kar pa smo vsled raznih okolnosti preložili na dan 28. avgusta t. 1. To pot prosimo vsa tovariška Društva kmetskih fantov in deklet, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, temveč se polnoštevilno udeležijo naše lOletnice, ki bo v zvezi z veliko tekmo koscev in kmetsko veselico v Šentilju pri Dramljah. Pri tekmi bo nastopilo 50 koscev in grabljic. Vsa tovariška društva naj takoj skličejo sestanke in prijavijo našemu društvu kosce-tekmovalce in grabljice. Navede naj se število udeležencev. Tovariši in tovarišice! Žrtvujte dan 28. avgusta za Društvo kmetskik fantov in deklet v Dramljah. Duplje Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 21. avgusta 1938 v Dupljah tekmo koscev in tekmo kolesarjev. Ob 1. uri start kolesarjev izpred gostilne g. Franca Jegliča v Zg. Dupljah. Ob pol 3. uri zbirališče vseh udeležencev in koscev pred gostilno g. F. Jegliča, nato skupen odhod na tekmovališče na travnik tov. Štularja v Sp. Dupljah. Ob 3. uri tekma koscev. Po končani tekmi kmetska veselica s plesom. Vse prijatelje kmetske mladine vabimo, da našo prireditev posetijo v čim večjem številu! Mlatil ICcedit - zaupan.(e Vsem zavednim kmetom pa tudi kmeticam v Sloveniji ije znano, da sem lani na dan sv. Matije, ravno ob času, ko se je začela buditi po livadah narava, lopnil po lubadarjih in političnih špekulantih s tako silo, da me je nekdo upravičeno primerjal s samim Martinom Krpanom od Sv. Treh kraljev v Rovtah. Sedaj pa prihaja za mano glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski dnevnik« in pravi o dolžnostih politika dobesedno tole: »Služiti resnici, to bodi prva naloga javnega delavca. Ljudstvu je treba povedati resnico tudi takrat, ko je ne sliši ravno rado. Pri politikih, ki mislijo samo na sebe in delajo ob sleherni priliki reklamo za svoje zasluge, je treba narodu pokazati pravo njihovo podobo. Politike je treba soditi po njihovem poštenju, duši in inteligenci, ne pa po licu in postavi. Narod mora vedeti, s kom se družijo in od česa žive. Ako se strastni kvartopirci vsiljujejo narodu za voditelje, potem je treba narodu povedati slabosti teji ljudi, ki hočejo upravljati njegove materialne dobrine. Narodno zaupanje je neke vrste kredit in težko narodu, ki poklanja svoje zaupanje nedostojnim ljudem, kvartopireem, alkoholikom in slabičem. Izpostavlja se največjim nevarnostim. So politiki, ki naravnost žive od laži. To so falzifikatorji narodne volje, ki krivo tolmačijo narodne težnje. Oni imajo svobodo samo na jeziku. In težko narodu, ki zaupa Svojo bodočnost in usodo takim politikom.« Jeseniški „kc>ne>matt poučnih predavanj iz vseh panog. Pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Albina Komana praznuje Narodna čitalnica v nedeljo 21. t. m. 201etnico Jugoslavije in 301etnico društvenega obstoja. Ob 16. uri bo slavnostna seja, ob 18. uri pa slavnostni govori na vrtu gostilne »Pri slepem Janezu« v Zapužah, kjer bo potem veselica s pestrim sporedom. Sodelovalo bo godbeno društvo »Sora« iz Svetja. Dohodek prireditve je namenjen za nabavo novih knjig. X Šmarnogorska okoliška društva KFID se pridružujejo čestitkam svojemu večletnemu marljivemu predsedniku tov. Radu šušteršiču, ki se je prav te dni poročil s tov. Minko Moljevo iz Vogelj. Obilo sreče! CenienI naročniki! Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki so prejeli v Kmetskem listu priložene položnice, da čimpreje poravnajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta, ga naprošamo, da te nakaže istočasno po isti položnici. Kmeisfci fantje v Itmefi/sfee šole Na banovinski kmetijski goli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1938. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska, pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki prid"e, se vrši samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2, domovnico; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek za 4 din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev; 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah staršev (kakor: številčno stanje družine, posebne razmere; koliko rede konj, goveje živine, prašičev in pod.). Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 75 do 300 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vna-pfej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Najvišji znanstveni zavedi je vlada ustanovila v Ljubljani, in sicer Akademijo znanosti in umetnosti. Akademija bo imela največ 30 rednih članov in največ 60 dopisnih. Dnevnik »Slovenski dom« je 3. avgusta t. 1. zopet objavil notico v zadevi denuncijacije podpredsednika in ravnatelja gospoda Soršaka pod naslovom »Le kako bo v nedeljo na občnem zboru Kmetijske družbe«. Ker so pa inspiratorji te notice najbrže predvidevali, da bo občni zbor Kmetijske družbe gladko in v redu potekel, so v oči-vidni jezi nad neupehom svojih napadov utrelili preko cilja. Povspeli so se namreč do nesmiselnega očitka na naslov naše Zveze, ker ni bila toliko »prijazna«, da bi na ljubo nekih ambicij odstranila človeka, ki je pomagal, da so bili prekrižani slabi računi. Zaradi tega je Zveza poslala »Slovenskemu domu« popravek sledeče vsebine: »Ni res, da je Z.veza slovenskih zadrug v Ljubljani kljub uvedeni kazenski preiskavi zoper Mliniza umiva Iz Ružomberka prihajajo glasovi, da se je stanje obolelega patra Hlinke, voditelja slovaških avtonomistov, močno poslabšalo. Bolnik vedno bolj pogostoma izgublja zavest. Srce naglo popušča. Zdravniki mu morajo neprestano dajati injekcije in nimajo nobenega upanja več, da mu bi mogli ohraniti življenje. Skoraj gotovo je pričakovati v bližnjih dneh poročila v Hlin-kovi smrti. Pospeševanje konjereje Kakor poroča agencija Avala, je kmetijsko ministrstvo dovolilo banskim upravam dunavske in savske banovine, kjer je konjereja najštevilnejša in najnaprednejša, po 200.000 din podpore, nekaterim drugim banskim upravam pa po 100.000 din, skupaj torej 1 milijon 100.000 din za nagrade konjerejcem in lastnikom dobrih plemenskih žrebcev. V ta namen morajo banske uprave v glavnih središčih konjereje, vsak na svojem področju, prirejati razstave plemenskih žrebcev in kobil, nagraditi najboljše plemenske žrebce ter jih vpisati v matične knjige. Ko priobčujemo to uradno vest, ne moremo prikriti začudenja, čemu je bila pri teh podporah prezrta dravska banovina. Saj je vendar tudi pri nas konjereja važna panoga kmetijstva, zlasti na Dolenjskem in Štajerskem. Po našem mnenju bi naj banska uprava vse to kmetijskemu ministrstvu pojasnila in se z vso energijo zavzela za to, da bi bila pri razdeljevanju pod- ravnatelja ,Ekonoma' in poslevodečega podpredsednika Kmetijske družbe ohranila istega na dosedanjem mestu, res pa je, da za odstavljanje funkcionarjev in uradnikov včlanjenih zadrug Zveza ni pristojna. Res je nadalje, da je Zveza slovenskih zadrug izvršila revizijo tako pri ,Ekonomu' kot tudi pri Kmetijski družbi in ni našla ničesar obtežilnega zoper ravnatelja oziroma podpredsednika, kakor je to natančneje razvidno iz revizijskih poročil, ki bodo predložena občnima zboroma.« »Slovenski dom« popravka ni objavil pred občnim zborom Kmetijske družbe, čeprav bi ga po zakonu moral objaviti takoj, kar mu pa seveda ni nič koristilo, ker tudi ta napad ni prav nič vplival na uspešen potek občnega zbora. por za pospeševanje konjereje sorazmerno upoštevana tudi Slovenija. Mi vsaj razumemo jugoslovansko edinstvo tako, da smo bratje pri dajanju in prejemanju. Kakor smo enakopravni za davke in druge dajatve, tako želimo enakopravnosti tudi takrat, kadar je treba nam kaj dati. Proti temu menda ne bo pametnega ugovora. Klic našega učileljslvu Ob 201etnici našega narodnega osvobojenja prinaša »Učiteljski tovariš« uvodnik v katerem pravi, da je treba v tem trenutku opozoriti vso slovensko javnost na pereče vprašanje naših obmejnih krajev in narodno ogroženih predelov. To vprašanje obstaja sicer samo zase, a je rešljivo le s celotno gospodarsko in kulturno organizacijo vsega slovenskega ozemlja V teh predelih žive onstran državnih meja naši bratje po krvi in duhu, katerim more biti edino jamstvo za optimizem in vztrajnost sreča in zadovoljstvo naših državljanov. Slovensko učiteljstvo je vsak čas pripravljeno, da se postavi v delovno občestvo programatično zasnovanega dela. Zato kliče ob tej uri vse resnične rodoljube, da se strnejo v nepremagljivo falango ter ne klonejo kljub vsem težkočam v svoji veri, da trdna in smotrna volja premaga vse ovire in izvrši najtežje naloge. »Vsi politični dogodki, ki so se v zadnjih letih odigrali krog nas, nam vpijejo glasen memento, da bodi v naših narodnih vrstah krepka volja, kajti skupna narodna zadeva zahteva skupnih, dobro premišljenih in pripravljenih ukrepov. SO N A J B O & J S H Dospela je nova pošiljatev Sack-ovili plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov Y zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu Vrhovni svet češkoslovaške narodne obrambe je bil sklican na sejo 16. t. m. Predsedoval je prezident republike dr. Beneš. Razpravljali so v zvezi s trenutnim položajem o najbolj perečih vprašanjih narodne obrambe. Seveda pripisuje domača in prijateljska, a tudi nasprotna javnost temu zasedanju velik pomen. Nemški tajni kabinetni svet je sklican za ta teden. Baje hoče katieelar Hitler dobiti od guvernerja Državne banke dr. Schachta in maršala Goringa točna poročila o gospodarskem in finančnem položaju ter o ukrepih, ki bi bili potrebni za premaganje težkoč, kj s.e pojavljajo. Znižane tarife za izvoz Zaradi nelomljenega računanja voznine med rajhom in bivšo Avstrijo so postale vozninske postavke v direktni jugoslovansko-nemški tarifi dražje kot na podlagi drugih tarif in zato tudi neuporabne. Da bi se to popravilo, vsaj za najbolj aktuelne predmete kot sadja in povrtnine in da bi se zagotovil izvoz sadja in povrtnine po direktni tarifi, so izdane z veljavnostjo dne 1. avgusta nove tarife, ki so prilagodene novostorjeni tarifni situaciji. Z novo izdajo tarif št, 14 in 38 za povrtnino in sadje je znatno znižana voznina r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši telefon interurban 2S-06 Dobavlja vse d o žolne pridelke kakor: pšenico, ri ječmen, oves, koruzo, ajdo itd M!ev>l