51. številka.
Ljubljana, v petek 3. marca 1905
XXXVIII. leto.
Uhaja TBak dan zvečer, taimSi nede\je in praznike, ter Tetfa po posti preje man za avstro-ogrske dežele sa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za en meseo 2 K 30 h.   Za Ljubljano s poSUjanjcm ns dom za tn •to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h.      Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se  tiska trikrat ali  večkrat. — DopW aaj se izvole frankovati. —v Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Notranjski konsnmi.
Konsumarstvo je na Kranjskem popolnoma dogospodanlo. Klerikalci so začeli konsumsko organizacijo z velikanskimi nadami. Popolnoma resno so mislili, da ugonobijo v desetih letih vse trgovce na đeželi, prav đo zadnjega. To blazno mnenje kaže posebno jasno njih omejenost in duševno uboštvo, ter tudi priča, kako reven diletant v gospodarskih rečeh je toliko proslavljani dr. Krek. *
Konsumska organizacija je sramotno propadla. Ni sicer estetično lepo ali dobro je povedano, če se reče, da so duhovski konsumi pocrkali. Kar rapiđno so šli drug za drugim. Pri vseh se je videlo, da so bili od vsega začetka ničvredne naprave.
Konsumov je bilo na Kranjskem jako mnogo. Danes jih je le de malo in še v teh poka na vseh koncih in krajih in se že prikazuje »bela žena« — bankerot. Ne bo dolgo, in konec bo tudi mizernemu vegetiranju teh zadnjih cerkvenih štacun.
Netrgovec, Človek, ki nima Btro-kovne izobrazbe, pač ni zmožen za vodstvo trgovine, naj si je Se tako prebrisan klerikalec. Klerikaloi so pač mislili: »malo bomo goljufali, pa poide«, a so se krvavo vrezali. Z ustanavljanjem konsumnih društev je klerikalna stranka provzročila kmetu silno škodo, kompromitirala na sebi zdravo zadružno misel, povrb pa ljudstvu pokazala duhovsko nagoto in duhovsko brezsrčnost. Dokler se je dalo v konaumh veselo živeti na stroške zapeljanih in prevaranih kmetov, dotlej so se duhovniki kar gnetli v teh cerkvenih štacunah, a čim je kje začelo pokati, so duhovniki hitro odneBli šila in kopita, so kakor podgane zapustili potapljajoče se ladje in prepustili kmete—-dr. Schweitzerju in eksekutorjem.
Na Notranjskem imamo sedaj samo še tri konsume, namreč v Ti-novem, v Smihelu in v Starem trgu pri Ložu. Vse druge duhov-
ske konsume na Notranjskem je vzel — hudič.
Konsum v Trnovem je največji na Notranjskem. Ustanovil ga je takratni kaplan, o čigar delovanju se je že mnogo pisalo in bi se dalo še veliko več pisati.
Splošno je danes znano, daje trnovski konsum pasiven. To je tako gotovo, da tega dejstva ni utajiti ne z besedami, ne s falsificiranim i bi lanoami, makar je na papirju podpisan oča Ovčano. Konsum je velik ali njegovi dolgovi so še veliko večji.
Pametnejši člani so začeli spoznavati đejanjski položaj v tem kon-sumu in začeli izstopati. Le nekaj je še zaslepljenoev, ki ne vedo, kaj jih čaka, in ki se ne bodo zavedli poprej, dokler ne bo že — prepozno.
Tudi o konsumu v Starem trgu pri Ložu krožijo med člani jako čudne govorioe in vse priča, da se je nekaterim članom že prikazala poprej omenjena »bela žena«.
Smihelski konsum je šele nekaj let sem samostojna zadruga. Poprej je bil samo nekaka filijalka trnovskega konsuma. Da se je v bmihelu ustanovil samostojen konsum, tega je bilo največ krivo trnovsko kon-sumno društvo, ki je Smihefce s cenami — drlo kar na meh. V Smihelu so sezidali res krasna poslopja, samo to je nesreča, da je na njih dosti več dolga, kakor so vredna. Kmet je že sedaj tako zadolžen, da mora vse, kar pridela — in celo prašiče — dajati »na račun« vzornim vodjem konsuma. Pride dan — in ta ni več daleč — ko pride konsum na kant, kmetje bedo propadli in se bodo morali tolažiti s tem, da so žandarji odpeljali dušnega pastirja in njegove pomočnike.
Ozrli smo se na sedanje stanje konsumarstva na Notranjskem, ker prav na Notranjskih tleh se je najproj začelo slepariti s konsumi in se tu najbolje vidi, kako so dogospodarili.
V tem, ko še rubijo žrtve bloškega konsuma, je izginil tudi cerk-
I niŠki. Prevzel ga je poslovodja Lav-rič, ki je tako iz služabnika postal gospodar. Kadar se bo popisoval začetek in propad kranjskih duhovskih konsumov, se bo morala posebna pozornost posvetiti, kako so konsumi pomagali — kaplanom in poslovodjem, tako dobro pomagali, da si je bivši poslove dja trnovskega konsuma sezidal v Ljubljani krasno vilo.
Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva.
Spisal ing. chem. J. Turk. VI.
Kako važno je, da so rastlinske hranilne snovi v vodi topljive, sledi tudi iz dejstva, da plača praktičen poljedelec rad fosforovo kislino v super-fosfatih skoraj dvakrat tako drago, kakor ono v kostni moki in nad tretjino dražje, kakor fosforovo kislino v To-masovi Žlindri. — Pripomniti pa je tudi, da je v dosego istih ali pa še večjih uspehov potrebno samo polovico toliko superfosfatov, kakor Tomasove žlindre. Dvojna množina Tomasove žlindre pa je dražja, kakor enotna superfosfatov in torej tudi glede cene ni nobenih zaprek v uporabi superfosfatov. Ako pa k temu prištejemo zgoraj omeDJene dobrote superfesfatov, tedaj jim moramo dati v vsakem oziru prednost pred To-masovo žlindro. — S tem nikakor ne mislim odrekati Tomasovi žlindri gnojilnih vrednosti, ki jih ima, ker tudi Tomasova žlindra deluje prav debro, ako se je porablja v pravem času in na pravem mestu. Tomasova žlindra pa se s svojimi učinki ne more meriti s superfosfati, kar dokazuje že dejstvo, da jo dobivam« s Češkega in Nemčije, torej iz krajev, kjer je poljedelstvo na višku sedanje popolnosti. Če bi bila Tomasova žlindra enakovredna super fosfatom, dobili je ne bi niti praška k nam, ker je ceneja ©d superfosfatov in bi jo gotovo popolnoma porabili v krajih, kjer se dobiva. In ker Tomasovo žlindro dobivamo k nam, znaČi, da jo napredni poljedelci ne cenijo tako vi-
soko, kakor se ceni pri nas in pri nas je v čislu zato, ker naši poljedelci še premalo poznajo imenitne lastnosti superfosfatov.
Superfosfati se rabijo lahko z največjim uspehom na vseh zemljah, ako niso premokre in prepeščene; torej na ogromni veČini naših zemlja. Sicer pa se je tudi ljubljansko barje izkazalo najbolj hvaležno gnojitvi s superfosfati
Superfosfati hitro delujejo in se vsled tega trosijo neposredno pred setvijo. Travnike pa se lahko gnoji s superfosfati tudi po zimi na sneg in to samo radi tega, ker se na snegu dobro poznajo in jih je torej mogoče enakomernejše raztrositi.
Izmed kalijevih gnojil poznajo naši gospodarji najbolj k a j n i t. V poslednjih letih pa se je pri nas tudi že nekoliko udomačila kalijeva sol, ki ni pravzaprav nič drugega, kakor očiščen in zgoščen kajnit. Druga ka lijeva gnojila, kakor žveplenski kalij, kalijev solitar, fosforovokisli kalij in pepel, ne pridejo v naših razmerah dosti v postev, in se radi tega ne bodem bavil z njimi posebej. — Nekaj kajnita kopljejo v državnih salinah na Gališkem. Večino kalijevih gnojil pa dobivamo z Nemškega, kjer se nahajajo in kopljejo v neizmernih množinah ter od tod razpečavajo po vsem svetu.
Pri nas se porablja največ kajnita in sicer radi tega, ker se dozdeva našim poljedelcem cenejši, kakor kalijeva sol. Priprosti kmetovalec kalkulira namreč tako: meterski stot kajnita stane 5 K 50 v*, meterski stot kalijeve soli pa 12 K 60 v** ; ergo je kajnit veliko cenejši, kakor kalijeva sol, in zato ga kupuje. Ko bi pa naš kmetovalec pomislil, da kupuje kalijeva gnojila radi kalija, ki je v njih, in bi samo nekoliko računal, prišel bi kmalu do spoznanja, da plačuje kalij v kajnitu veliko dražje, kakor pa kalij v kalijevi soli Meterski stot kajnita stane, kakor smo slišali, 5 K 50 v in zadržuje približno 12 kilogramov kalija. Kilogram kalija v
*, ** Cene so za člane kmetijske druibe v Ljubljani.
kajnitu stane torej okroglih 46 vinarjev. Meterski stot kalijeve soli pa stane 12 kron 60 v in zadržuje približno 40 kilogramov kalija. Kilogram kalija v kalijevi soli stane torej 32 vinarjev. Iz navedenega računa posnemamo torej, da stane kilogram kalija v kajnitu za ce^lih 14 vinarjev več, nego pa kilogram kalija v kalijevi soli. Poslednja številka govori tako jasno, da ne more biti nobenega dvoma o tem, katerega izmed omenjenih gnojil bi se imeli posluževati naši poljedelci v svojem gospodarstvu. Kdor kupuje torej kajnit in ne kalijeve soli, tisti ali ne ve, kaj so kalijeva umetna gnojila in kaj se hoče z njimi, ali pa ne ve ceniti denarja, da ga naravnost meče od sebe. — A ne samo to, da je kajnit v naših razmerah veliko dražji, nego kalijeva sol, ampak tudi druge okoliščine govore za kalijevo sol in proti kajnitu. Kajnit zadržuje namreč veliko več klora nego kalijeva sol. Ker pa je klor jako trošljiv na apnu m se v naših zemljah nahaja vobče malo apna, zato ravnajo poljedelci jako napačno, da po nepotrebnem tlačijo velike množine klora v svoje zemlje, ker jo s tem naravnost ropajo ene za rastlinsko življenje najvažnejših snovi. Poleg tega pa je klor tudi škodljiv nekaterim rastlinam in med njimi krompirju, ki rabi mnogo kalija, in se ga vsled tega mora gnojiti s kalijevimi gnojili.
Iz povedanega lahko sprevidi vsak razsoden slovenski kmetovalec, katero kalijevih gnojil ima rabiti na svojem sveta, in se bode gotovo posluževal kalijeve soli in ne kajnita. Višja cena meterskega stota kalijeve soli nas ne sme premotiti, ker v kalijevi soli je trikrat več kalija, kakor v kajnitu, in se je rabi torej samo tretji del težne množine kajnita za enako pognojitev.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Boj pri Kudiazanu.
Iz Saketana se poroča z dne 2 t. m.:   V  centru  in   na desnem
Zemeljski potresi v Avstriji 1.1903.
Nedavno je izdala dunajska akademija znanosti poročilo o semliskih potresih, ki so se pojavili 1. 1903 v avstrijskih deželah. Precejšnji oddelek knjige zavzemajo prispevki iz slovenskih krajev. Zatorej si dovo-ijamo o nji nekoliko obširnejše izpre-govoriti.
V znanosti vlada moda prav kakor v navadnem življenju. Kar je danes važno in zanimivo, zanemarja se jutri in nasprotno. Tako se menjajo predmeti strokovnega zanimanja znanstvenikov. Ni težko, to si raztolmačiti. Kadarkoli kdo izmed strokovnjakov najde nov oznanstveno pridobitev, takoj se jih vrže mnogo na uspeh obetajočo novo pot in stvar postane moderna.
Novejša geologija je razodela ustroj kamenitoga svoda zemeljske oble in spoznala oblastne sile, ki delujejo v njem. Postalo je očitno, da so zemeljski potresi eden izmed pojavov onih sil. Naloga zasledovati
njih tajno delo, mikala je strokovnjake in jim obetala novih spoznanj.
Nekateri so začeli zasledovati, kako so potresi na zemeljski obli porazdeljeni po deželah in delih sveta, in pa kako se vrste v letnih dobah. To je statistiško preiskovanje. Drugi so primerjali geološko zgradbo potresnih krajin. Zopet drugi pa so jeli proučevati bistvo potresnega gibanja v potresnem središču, in kako se gibanje Siri od ondod naokrog. Za to je bilo treba izumeti posebne instrumente. Nastale so bistroumno zgrajene priprave, ki avtomatiško napi-sujejo gibanje zemlje ob potresu. To ni bila lahka naloga. Ka ti če se ob zazibu zemlje giblje vse: zid, ki je nanj pritrjen potresni aparat, pa tudi miza, ki je nanjo položen list, da se nanjo avtomatiško napiše potresno gibanje — kako naj se doseže uspeh in načrta prava podoba gibanja? Našlo se je načelo, kako se ta naloga doseže, našle so se tudi razne praktičke izvršitve.
Preiskovanje o potresih je nekaj časa spadalo med zadaČe geologov. V zadnjih treh desetletjih pridobljeni znanstveni uspehi pa so toliko na-
rasli in načini izsledovanja bo postali tako obsežni, da je veda o potresih, sizmologija, dandanes samostojna panoga gecfizike in povsem moderna znanost, ki rešuje svoja vprašanja s pomGČjo fizike, geologije, meteorologije, geografije in astro no mije.
Izmed vseh dežel zemeljske oble potresi najpogostejše vznemirjajo Italijo in Japonsko. Tu se je zatorej znanstveno preiskovanje teh pojavov gojilo in se goji s posebno vnemo. Praktiški nameni so sicer v ospredju, pa tudi čisto znanstveno torišče si je ondi priborilo marsikatero upoštevanja vredno pridobitev.
Dandanes je proučevanje potresov organizovano po vseh napredujočih državah. Povsod so se zasnovale v ta namen znanstvene družbe in pridobili za potrebno delovanje Širni krogi razumnikov.
V Rusiji je leta 1890. začelo »i m p. geografičeBkoje obščestvo« s birati poročila o potresih in je postavilo nekaj aparatov po državi. Desetletje kasneje je imp. akademija na-ukio prevzela to nalogo in jo izvaja v velikem merilu. Tja do Viadivo stoka in Turkestana sega njeno delo.
Akademija sama je izdala med drugimi znamenite teoretiške razprave. Nekatera opazovališča n. pr. Irkutsk, Nikolajev in Taškent pa izdajajo redna potresna izvestja.
V Avstriji je 1. 1895. akademija znanosti zssnula poseben odbor, ki je s pomočjo deželnih poverjenikov organizoval poročanje o potresih po vsi tostranski državni polovici in po nekaterih mestih dal postaviti avtomatiško potresne aparate. Z vso vne-tostjo in skrbnostjo podpira akademija proučevanje tajnih podzemeljskih si!, ki se javljajo v potresih. Izza leta 1896. je izdala vsako leto splošno poročilo o potresnih pojavih istega leta in vrhu tega še mnogo specijalnih razprav — skupaj doslej 47 zvezkov.
Splošno poročilo za leto 1903, ki je nedavno izšlo, kaže v uvodnem pregledu, da so se v Avstriji pojavili zemeljski potresi imenovano leto v v 160 dneh. Na severnem Češkem so imeli v 57 dneh 500 potresov; o njih poroča posebej izdana razprava. V planinskih deželah je bilo 1. 1003 dosti manj potresov kakor prejšnje leto, v Dalmaciji se njih pogostost ni iipremenila. Na Kranjskem se je
pojavilo 50 potresov v 34 dneh — nasproti 74 v 44 dneh leta 1902. NajuboŽnejši je imel središče v okolici Sv. JoŠta nad Vrhniko, pojavil se je dne 16. februarja 1902 je bil ondi srednje močan in je zatresel ozemlje, ki meri 140 km v premeru.
Porčilo za Kranjsko in Goriško je sestavil poverjenik akademije, g. prof. F. SeidI, z gradivom pa so prispevali poročevalci, večinoma gg. učitelji, pa tudi duhovniki in razumniki drugih stanov. Slovenski časniki so radovoljno prijavljali došla jim poročila, ki so vsa uvrščena v iz-vestju akademije, in so tako tudi na hvalevreden način podpirali namene znanstvene preiskave. Kakor prejšnja leta zavzema poglavje o Kranjski in Goriški v knjigi precejšen obseg, in se poedžna poročita odlikujejo s posebno skrbnostjo, točnostjo in vestnostjo. Knjiga, ki jo izda tako odlična inarstvera družb*, ka* kor je dunajska akademija, pride v roke inanstvenim krogom vseh narodov in glasno priča o tem, da je med Slovenci dovolj razumnikov, ki se resno zanimajo sa prirodne pojave Bvojih domovinskih tal in radovoljno prispevajo vsak po svojih
krila je bilo preteklo noč vse mirno, dočim je divjal na ruskem levem krilu ves čas uporen boj. Vzhodna kolona pri Kudiazanu je odbila ▼se japonske napade in vzdržala svoje pozicije, ker je neka druga pomožna kolona napadla Japonoe z zapadne strani. Ko pa je ta voj osvojil dva gorska prelaza, so Jiponoi silno pritiskali nanj in mu provzročili velike izgube. Ruske predstraže v bližini Bubence je sovražnik napal trikrat, a je bil vedno odbit. Na zapadu so Japonei ob 3. uri zjutraj na valili na gorski prelaz Gutulin. Vse napade so naši voji odbili. Ob 9. uri dopoldne je boj ponehal. Ku-ske predstraže so se umaknile iz sprednjih pozicij, ki jih je razdejala japonska artiljerija, v zadaj za njimi se nahajajoče bolj utrjene pozicije. Ob 6. uri zjutraj so Japonci napadli Nanšampu, a so bili odbiti. Od danes zjutraj obstreljujejo Jiponoi vso okolico pri Putilovskem griču. Na ruskem desnem krilu se sliši silno grmenje topov.
General Kuropatkin je poslal 1. t. m. to-le brzojavko: Po došlih mi poročilih je sovražnik ljuto napal naše predstraže pri Ub en upu z i. Po tretjem naskoku se je sovražniku posrečilo zasesti v sredini pozioij ležeče gričevje, vsled česar so Be naše predstraže umaknile.
Iz japonskega taborišča.
Kakor se poroča iz japonskega glavnega taborišča, so ruske baterije pričele ljut bombardma pri Tungio-senu in Tenghuatunu. Japonoi na bombardma niso odgovarjali. V ponedeljek ponoči so Rasi koncentrirali ogenj poljskih topov pri Supang-tavu in obsednih topov pri Venheng-pavu na japonske pozicije v bližini železniškega mostu. Ob 1- uri ponoči je pet ruskih kompanij prodrlo na vsaki strani železniške proge proti mostu in obkolilo japonske predstraže. Neki ruski oddelek je končno vdrl v japonske utrdbe, kjer
se je vnel ljut boj mož proti možu. Japoncem se je končno ob treh zjutraj posrečilo Rase odbiti. Na bojišču so pustili 60 mrtvecev. Japonci so ujeli nekaj Rusov. Manjši ruski oddelki so bili odbiti pri Sanhiacu in Lapetaju.
Hunguzi.
Pariškim listom se poroča, da so Huoguzi pod japonskim vodstvom baje rez dejali pri Tielinu železniški most, ki je dolg 1200 metrov. Pripomnimo, da v bližini Tielina ni nobenega železliškega mostu ki bi imel to dolžino. Vest je torej zelo neverjetna.
General Steselj.
Kakor se javlja iz Petrograda, je car Nikolaj včeraj popoldne sprejel p vosebni avdijenci generala Stesjla in njegovo soprogo. Sprejem je bil zelo presrčen. ^
Ćuje se, da se vrneta v kratkem domov tudi admirala Grigorovič in
močeh ob dani priliki, da podajejo strokovnjakom gradivo, potrebno za proučevanje skrivnostnih izpodze-meljskih sil. V tem smislu nam je izvestje dunajske akademije simpatično in izreči smemo željo, da bo-trudniki ostanejo zvesti radovoljno sprejeti nalogi.
Enako upravičeno smatramo željo, da bi delo Slovencev tudi v Blovenski obliki prišlo na znanje slovenski javnosti. Mislimo si, da bi bilo primerno, ako bi »Muzejsko društvo« ali naša »Matica« priobče-vala domače znanstveno gradivo četu li v skrčeni obliki. Tako bi se slovensko gradivo pridružilo hrvatskim »potresnim izvješćem«, ki jih leto za letom priobčuje prof. M Kiš-patic v »Radu jugoslovanske akademije v Zagrebu«.
Temu nasprotuje menda edino le ono naivno stališče, da je o potresih najbolje molčati, ker so to vsekdar neljubi pojavi prirodnih sil. Taka nojeva politika bi morala dosledno trditi, da je tudi povodnji, točo in strelo, baoile in druge človeku neprijazne prirodne pojave uspešneje prezirati, kakor se jim staviti v bran.
Lozinski, ki sta sprva odšla v japonsko ujetništvo, a sta poklioana na Rusko, da iznovesta pred vojnim sodiščem v zidevi kapitulacije Port Arturja.
Grippenbergova zadeva.
Po zanesljivih poročilih pride general GrippenUerg pred vojno sodišče, kateremu bo predsedoval sam car. Kot prisednika se imenujeta generala Dragomirov in Lubovioki.
Eskadra   admirala Roždest-venskega.
»Novoje Vremja« priobčuje zanimivo pismo, ki je ie pisal neki častnik z eskadre admirala Roždest-venskega iz Nossi beja na Madaga skarju. Pismo je datirano z dne 18. januarja t. 1. in je prišlo v Petrograd šele pred kratkim. I a tega pisma posnemamo: Sprva je bilo določeno, da se eskadri admiralov Roždest-venskega in Felkercama združite pri otoku S. Meri. Roždest venski se je že usidral tamkaj, kar je dobil iz Petrograda vest, da je plulo mimo Smgapura 8 japonskih križark, 12 torpedovk in dve oklopnioi z nalogo, da bi napadle eskadro admirala Fel-kerzama. Felkerzam se je brzojavno obvestil o tem, nakar se je ustavil v Nossi-beju. Eikadra Roždestven-skega je nato zapustila S. Meri in odplula preti Nossi-beju, ker se ji kot močnejši ni bilo bati japonskega napada. Na potu tjakaj jih je srečala križarka »Svjetlana« z dvema torpe-dovkama, ki je imela na krovu poročila admirala Felkerzama z i vrhovnega poveljnika vsega brodovja Rož-destvenskega. Drugega dne ste se obe eskadri združili v Nossi-beju, kjer ste že usidrani skoro 12 tednov. V pristanu je kar živo raznih ladij. Razen križark »Žemčug«, »Ir-tis«, »Okean« in »Grof Strogo-nov« in 5 torpedovk se nahaja v luki še 35 ruskih vojnih ladij, da šteje torej rusko brodovje v celem v Nossi-beju 44 vojnih ladij.
Ako dospe še eskadra admirala Petrovskega in tretje brođovje tjakaj, bo rusko brodovje štelo več kakor 60 vojnih ladij in bo reprezentiralo
tako silo, ki ji Japonci ne bodo mogli odoleti.
V Nos3i-beju je strahovita vročina; pravijo, da je najbolj vroče mesto na svetu.
V kajutah na ladjah kaže toplomer   ponoči 35 stopinj  R e a'u m u r j a.
Iz odsekov.
D u n a j, 2 marca. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o postavki »ljudsko šolstvo«. Posl. Romanozuk je govoril o šolskih razmerah v Galiciji. — Posl Pro-chazka je govoril o pomanjkanju učiteljstva na Nižjeavstrijsk m ter zahteval ustanovitev tretjega učiteljišča v deželi. — Poal. Globinski je govoril o pomanjkanju učiteljišč v Galiciji; posl. Lupu 1 je govoril o šolskih razmerah v Bukovini. Posl. dr. Menger se je zavzemal za spora-zumljenje glede pogojev za skupno življenje raznih narodnosti. Poslanec Kaiser je opozarjal na veliko važnost ljudskega šolstva ter zahteval, naj država prispeva k stroškom za ljudsko šolstvo, ker dežele tega več ne zmorejo. Zahteval je podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov, da se deželam znižajo izdatki. — Poslanec btanek je zahteval v p sebni resoluciji, naj se novi šolski in učni red predloži vsem učiteljskim korpora-oijam, vsem okrajnim in krajnim flol-skim Bvetom v odobrenje. Nadalje je zahteval v posebni resoluciji, naj se poBtavi v proračun 30000 K, da se Cehom na Nižjeavstrijskem omogoči šolanje v materinem jeziku. Ta resolucija je bila zavržena. — Naučni minister vitez Hartel je odgovarjal posameznim govornikom. Glede preosnove učiteljišč je povedal, da je tozadevni načrt že izgotovijen, po katerem se razdeli učna snov na pet let, a zadnje leto je določeno le za praktično vežbanje. — Končno sta se debate še udeležila poslanca dr. Žitnik in Pernerstorfer. —
V železniikem pododseku ae je nadaljevala rasprava o prekoračenju proračuna pri gradnji planinskih železnic. Posl. Skene, ki je v poslanski zbornici izrekel uničujočo sodbo o tehniških delih pri teh gradnjah, je svojo kritiko deloma preklical deloma ublažil, vsled česar je stališče ministra dr. Wittka zopet čvrsto. — Tiskovni odsek je razpravljal o § 9. novega tiskovnega zakona ter po daljši debati sprejel z veliko veČino določbo, da so državni in deželni poslanci za časa zasedanja, to je imunitete, izključeni od odgovornega uredništva.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 2. marca. Cesar je poklical v avdijenco sledeče politike : gref* A p ponvi j a, barona Banffyja, predsednika magnatske zbornice grof a Csakvja, predsednika poslanske zbornice J ust ha, liberalne poslance barona Daniela, dr. F alka, Hodossvja, Langa, gr. Zelenskega; nadalje desidente dr. Daranvja, Rakovszkega, grofa Ziohvja, Kossuthovca T naliv j a in To t ha ter bivšega hrvatskega ministra pl. To mačića.
Budimpešta, 2. maroa. Dr. W e k e r 1 u se poveri sestava novega ministrstva pod pogoji, da se izpolnijo zahteve glede armade, dočim ostane zajedno oarinstvo do preteka sedanjih carinskih pogodb. Združena opozicija je odločna nasprotnica We-kerlovi kandidaturi, obenem pa grozi, ako se do 15. t. m. ne reši kriza, da bo razvila po deželi agitacijo, kakršne Ogrska še ne pozna.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 2. marca. V v vb or škem mestnem okraju je vstavilo včeraj nad 10.000 delavcev večjih tovarn delo.
K r a k o v, 2. maroa. Za vrhovnega gubernatorja v Varšavi bo imenovan hetman donskih kozakov general M a-ksimo vi ć.
Petrograd,2 marca. VTomsku so zaprli slovečega učenjaka, 77.et nega Potanina, ker ga ima policija na sumu, da je v zvezi z uporneži.
Petrograd, 2. marca. Zastopniki moskovskih bank so poslali oarju vdanostao izjavo, v kateri se izrekajo za samodrštvo.
Petrograd, 2. marca. Na železnici Petrograd-Kazan še vedno počiva promet, železnična uprava ima vsled tega vsak dan 90 000 rubljev škode.
Petrograd, 2 maroa. V Baku je bilo pri zadnjih nemirih ubitih 350 oseb.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 2 maroa.
Predsedoval je župan Ivan Hribar. Zi overovatelja zapisnika je imenoval občinska svetnika Pređo v i č a in dr. S t a r e t a.
Olbor gospa, ki prireja plesne vaje na višji dekliški šoli, vabi k plesnemu venčku. (Odobravanje.)
Oibor podpornega društva za slovenske visokošoloe v Gradcu se zahvaljuje, da je mestna občina pristopila kot ustanovnica k društvu z 200 K. — Istotako se je podporno društvo zasebnih uradnikov zahvalilo za podporo. — Končno je naznanil župan, da je priposlal djakov-ski kapitelj knjigo v spomin 90 etnice StrosRmeverja.
Občinski svet je pooblastil župana, da odpošlje toplo zahvalo.
Dopolnilne volitve v občinski svet.
O letošnjih dopolnilnih volitvah je poročal občinski svetnik dr. Stare. — Ie občinskega sveta izstopijo letos iz III. razreda g g.: Dimnik, Kenda, Prosenc, Turk in V i d m a r; iz II. razreda gg.: G o r Še, dr. P o ž a r in Svete k; iz I razreda pa gg: dr. vitez B 1 e i w e i s in Grošelj. Končno je III. razred vsled smrti izgubil občinskega svetnika Skrjanoa. Določilo se je, ds, da bodo dopolnilne volitve od 10 do 15. aprila (10. aprila III. razred, 12 aprila II. razred in 14 aprila I. razred) in sicer v »Mestnem domu«. V volilno komisijo se izvolijo gg.: Dr. T r i 11 e r in dr. M a j a r o n za III. razred, dr. vitez B 1 e i \v e t s in Lenče za II. razred in Žužek za I. razred.
Pomnožitev uradnega osobja pri mestnem knjigovodstvu.
Poročal je občinski svetnik Prosenc. V poročilu se podaja podrobna statistika, kako se je delo nri mestnem knjigovodstvu od leta 1894 do 1903 pomnožilo, kar se vidi na številu aktov, ki so se pomnožili za 7000 številk, nastali so namreč trije novi zakladi. Sedaj stane osobje knjigovodstva letnih 16 057 K. Mestni knjigovodja priporoča, naj bi se elektrarno knjigovodstvo združilo z mestnim. Župan je proti združitvi, pač pa se naj ustanovi 1 mesto praktikanta, ne pa novo mesto revidenta in ofioijala. OJsek Be je izrekel za združitev in za 1 praktikanta. Župan je pojasnjeval, da bi združitev imela za posledice, da bi se moralo nastaviti posebnega uradnika in slugo pri elektrarni, ker je inženir C i u h a večkrat službeno zadržan. — Proti združitvi sta navajala tudi tehtne pomisleke občinska svetnika S u b i c in T u r k, ki je želel, da bi bilo knjigovodstvu v I nadstropju. Župan po-jasnuje, da to ni mogoče. — Odsekov predlog za združitev se je od klonil, glede praktikanta pa sprejel.
Novo   gospodarsko nadzorstvo meščanske imovine.
Poročal je občinski svetnik dr. Stare. V nadzorstvo so bili izvoljeni za dobo 6 let gg.: Črne Iv, H i n t e r 1 e c h n e r Karel, Re-pič Ivan, Schlegl J, Kak tel j Fr. in Jenko Avgust.
Deška meščanska dola v Ljubljani.
Mestni Šolski svet je vložil prošnjo, da se pretvori II. mestna deška ljudska osemrazrednica v meščansko šolo. Iz poročila je povzeti, da se je imenovana šola letos razširila ter Šteje s 7 vzporednicami 15 razredov in 712 učencev. Višje 3 razrede obiskuje 147 učenoev. Ti razredi nadomeščajo meščansko šolo, zato je pouk v njih urejen po strokovnem načinu na podlagi knjig za meščanske Šole. Tudi učila rabijo tem razredom ista kot meščanskim šolam. Dra učitelja in šolski vodja imajo tudi izpite za meščanske šole, vendar dobivajo le plače ljudskih učiteljev, ker šola nima javnega značaja meščanske šole. Na Kranjskem je le 1 deška meščanska Šola, dočim jih je na Češkem 345, D jlenjem Avstrijskem 159, Moravskem 101. Šle-liji 21, Štajerskem 17 itd., v celi Avstriji je takih šol 701. Po narodnostih imajo: Nemci 477, Cehi 202, Italijani 9, Poljaki 7, Hrvatje 5, Slovenci pa — 0 (ako izvzamemo zasebno dekliško meščansko šolo v Ljubljani). Po nesrečnem deželnem zakonu (čl. IX. dež. zak. št. 37 iz leta 1874 je stvar občine kot šolskega okraja, da skrbi za plače meščansko - šolskih učiteljev. Ko bi pa mestna občina ne zmogla teh stroškov, se lahko obrne na deželo Kranjsko, da prevzame razliko med sedanjo plačo ljudsko-Šolskih in bodočo plačo meščanskih učiteljev. Ta razlika bi znašala v tem slučaju le kakih 3000 K na leto. Nova meščanska šola naj bi bila pod lastnim ravnateljem. Poročevalec je poudarjal, da ni dvoma, kako potrebna je za Ljubljano meščanska šola. Glede ustanovitve so seveda težave, kajti treba bi bilo računati z letno svoto 30000 K (plače, pokojnine itd.) Gotovo je, da si tako Šolo Želimo, gotovo je občina tudi šolstvu prijazna.V imenu odseka je predlagal:
1.) Občinski svet prizna nujno potrebo ustanovitve meščanske šole v Ljubljani; 2 ) deželni zbor se poziva, da prevzame stroške za plače in 3) za prostore prevzame skrb mestna občina. Vsi predlogi so bili sprejeti.
Nakup sveta ob Zaloški cesti.
Poročal je občinski svetnik dr. Staro. Gostilničar Jelenič je namreč ponudil dotični svoj svet po 10 K za m\ Svet je mestni občini potreben za regulacijo. Občinski svetnik Predović je priporočil nakup. Ponudba se je sprejela.
Interpelacije.
Občinski svetnik Turk je interpeliral zaradi nekega prehoda na Zaloški cesti, občinski svetnik K o -z a k pa zaradi trotoarja pri Polla-kovi tovarni. — Ojčinski svetnik Predović je interpeliral v zadevi tedenskih semnjev. — Občinski svetnik Dimnik je interpeliral zaradi trotoarja ob Komenskega ulicah, — Občinski svetnik Lenče je interpeliral zaradi dohajanja vode v veže in kleti ob Wolfovih ulicah. — Ob činski svetnik dr. K u š a r zaradi tlaka s kvadri, kakršen je v s l/n burgovih ulicah, in na frančiškanskem mostu. — Občinski svetnik M a 11 y je interpeliral zaradi pritoka vode z ReBljeve ceste na S /. Petra cesto in za napravo dveh prehodov. Župan je odgovarjal, da bo dal vse pritožbe preiskati, oziroma odpraviti.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 3. marca.
— Osebna vest. Profesor kiparstva na c. kr. umetnostni strokovni šoli v Ljubljani gosp. Alojzij Gangl je šel v pokoj.
— Primoža Trubarja slika. Groharjeva slika probuditelja slovenske književnosti ni prva. Že pred 18. leti naslikal je Trubarja po naroČilu tedanjega lajtnanta g. Fridolina Kaučiča sloveči hrvatski slikar „Čikoš-Ses-siau. Slika je napravljena po podobi, ki jo je Levstik v licealni knjižnici našel in je bila 1. 1885. v 20. številki „Slovana" objavljena. Slikar je izvrstno pogodil Trubarja častitljivo in jako karakteristično lice, in čim dalje človek gleda velezanimivo to glavo, tembolj mu bode po godu. Slika je bila 1. 1887 razstavljena v Giontimjevi in Tillovi prodajalnici in je sedaj last g. notarja P 1 a n t a n a. ČikoŠ-Sessia pa je pred leti ostavil domovino oziroma Z<agreb, kjer je bil profesor risanja na obrtni Šoli in se podal v Ameriko, kjer žanje mnogo slave in zlata.
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, dne 4 marca predstavlja se prvič izvirna slovenska šaloigra v enem dejanju: »Brat S o k o 1«, ki jo je spisal Franc M i 1 č i n s k i. Gospod avtor, ki je spisal že mnogo humorističnih ter satiričnih črtio in povesti, stopa s to enodejanko prvič v vrsto slovenskih dramatičnih pisateljev. Glavni vlogi v noviteti kreirata gospa Danilova in gosp. Verovšek, ostale vloge pa imajo gdč. S p u r n a ter gg. Danilo, Boleška, Nučič in Gradiš. Poleg »Brata Sokola« igra se starejša slovenska izvirna veseloigra »V Ljubljano jo d a j m o!« Spisal Jože O g r i n e c Tudi v tej veseloigri imata glavni vlogi gospa Danilova in gospod Verovšek. Predstava vrši se na »par« ter sodeluje izjemoma vojaški orkester. — Na pustni torek igra sa ob 1B5. popoldne velika pustna burka »Slovenec in Nemec ali tat
v mlinu« kot ljudska predstava pri znižanih cenah, v petek je pa operna predstava in sicer prvič v tej Bezoni Puccinijeva opera: »B o -h e m e«.
— Slovensko gledališče.
»C h a r 1 e v e v a tetka« je veleza bavna burka, ki se je že mnogokrat igrala na našem odru in imela vselej najlepši uspeh. Tudi pri sinočni re prizi je bilo obilo veselja, smeba in zabave. Predstava je bila prav dobra.
— O Aškerčevem Primožu Trubarju je prinesel »Agramer Tagblatt« v podlistku obširno oceno z uvedom o političnem in kulturnem napredovanju Slovencev. Spisal je oceno g. Fran Se lak)
— Akademija. G dr. Ivan Robida nadaljuje svoje predavanje »o higijeni« v nedeljo, dne 5. t. m. Ura predavanja se je izjemoma določila ob 4. uri popoldne.
— Grof V/alderstein in dr. Triller. Pri okrajnem sodišču se je v torek vršila obravnava o tožbi grofa \Yalderateina proti odvetniku dr. Trillerju. Povod tožbi je dalo to, da je dr. Triller kot pravni zastopnik sorodnikov umrle grofice Walderatein v prizivu na višje so dtšČe izrekel dvom, da bi bila grofica \Valderstem pred svojo smrtjo darovala svojemu možu hranilnično knjižico za 62000 K, med tem ko trdi grof, da mu je bila ta branil-nična knjižica podarjena že 1. 1900 Pri obravnavi je dr. Triller v opra-vičenje svojega mnenja navedel daljšo vrsto okoliščin, zlasti detajle o neplačan h dolgovih grofa Waldersteina. Razsodba je bila izrečena včeraj. Dr Triller je bil obsojen na globo 70 kron, a se pritoži proti tej obsodbi na višjo instanco.
— Pevski klub ces. kr. poitnih in brzojavnih uslužbencev v LJubljani priredi v soboto, dne 4. marca plesni renček v dvorani Puntigamske pivnioe (»Katoliški dom«) Svira godba gosp. 1 Bcbelna. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo; maske plačajo 20 kr. Spored: Godba, korian-doli in več drugih zabav. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— Vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico priredi na pustuo nedeljo društveno veselico s tombolo na Tavčar jevem dvoru na Jožici. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabila se ne bodo razpošiljala.
— Pevski zbor ,,Čitalnice
V Šiški" priredi v nedeljo, dne 5 marca t. L v salonu »pri Ragi« sa bavni veCer. Spored: 1 Nedvel: »Zve-ina«. 2. Volarč: »Vaveder«. 3 Križ fcOTski: »Utopljenka«. 4 Ipavec: »Ili rija oživljena«. 5 11 tjdnh: »Jadransko niorje«. 6. Šaljivi prizor. 7 Ples in prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek ob nolu 8. uri svefter.
— Čitalnica   v Cerkljah,
_ ki   obstoji   Sele   dva  meseca —
priredi v soboto, dne 4 marca t. 1. 0b S url zvečer v društveni sobi l zabavni veoer z jako raznovrstnim sporedom
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu f^bruariu 1905 je 461 strank vložilo 106.829 K 90 h, 297 strank dvignilo 72.621 K 69 h, 6 strankam se je izplačalo posojil S.000 K, stanje hranilnih vlog 3,631207 K 72 h, stanje posojil 2.035.421 K 01 h, denarni promet 898402 K 91 h.
— Na Jesenicah se vrši v scbnto. dne 4. marca t. 1. v gostilni g K Višnarja veliki trgovski ples, ki ga priredi tvrdka portarturškth žab. Veselica obeta biti velezabavna in poleg sokolske ena najbolj ob iskanih. Začetek ob polu 8. uri zvečer. O polnoči velika žabja pojedina. Sveže žabezKeke. Vstop nina 80 vin. Da e proste. Maske dobro dcšle. Ako smo koga prezrli pri rszpošiljatvi vabi?, naj nam to blagohotno oprosti.
— Prva vožnja skozi bo« hinjSki predor* Predvčerajšnjim je pel|aia prva lokomotiva skozi predor na Gorišfco.
— Lovski in strelski klub V Ilirski Bistrici priredi v nedeljo, dne 5. t. m. v veliki dvorani hotela »Ilirija« v II. B.strici ples.
— Razširjena dola. Triraz rednica v Mozirju se razširi v štiri razrednico.
— Slovenci pred Gradcem. Svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Fran Hren je kupil, ne graščino, kakor se je pomotoma poročalo, pač pa lepo posestvo, ki leži 7 km od Gradca ob kdflichski železnici, in sicer z vsem lepim fundusom vred. Posestvo je bilo nekdaj lafet umrlega župana Portugalla.
— Telovadno drudtvo »Tržaški Sokol" priredi v gledališki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo, dne 5 t. m. veliko maskarado. Priti je v kostumu, maski ali v plesni
bleki. Plesovodja gosp. Ivan Umek. Svirala bode vojaška godba pešpolka št 97. Začetek ob 9luri zvečer.
— Samomor. Vpokojeni uradnik Ludevit Potega v Trstu se je ustrelil 0 vzroku samomora se ne ve ničesar.
— Mlad samomorilec. V
Poreču se je ustrelil lG.etni Josip Delconti zaradi nesrečne ljubezni.
— Tatovi v davkariji. Te
dni so vdrli neznani tatovi v davkarijo v Korminu in poskusili prevrtati blagajno. Na nekaterih krajih se jim je to posrečilo, a najbrže jih je kdo motil, ker dela niso dokončali, marveč odšli praznih rok.
— „Vesna" priredi svoj I. redni občen zbor dne 4 marca pri Rchterju (Dunaj III R^nii\v3g Nr 3) ob 7. uri zvečtr. Slovanski gostje dobrodošli.
— Tvrdkef ki imajo kupčijske zveze v Bjrutu (Biirut) dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L ubijani važno zaupno poročilo o kupčijskih razmerah v Baru*u.
— Izpred tukajšnjega porotnega sodišča* Janez Felc, 31 let stari dninar v Zgor. Tribuši, dosedaj Še nekaznovan, je tožen hudodelstva uboja. Dne 3. decembra 1904 se je obdolženec pri okrajnem sodišču sam ovadil, da je prejšnji večer v Sedejevi hiši na Vojekem v pijanosti dregnil Gašperja Mraka v levo stran hrbta. Preiskava je dognala, da je Janez Feic in njegov brat France v družbi okvar-jenca in Jakoba Erjavca v Mrakovi hiši pil žganje. Proti večeru se je vrnila posestnica Mrakovka s svojim sinom Jakobom iz Idrije domov. Po dogovora se je vsa družba podala v Sedejevo bajto, kamor je prinesel obtoženec liter žganja. Vsled precejšnje množine zaužitega žganja je postala dražba precej živahna. Obdolžencev brat France in Jakob Mrak sta se jela -rockati-, navzoči so jih pa vlekli narazen. Janez Felc se je jel potegovati za svojega brata, češ, kaj imajo ž njim, aato pa je začel z odprtim nožem praskati po zidu. Gospodar Janez Sedej, boječ se kake nesreče, ga je miril in res je ta spravil nož v žep. Ko pa je hotel Jakob Mrak s svojim polubra tom Gašparjem zapustiti sobo, je videl, da se je obdolženec obrnil proti njemu iu v tistem trenutku začutil, da ga je v hrbtu zaskelelo. Ranjenca so nato obvezali, imel je še toliko moči, da je sel sam peš domu, drugi dan je pa oslabel in dne 2(J. prosinca t. 1. umrl. *ri razparanju trupla so zdravniki dognali, da so bila pljuča ranjena ter Je smrt nastopila vsled gojilobnega za-strupljenja krvi. Obdolženec Janez Felc
se zagovarja s popolno pijanostjo ; on pravi, da izza tega Časa, kar je zapustil Mrakovo hišo, se ne ve spominjati na nič. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali, potrdili so pa vprašanja, da je nepridno mahal z nožem okoli sebe ter se stem okrivil pregreška zoper varnost življenja. Obsojen je bil na 4 mesece strogega z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrenega zapora.
— Glaa iz občinstva. Piše se nam: Pešpot od pokopališča do topničarske vojašnica je prav zadnji čas v strašnem stanju. S oer vemo, da se ne more vse in povsod naenkrat spraviti v red, a vendar prosimo merodajne kroge, naj tej poti posvetijo nekoliko pažnje.
— Nesreča. Dne 26. pr. m. je v Kolizejskih ulicah neki voznik z vozom podrl na tla kuharico Neto Jordanovn  in  jo  in tuo poškodoval.
— Gorsko topničarstvo. Sinooi se te z meŠancem pripeljalo i z Galicije 79 topniČarjev, 8 konj (mul] in en ftastnik, kateri so se nastanili v trnovski »Rie&i vojašnici«.
— Neznano kam je odiel železniški sorevodnik Pavel Rudolf, stanujoč v Mostah pri Ljubljani. Na vedeneo je prišel dne 22. pr. m. iz blaznioe na Studenca in se mu je zopet omračil duh ter je vsled tega zapustil družino in nekam odšel.
— Obleko pokradel. Na Sv. Martina cesti je neki tat pokradel delavcu Vioc. Debevcu več obleke, perila in srebrno cilinder uro.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 22 Slovencev. — 38 Hr vatov je šlo na Prusko, 12 M*cedon-cev in 6 Hrvatov v HruŠico, 12 gor-niih Avstrijcev je šlo na Občino. — 13 Hrvatov je prišlo iz Hrušice.
— Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zvečer v restavracijskih prostorih  g. Schreva
Južni kolodvor«). Začetek ob polu 8  uri. Vstopnina 20 kr.
— Tujci v Ljubljani. Meseca februarja L L je doŠlo v Ljubljano 2515 tujcev, — za 37 manj kot prejšnji mesec in za 248 več kot v istem me spcu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu:  „Pri Slonu44 660,
Pri Maliču" 345, „Lloydu 240, „Pri južnem kolodvoru" 135, „Pri avstrijskem cesarju" 159, „Pri Štruklju" 88, „Ilirija" 128, „Grajzer" 102, „Pri bavarskem dvoru" 78, v ostalih gostilnah in prenočiščih &80. Med temi jih je bilo iz tujih držav 24.
* Najnovejše   novice. —
Nepošten nemški župan. Žu pan v Gr. Enzersdorfu pri Dunaju, Marcher, ki se je pred štirinajstimi dnevi ustrelil, je poneveril iz fonda za okrajno ceste 80.000 K ter kavcij v znesku 40.000 K.
— Velika nesreča v rudniku. V nedem rudniku blizu Vrati-slave je podsulo 20 delavcev, izmed katerih jih je 15 mrtvih.
— Z grofico Montignoso so se začela na izrecno željo kralja znova privatna pogajanja.
— 1 L' močnih potresnih sun kov so  čutili včeraj na Saksonskem. Potres je napravil na poslopjih precej škode.
— 2,482.243 K dobička je napravila v pretečenem letu češka eskomptna banka v Pragi.
— Čudna demonstracija. V Lvovu je bil te dni najsijajnejši ples, ki sta se ga udeležila tudi na mestnik in deželni maršal. O polnoči je prikorakalo nenadoma v dvorano okoli 100 tehnikov, pojoč patrijotične pesmi. Sredi njih je nosilo 12 dijakov črno krsto. Nosače je policija aretovala.
* Kako se nam je najprej ravnati pri opeklinah? V mr-zlejšem času se opečemo preje nego v gorkem, čenaur se ni čuditi, ker sta kurjava in razsvetljava prva izmed vzrokov opeklin. Nikjer pa nečutmo večje potrebe po takojšnji pomoči, kot ravno pri opeklinah. Ivi o najnavad-nejših in najboljših sredstev je otupljen krompir in moka, ki se devata na opeklino. Ravno tako so izborni obkladki, namočeni v svinčeni ali borovi vodi, ki imajo še to prednost, da delujejo antiseptično in zabranjujejo vnetje. Nasprotno pa zmes iz lane-nega olja n apnene vode ni priporočljiva. Ako so bolečine posebno hude, je najbolje zdravilo led, ki ga devamo potom ledenih obkladkov na rano, ali pa vtaknemo opekli ud v ledeno vodo. Ker so opekline takrat hude, kadar so izpostavljene zraku, je najboljše, če jih obvežemo. Z*to se rabi obvezilo, ki je namočeno z jodo-formom, vendar za velike rane ni, ker je jodoform strupen. Opekline, pri katerih se koža opeče le toliko, da ne nastanejo mehurji, je najboljše namazati s čopičem z elastičnim ko lodijem. Razen tega se rabi dandanes za opekline veliko vismntova obveza.
" Interesantne vojne stave. 03 začetku rusko japonske vojne )e bilo več raznih stav v Port Arturju, o Kuropatkinovi vojski in baltiški eskadri. Oieski »Listok« piše, da je
neki   petrogradski    stotnik stavil 200000 rubljev, da pride sam v Ku-ropatkinov tabor, od tam da odide v Port Artur sa časa obleganja in od ondod se poda v C fu Stotnik Ionski, preoblečen v kitajsko obleko je  prišel  v  Port   Artur,  prejel od Steslja neke depeše in se skozi blokado preril in prišel v Čifu    Po trimesečnem popotovanju se je vrnil v v Petrograd, toda trgovec, s katerim je stavil, je napovedal bankerot. Neki japonski častnik v ujetništvu je stavil z ruskim častnikom, da plača kopejko za vsako minuto,  kolikor  jih vzdrži Port Artur od 1. junija 1. 1. dalje. To je zneslo na dan 15 rubljev.    Ko je 1    oktobra   ruski   Častnik zahteval 4000 K dolga, je odšel japonski Častnik v svojo sobo in se ustrelil s samokresom.    Neki   član angleškega kluba v Moskvi je stavi),  da si bo ruska vojska teden  dni   po rojstvu ruskega prestolonaslednika izvojevala veliko   zmago.   Stavo  je  zgubil in plačal 14000 K. Interesantna je stava Rusa Lomakina, ki je stavil, da poje star čevelj, če Japonoi do  1. julija 1. 1. ne prosijo za mir. Ker se je pre-varil  v  računu,  začel  je Lomakin vsak dan jesti po  malem  čevelj in v treh mesecih je pojedel celega.
* fiola spanja. V New-Jerseyu v Ameriki so ustanovili šolo, kjer se uče ljudje spati. Toda šola je določena Ie za dame in ima namen, njih lepoto ohraniti s pomočjo popolnega telesnega miru. Mnogo zdravnikov je namreč mnenja, da izgube ženske svojo zunanjo lepoto pred vsem vsled nepravilnega spanja, in trde nadalje, da se nerodna lega v spanju ponavlja celo, ko je Človek zbujen in da je tudi škodljiva za dobro voljo negracijozne spalke. Kdor v spanju nerodno leži, vstane slabe volje, med tem ko pripravna, vdobna lega povzroči dobro voljo, moe in veselast pri zbujenju. Ustanovitelji nove iole zatrjujejo, da zadostuje kurz dvanajstih ar, da se nauče ljudje tako spati, kot narava zahteva. Po mnenju zdravnikov smrči več Ženskih kot moških in splošni vzrok za to je nosni katar. Sploh se pa Človeka kmalu spozna po obrazu, če smrči: spodnja Čeljust se poniža, usta ostanejo odprta, vsled česar ne zadobi obraz nič kaj lepega izraza. Nova šola boče pred vsem smrčanje odpraviti, med tem pa učiti, kako se spi a zaprtimi usti. Dame se uče tudi, kako morajo najboljše čez noč svoje lase urediti, da dobro spe in da ravno take vstanejo, kot so šle spat. Nobena ženska naj bi zvečer ne zvezala svojih las; glava mora biti prosta, vbadalke se morajo iz las potegniti in lasje morajo prosto viseti, sicer se ne zbudi spalka okrepčana, ampak jo glava boli. Mnogo dam, ki že dolgo niso dobro spale, je obiskovalo novo Šolo in vse jo hvalijo. Katere ženske se ne more naučiti spati z zaprtimi usti, se ji priveze jermen okoli spodnje čeljusti in glave. Novo šolo vodijo tri dame; vsled izvstnih uspehov pa bodo še več šol ustanovile in zgodi se morda, da jih tudi pri nas sčasoma dobimo.
* Kralj in slikar. Kratkočasno dogodbico pripoveduje »R^vue hobdo-madaire« o belgijskem kralju Leopoldu in nekem slikarju. Pred dese tirni leti je bil kralj v neki razstavi, kjer je obrnil pozornost na majhno
hko, ki je predstavljala četo ovnov ob solnčnem zahodu na nekem travniku. Dal je poklicati slikarja in mu povedal, da bi si rad sliko nabavil. Ko sta se radi cene menila, je rekel slikar resnega obraza: »Vaše Veli čanstvo mi bode plačalo ovne po nji-hevi mesni vrednosti ... 50 frankov za žival. . . Ali so Vašemu Veličanstvu ti pogoji všeč?« Kralj je površno preštel te ovne in deial: »10 do 12 živali je . . . 500 do 600 frankov res ni predraga ta slika.« Č*z tri dni so prenesli sliko v grad Laeken Prešteli so ovne, na kar je pokazal slikar množico majhnih belih pik v ozadju in resno pripomnil: »Teh gotovo ne pozabite! Najmanj tisoč jih je!!« — »Toda ni to le prah?« je vprašal La opold osupnjeno. — »Ne, Sire, to so ovni.« — »Daste besedo?« — »Moja častna beseda.« In tako je belgijski kralj brez obotavljanja plačal 50000 frankov, ko slika vendar ni bila več vredna nego 1200—1400 frankov.
* Vedno pohleven. Novi evangeljski župnik v nekem vestfal skem mestu si je iskal stvnovanje. Po daljšem iskanju je končno našel stanovanje, ki mu je ugajalo. Že ga je hotel najeti, ko ga vpraša hišni posestnik: »Ali imate tudi otroke, gospod župnik ?« — »S štirimi nas je nebo blagoslovilo,« je bil odgovor. Jadva pa je gospodar to slišal, je tudi Že prekinil nadaljha pogajanja z besedami: »Obžalujem, stanovanje oddajam le strankam brez otrok.« Preden je mogel še župnik kaj izpre govoriti« vstopil je neki stotnik, ki je tudi iskal stanovanje. Gospodar mu je hitel razkazovat stanovanje, a župnik je vendar počakal, nadejajoč se, da se bo otrokom sovražni mož le dal pregovoriti. Ko sla se s stotnikom vrnila, izjavil je tudi stotnik,
da mu stanovanje ugaja. Toda tudi njemu je gospodar zastavil vpra sanje: »Ali imate tudi otroke?« — »Sest razposajenoev,« je bil stotnikov odgovor. Gospodar na to: »Obžalu jem, stanovanje je le za stranke brez otrok!« Stotnik se je vsled tolike so-c alno-politične ignorance razkačil ter zarentačil: »Veste kaj? Vi me lahko .....!« — Sedaj se je tudi v župniku hotela zbuditi upravičena jeza. Toda premagal Be je v zavesti svojega poklica ter je le vdano in dostojanstveno menoaje si roke izpre-govoril: »Tudi jaz sem Vas že hotel prav za isto vdano prositi!«
Književnost
— „Slovenski Sokol" ima
v Št. 2. naslednjo vsebino:   1. Zgodo vina Sokolstva. 2. O literaturi in telovadbi. 3. Sokolski telovadni sestav. 4. Vestnik slovenskega Sokolstva. 5. Raznoterosti.
— „Nada11. Slovenci v Ame riki imajo sedaj tudi svoj leposlovni list. Imenuje se »Nada« in izhaja v mesečnih zvezkih p) 5 do 6 tiska nih pol. Urednik listu je Ivan Mula č e k. Prva dva sešitka napravita na vsakega čitattl.a prav dober vtis. Sicer obsegata samo prevode, ali izbrani so zgolj znameniti spisi prvih angleških in amerikanskih pisateljev. SčaBoma bo list že dobil tudi sotrud-nikov, ki ga bodo zalagali z izvirnimi spisi. Za Evropo velja »Nadaa za celo leto 10 K NaroČba naj se pošilja na naslov: The »Nada« pu blishing Companv — 702 Loomis Street, C h i o a g o , lil.
— Koledar, namenjen slovenskim delavcem v Ameriki, je izdalo uredništvo vrlega ista »G las Svobod e«, ki izhaja v Chioagu. Poleg koledarske vsebine obsega ta koledar še mnogo pcuSnih in zabavnih spisov, tako poglavitne določbe ustave in za vse izseljence važne poštne določbe in pa vsakovrstnih povesti. Koledar je opremljen z jako ličnimi ilustracijami. Cena 25 c. Bodi ta koledar za 1. 1905. toplo priporočen.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. marca. Današnja seja poslanske zbornice je jako burna. V začetku seje so nekateri ministri odgovarjali na različne interpelacije, potem pa je socialdemokrat Schuhmeier utemeljeval svoj nujni predlog, naj se izvoli odsek 36 članov, ki preišče razmere v vojaških bolnicah. Schuhmeier je utemeljeval svoj predlog z dve uri trajajočim govorom, v katerem je pojasnil razmere v vojaški bolnici v Gradcu Ko je popisal, kako je umirajočega vojaka Handlerja našla njegova mati ležečega v lastnem blatu, je nastalo silno ogorčenje. Poslanci so s pestmi tolkli ob mizo in psovali vojnega ministra in domobranskega ministra. Generalni štabni zdravnik dr. Uriel je zagovarjal bolniško upravo, a tudi na njega so letele najostrejše besede. — Prihodnja seja bo prihodnji četrtek.
Petrograd 3. marca. Car je izdal nov manifest, ki je obu-dilsplošno razočaranje. 0reformah in o ustavi ni govora; car le narod poživlja, naj se združi ž njim na boj proti „ notranjemu sovražoiku". Obenem je izšel uradni komunike, ki razglaša kot izmišljena vsa poročila, da je car naročil ministru Jermolovu, naj napravi načrt ustave.
Varšava 3. marca. Iz neke hiše je bila vržena na policijo di-namitna bomba.
Rusko-japonska vojna,
London 3. marca. Desno krilo Japoncev prodira neprenehoma naprej in je, kakor poroča maršal Oyama, Ruse že trikrat pregnalo iz njihovih pozicij. Rusi imajo mnogo topov in streljajo sedaj na japonske pozicije.
London 3 marca. Tudi j a ponsko desno krilo je začelo operirati proti ruski armadi in je že zavzelo nekaj ruskih pozicij. Japonski vojaki rabijo zdaj tudi ročne granate.
London 3. marca. V Sinhen-čenu so Japonci dobili silne množine provijanta, ki so ga Rusi tam popustili, ko so bili primorani se umakniti.
London 3. marca. Nekateri listi poročajo, da so Japonci zasedli otok Sahalin. Ofi-cielno ta vest  doslej ni potrjena.
Zahvala.
Povodom občinskih volitev na Teharjih dne 25 svečana t. 1. videli smo, kake simpative uživa teharska občina med slovenskimi rodoljubi, dobili pa tudi od raznih pokrajin slovenskih toliko priznavalnih pisem, da si Štejemo v dolžnost in čast, izreči vsem onim činiteljem »image teharske« najpresrčnejSo zahvalo! Posebno se zahvaljujemo nadim zunanjim, izven občine bivajočim slovenskim volilcem, kateri so oddali svoje glasove našim kandidatom in kateri vzlio najneugodnejšemu vremenu niso izostali ter se pripeljali na volišče. Bog iivi vrlega zastopnika vasi Le-veo! Bog iivi v prvi vrati slavne oeljske prvobornike! Bog daj zlravje na vekomaj let vrlim Trnoveličanom, S vetenčanom in vsem drugim volilcem iz Ljubečne ttr raznih drugih krajev. Nikdar ne bomo pozabili vrlih slovenskih volilk, katere so oddale po* oblastila naši stranki ter spodile nemčurje s prekljami od svojih domač h pragov. Bag živi vsa vrle teharske volilk« in voli'ce! ĐDg Vam bo plačnik! S ava in na zdar slovensko Teharje, dne 1. maroa 1905.
Za začasni volitveni odbor: Ivan Ćemažar,      dr. Franjo Štor,
podpredsednik. predsednik.
Tinko Stojan,
začasni tajnik.
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dan. borze 2. marca 1905.
Kaluibenl jMtplrJl. Deo&r
4° 6 majeva renta ..... 100*30
4° , srebrna renta.....100-25
4° u mvstr. kronska renta . . 100*25 4f/# . zlata n . . 119-90 4° c ogrska kronska „ . . . 98* 10 4% „ »l»ta „ . . . 11885 4° o posojilo dežele KranUke . •! 99-50 41/,0/. posojilo mesta Spilet . 100 — 4»/,7. . . Zadar . i 100*-47i*7o boB.-herc. iel. poe. 1902 101-35 4° 0 češka dež. banka k. o. . ij 10O15 4%     *       »       .     * 0.    . 100-16
4-/a70 zst. pisma gal. (t hip. b. I 101*40
*Vi0/o Pegt* koin* *** °* ** 9
10°/0 pr....... 107-45
4,/t*/o piama Innerit. hr. 100*10
4Vt'/o    »      n    ogrske cen.
dež. hr.......I 100*50
4*/ie/0     P18- og1- hiP- DJln-
100-1
4Vb0/, obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....:! 100*—
418°'0 obl. češke in d. banke . I 100*76 4#/t prior. Trat-Poreč lok. ŽeL , 99*—
4°/, prior. doL žel..... 99*60
»°/o    •   jnž. ŽeL kup. ViVi •   318 60 4VaVo *VBt- P08- " *eJ* P* °- • 101*25 Sreek«.
Srečke od L 18601 , .   . .
„   „ 1864 ....
„ tirske.....
n    sem. kred. I. emisije
i»       »      »   M« » „    ogr. hip. banke . . „    srbske a frs. 100 —
„ tnršks.....
srečke.  . .
Ba.si.lika
Kreditne » . . .
Inomoške „ . . .
Krakovske „ . . .
Ljubljanske „ . . .
Avst. rud. križa „ • . .
Ogr.    um » • • •
Rudolfove „ . . .
Salcbarške „ . . .
Dunajske kom. „ . . .
Delni ea.
Južne železnice .... Državne železnice . . . A.Tstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banka . . Ogrske » „ . . Zivnostenske „ • • Premogokop t Mosta (Brftx) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi.....
Trb o vojske prem. družbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne družbe . .
Valute. O. kr. eekin ......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Lacki bankovci.....
BubUi ........
Dolarji........
186 — «77 — 17f— 308 — 302-— 276 — 101 — 140 35 22-26 476 — 79-88-67 — 64 75 33-66'— 76 — 63:> —
9340 654 60
1642-676 75 79050 250— 670 — 617 76
2664 — 639 — 304 — 576 — 174 —
11*33 1908 23*47 23*93
117*10 9530
253 — 484
100*50 100-45 100*45 120-10 98-30 119 05 101*— 101'—
100 — 102-35 100-65
100- 60 102*20
108-45
101 —
101*20 101 —
101- — 101*75
100*— 32060 102*—
190 50 283*— 173 — 318 — 312 50 28050 108 — 141-35 24 25 487-— 83*— 92 — 71 — 66 75 35 — 69 — 81-— 545*—
94 40 665 60
1652 — 677 75 791 50 250*76 672-— 618-75
2574 — 640 — 312 — 681*— 177 50
11-37 19*10
23*53 24*01
117-30 95*50
254*— i —
Žitna cene v Budimpešti.
Dne 3. marca 1906. Termin.
Pšenica za april .   .   .   . sa 100 kg. K 1988
Pšenica  „  inaj   .   ...»  100 . „ 1962
Pšenica » oktober .  .   . . 100 , , 17*36
Rž a april .   .   .   .  „  100 „ a 1568
Koruza   .maj    .....  100 B a 16 20
Oves     „ april   .   .  .   . . 100 „ „ 1450
■MUH,
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Vitlu« uad morjem SOflS.    Srednji iraAri tlak 7S0O mm
O <D	Cas
s-(0	opazo-
	vanja
	9. zv.
3.	7.rj.
■	2 pop.
Stanjo  g V
har, i.      đl ^
v mm
£3
7281
728 5
729 6
31
11
39
si. vzh.
al. jug si. s vzh
Nebo
oblačno
sneg oblačno
Srednja včerajšnja temperatura.-normalo: 15°. — Paiavma 12 0 mm.     3 2'
oglje.
Ponudbe na Ivana Jax & sin v Ljubljani. 677
Stoj, kam jutri?
Na pustno soboto, dne 4. marca 1905 v gostilno „Triglav11, Tržaška cesta 13
kjer bo 681
maskaradim zaliava
s plesom celo noč.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
gostilna „Triglav".
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, nnjnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 pari samo 5 K.
Za naročitev zadostuje dolgost.
B93 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
a.
Jutri, dne 3. marca
„Društvene godbe".
Toči se od 1. marca naprej pekrsko vino iz grofa Merana vinogradov (laški rizling) in pa slavnoznani cviček M. Colaričev; dalje bizeljec Cizlov in notar Veršcev in pa priljubljeni plzenski prazdroj iz meščanske pivovarne, Reininghausovo marčno pivo in Paulanerbrau iz Salvatorjeve kleti. — Dobivale se bodo tudi
morske ribe in ribji brodetto.
Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 40 vin.
Mnogoštevilnega obiska vljudno prosi z odličnim spoštovanjem 674—2
JOS. Schrey, restavrater.
Zanimive znamenitosti!
Metodi porama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dne 4. marca 1905: zadnji dan razstave a
Prekrasna Švica.
Od nedelje, 5. marca do sobote, 11. marca 1905:
Zanimivo potovanje po
Pulju
glavnem vojnem pristanišču avstro ogrske monarhije. Morsko kopališče Grade*. Loftinj Mali. Ogtej.
l\> ponavlja se nle
Serija 40 vin, Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vsak dan — tudi ot» nedeljah In praznikih — odprto od O. do t«, ure dopoldne lu od *. do ». ore popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 682
reLTrxia/t©13etT7-©.
■ fll 2 {spretna
trojašla loiotiita
za suknje (samo fino delo) sprejme takoj
FR. KRAIGHER
v Ljubljani, Kongresni trg št. 5.
v
ac
se sprejme za parno kurjavo v deželni bolnici v Ljubljani. Plača 1080 kron in prosto stanovanje.
ProSnje in izpričevala je vložiti osebno do 15. marca pri upravi dež. bolnice. 672—1
Glasovir
se proda po nizki cooi.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 678
Za vsako rodovi no važno filustrovano knjigo o pramnol Lem blagoslovu % otroki fmm i>o5ilja s prepisi več tlsoCavj zahvalnih pisem tajno
1 »0 k t rvetr. nnnktk k  A. KAM'A Berlin 8. W. A IJnteiiatrMM 60.
Razstava perila
prekrasne in okusne izvršitve! ki vzbuja splošno občudovanje, je za kratek čas razstavljena na ogled v razložnih oknih in v trgovini
Antona Šare v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 8.
<3>
I
ta
I. lovskemu zabavnemu esnemu večeru
lovskega društva ,Krimc v Ljubljani
P"
v soboto, dne 4. marca 1905
v vseh restavracijskih in kavarniških prostorih
pri Zajcu".
(na vogalu Rimske, Bleivvelsove in Tržaške ceste)
s sodelovanjem
——— slavne ljubljanske društvene godbe. ——
Ker se veselica vrti v društvenem lovisCu Da goratem Krimu, bodo prostori gozdno in lovsko okrašeni. — S tem 8te vabljeni, Vafie velerodje, kakor vsi prijatelji lova in nelovci z obiteljo.
SPORED:
Točno ob 8. url zvečer pričetek koncerta.
Otvoritev plesa po 9. ori, ki bo trajal do ranega jutra.
V podzemskem brlogu bode svirala „Srami*-godba, kjer se bode postreglo naravnost iz sodov z izborno vinsko kapljico.
V nadaljno zabavo bode loterijski bazar z bogato zalogo, licitacija divjačine, lovska pošta itd., po polnoči pa se vrsi klobasni lov.
Ker je polovica čistega dobička namenjena društvu za varstvo živali, se preplačila kakor bazama darila hvaležno sprejemajo.
Vstopnina I krono za osebo,  obitelj 3 oseb 2 kroni.
Obleka lovska, narodna ali promenadna.
Restavrater g. Avg. Zajec obljubu]©, da bode postregel, ker ima bogato izbiro, z najboljšimi vini, 8 priljubljenim marčnim in monakovskim pivom, kakor z najokusnejfiimi gorkimi in mrzlimi jedili. Pripravljena bo tudi razna divjačina, med tem tudi divji prešiček pečen na ražnu.
Ker ni mogoče vsakemu doposlati vabila, se vsakdo, ki se zanima za to veselico najvljudneje vabi tem potom In je dobro došel.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
656-2
630-4
Šelenburgove ulice.
Jos. Rojina.
"4*
0»
Adijo, pa jdrava ostani, ._776-i
Podaj"mPšeTenkrat roko;
Na Cvekov pa brinovc ne žabi, [
[Če druz'ga kdo silil ti bo!
"Na "Cvekov pa brinovc — —
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IzTroca. Iz T7"ozn.egra reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 3904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči oser ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aass-Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Daaaj, ces Selrtl v Solnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mariji ue   rare, He Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopo[dne osobni vi; v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am & Inomost, Bregenc. Curih,  Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldi osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez KK Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prag (direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten.   —  Ob 10. uri ponoči oso1 vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo  direktni voz I. in razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari : m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnogr Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz,). Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z D naja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove v.*: Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr,  Pariz, Ženevo, Curih, Breger Inomost,   Zeli  ob jezeru,   Lend-Gastein,   Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob 4. \ 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, In mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljak Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Steyr Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 : zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. i 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob  7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m pono samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAJ NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob S  uri 10 m zvečt Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odho< je označen po srednjeevropskem času, ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHEB, & ko.
trgovina železnin in kovin
u l ijana, Valvazorjev trg~št. 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
3496-14
Jfizke cene!
HI
3®c
ffi
Zahvala in priporočilo.
Usojam si svojim Če. gostom in p. n. občinstvu javljati najvljud nejo, da sem preselil restavracijo iz Gradišča v lastne prostore
„Pri sobicu", Francovo nabrežje št. 15
ki so bili doslej zaprti zaradi popravljanja in da jo zopet otvorii v nedeljo, dne 5. marca t. I. pod imenom
Femtinijeua
zajtr^oualniea.
Točil bom dobra prirodna vina iz soda in v steklenicah i pa piva. gj^T" Specialltota: šilher iz Stainza princa Alfred Uechtensteina, ^ sloviti cviček gospe Hotschevar v K; V steklenicah in na kupice: Borcteaux iz kleti grofa La Toui Plnot noir de la Bourgogne iz vinogradov Mre. Levi Vil I s nova di Fara itd. itd.
Za priznano izborno kuhinjo jamčim.
Zahvaljujem se za doslej mi v toliki meri izkazano zaupan in prosim, da ga v isti meri ohranite tudi mojemu novemu podjet in se priporočam z odličnim spoštovanjem
tudovik fanttni.
679—1
Isd&jatelj in odgovorni irednik: Dr. It« Ta t i ar.
Laitnina In titk .Narodno tu kam c"