151
Okrogla nn/a o uporabi arhivskega gradiva o zaplembah, agrarni reformi in nacionalizacijah
Gašper Šmid
Na posvetovanju ajHivsk h delavcev Slovenije \ /reeali na temo o zaplembah, agrarni relormi 111 nacionalizacijah v času od 25. do 26, oktobia je bila zc prvi dan, to je v četrtek. 25. oktobia organi znana okrogla HizaJ Glavna tema le-tc je bila .ipo-raba aihivskega gradiva. Vodila sta jo dr. .lože /on tar iz. /godovinskega arhiva I jubljana m mag. Milko Mikola iz '.godovinskega arhiva Celje, zapisnikar pa je bila Manctka Legat iz. Pokrajinskega arlii-\ a Maribor.
Naiprej so bili udeleženci seznanjeni z obstoječi lih mednarodnimi priporočil o uporabi arhivskega gradiva po katerih naj bi bilo Ic-to dostopno po 30 oziroma 50 letih od svojega nastanka Po našem praviiniku o pogojih uporabe arhivskega gradiva je arhivsko gradivo dostopno takoj, ko je prevzeto v arhiv, / '/jemo ee jc ustvarjalec ali njegov pravni naslednik v.ročitelj ob predaji grad'va zahteval drugače Dostopnost uporabe oziroma nedostop nost arhivskega gradiva jc pogojena tudi s tehničnim momentom, (npr neurejenost gradiva, potreba po restavraciji, Konservaciji.. .), vendar pa mora arhivska ustanova uporabnika seznaniti s posegi na gradivu o/iroma ga obvestiti kdaj bo dostopno Posebno mesto zavzema varovanje osebnih podat kov, za katere v svetu na splosno velja da so dostopni 10 let po smri.' ustvanalca, (kar pa pri n*s se ni cisto izoblikovano). Potrebno bo poiskati določiti mejno letnico nastanka gradiva in nato upora bo Kljub tenui pa ne smemo zapirati podatkov, ki ■>o že bili javno razglašen' (npr javna je sodba medtem ko so ovadba pričevanja, zagovor taina m spadajo pod zaporo od 30 do 50 let) Zaradi /a scite osebnih podatkov se uporaba i/jemoma lahko še dodatno omej' Poznat- je treba /akonske pred pise hi Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je bil /e sprejet m objavljeni vendar v praksi se ni zaživel. Arhivsko grad vo jc načeloma dostopno uporabnikom le, če izcočirelj ni h razi! svoje volje drugače V prašhiva je uporaba arhivskega gradiva CK ZKS, ki jc dostopno le do leta 1945, za mlajše gradivo pa je potrebno met: dovoljenje pravnega na Tednika CK ,'KS, to je SDP Isto velja za nekaj osebnih londov. (Kot zelo strog primer zaščite in varstva podatkov so bili navedeni arhivi v Vadka nu kjer je uporabniku dostopno cerkveno arhivsko gradivo le do leta 1922. Nastalo gradivo se razdeli na 3 dele, in sicer na tajili tekoči in zgodovinski arhiv, lajn; arhiv sploh nikoli n dostopen lii se vsakih toliko let uniči, tekoči irhiv služi le /a red 110 poslovanje, medtem ko jc zgodovinski arhiv na razpolago uporabivkom) V svetu velja tudi piavi-lo, da uporabnik arhivskega gradiva, ki je zlorabil zaupnost podatkov, kazensko odgovarja m ne arhivska ustanova ki mu je dala gradivo v uporabo, kot velja to pn nas
Izkušnje posameznih arhivov pn izdaji dokumentov so načelno enotne. Vprašaje pa jc, katero arhivsko gradivo oziroma dokumente moramo dati stranki v uporabo, medtem ko izdaja dokumentov upravmm organom poteka v skladu z Zakonom o upravnem postopku Prizadeta stranka - uporabnik arhivskega gradiva o zaplembah agrarn' reformi n nacionalizacijah naj bi iskal podatke tudi v arhivskih službah delovnih organizacij, k' so nasledde nekdanje privatno prcmo/cnjc. Glede na to problematiko je bil /c na koordinaciji sveta slovenskih arhivov sprejet sklep da Arhiv Republike Slovenije posreduje zahtevo Sekretariatu za kulturo, ta pa drugim pristojnim institucijam za tolmačenje v zvezi s problem; uporabe arhivskega gradiva oziroma izdajanjem dokumentov za uveljavljanje lastninskih pravic Gradivo jc potrebno zavarovati pred i/gubo in nepotrebno uporabo, saj po doseda nji praks: lahko uporablja isto arlvvsko gradivo tako stranka kot upravn- organ Predvidoma naj bi sc čimprej sestali tudi predstavniki arhivov. Republiškega sekretar ata za upravo in pravosodje in Republiškega sekretariata za kulturo, da bi sc dogovoril: o načina uporabe dokumentov v Ivezi z urejanjem premoženjskih zadev, upoštevajoč tudi Zakon o dcnauonalizaciii ki pa mora prinesti tudi določila kdaj m komu jc treba posredovat; arhivsko gradivo oziroma |li jc potreben original ali za dostuje overovljena reprodukcija.
Zeli» problem,iticm so roki izročanja ki naj bi bih 30 kt od nastanka arhivskega gradiva, kar jc tudi običajen čas v drugih državah. Ta rok bi mora 'i upoštevati tudi pn modifikaciji Zakona o naravni m kulturni dediščini oziroma v njegovih podzakonskih aktdi. S tem, da je pogojena zakonito:,t države in pravnega reda, bi bilo '/boljšano tudi delovanje arhivskih ¡ivtHueij, k: ne bi bilc več tako obremenjene z dotokom mladega gradiva.
Posledica vsega tega bi bila organizacija tiskovnih konferenc ali okroglih mi/ posameznih arhi vov, na katerih bi seznam!: javnost o zgodovinskem razvoju upiavnih organov m o arhivskem gradivu, ki še ni prevzeto v arhive (npr gradivo sodišč in uprav - arhivi še mma)o popolnih podatkov m zato morajo bit; čimprej seznanjeni, kje sc določeno gradivo nahaja) Seznanjeni bi bili tudi z nalogami arhiva v zvezi z izdajo dokumentov. Sprejemljivo in še najbolj pnmcrno bi bilo enodnevno posvetovanje. k|er bi moral, prisostvovati dokumentalisti s sodišč, občinski1 ifi republiških upravnih organov, predstavnik; Združenja za urcianjc premoženjskih pravic komišij, ki bodo to reševale. . . V'cs čas pa morajo arhivi tesno sodelovati z občinskimi in državmmi organ:, k' pa jiii morajo pravočasno obveščati o vsem, kar |c novega v zvezi s premoženjskim- pravicami.
Sklepi okrogle mize so bili naslednji
Repubhsk organ pristojen za urejanje premo-zenjsko-lastninskih odnosov naj zakonsko odredi postopek denacionalizacije in v njem tudi določi vlogo arhivske mstitucijc.
Republiški sekretariat za upravo in pravosodje naj pošlje vsem sodiščem poziv, da bodo dala arhivom vpogled v vse gradivo o nacionalizacijah, razlastitvah, zaplembah ki naj to gradivo, zaradi že
152
skoraj kronične prostorske stiske skoraj vseli slovenskih arhivov, šc naprej skrbno hranijo, ker so ti dokumenti pomcmbiv tako za zgodovino kot z.a urejanje lastninskih razmerij.
-	Vse arhivske ustanove naj na sodisč.h preverijo - evidentirajo arhivsko gradivo, ki se nanaša na to tematiko, tako da bodo uncle pregled nad tem gra divom m bodo lahko tudi uporabnika napotile v pravo ustanovo.
-	kljub določenim nejasnostim morajo arhivi šc naprej reševati vloge na to temo, vendar v okviru svojih zmožnosti m v okviru dostopnosti arhivskega gradiva. Vse zadeve naj bi reševali Lini Hitreje.
-	Udelcženci posvetovanja arhivskih delavcev Republike Slovenije m okrogle nnze o problemih uporabe arhivskega gradiva v Zreča!j apelirajo na pristojne organe občin ustanoviteljic m pristojne republiške organe, da končno rešijo prostorsko stisko Zgodovinskega arhiva Celje, ki je prevzel komaj polovico athivskega gradiva na svojem območju, medtem ko ostalo gradivo, v glavnem zaradi neustreznega hranjenja, propada pri imetnikih
Porot 'o o delu Arhivskega društva Slovenije (10. februarja do 21. feb.uarja 1990)
Brane ožina
Na občnem zboiu 10. februarja 1988 jc bil izvoljen nov izvršni odbor m ostali organi ADS (glej H Kozina, Poročilo o delu ADS, Arhivi XI, št. 1-2, 1988, str 104-106), ki so v svojem mandatnem obdobju opravljali svoje delo v skladu s pravili ADS.
Izvršni odbor ADS je uncl v tem mandatnem obdobju, Ki gaje vodila predsednica Darinka Drnovšek, skupaj deset sej, kjer smo obravnaval: tekoče probleme v dejavnosti društva, vodili pnpravc in organizirali programske akcije ter usklajevali delo društvenih komisij i a odborov.
Od I 1 do 14. septembra 1988 jc bilo ADS organizator obiska gostov Inštituta arhivske šole iz Marburga. Gostje oziioma študentje (33 oseb), ki so jih vodili dr. Lovvcnstem, dr. Wollf in dr Pollcy, so si v okviru strokovnega obiska naiprej ogledali Maribor in Pokrajinski arhiv v Mariboru, kjer so sc seznanili tudi z delom Arhivskega centra z.a stro-kovno-tehnična vprašanja. Nadalje so si ogledali Zgodovinski arhiv v Ptuju tei mesto Ptui. Naslednji dan so bili gostje v Ljublj im, kjer smo v okviru strokovnega izobiaževanja pripravili simpozii na temo Izobraževanje arhivskih delavcev Svoje referate so predstavili- dr. Fritz. VVolff: lzobrazevan|e znanstvenih arln vistov na arhivski šoli v Marburgu kot podiplomski študij
- dr.Jože /ontar: Arhivsko šolanje v Sloveniji dr Rainer Polley: Izobraževanje za višješolsko arhivsko stopnjo na arhivski šoli v Marburgu -strokovna visoka šola za arhivistiko
mag. Peter P Klasinc: Šolanje delavcev v rcgi-
straturah
V	okviru svojega programa so si gostje ogledali Arhiv Republike Slovenije, mesto Ljubljana, zvečer pa smo priredili skupno družabno srečanje slovenskih m nemških arhivistov v gostilni Mrak. Na slednii dan so gostje odpotovali v Trst
Slovenski arhivski delavca (skupaj 30 oseb) smo rcah/.irab recipročni obisk v Nemčiji od 10. do 15. oktobra 1988. Prvi dan smo bili gostje Državnega arhiva v Munchnu, kjer so nas gostitelji z. dircktor-jen arhiva dr Walterjem Jaroscliko seznanili s svoinn delom, ogledali smo si prostore državnega arhiva ter izmenjali izkušnje m probleme, s kateri ni i se srečujemo pri svojem delu Od II. do 14. septembra pa smo bili gostje Inštituta arhivske šole v Marburgu. V okviru svojega obiska smo si ogledali arhive v Marburgu, Koblenzu in Wiesbadnu
V	vseh teh arhivih smo si ogledali prostore ter se seznanili z. delom nemških arhivistov. Morda naj-vcc|i vtis je na slovenske ailnvistc napravil obisk Zveznega arhiva v Koblenzu s svojo novo moderno zgradbo m sodobnim načinom dela z. arhivskim gradivom (mikrofilm, lačunalnik^film), V Wies badnu sSo v okviru obiska sodelovali tudi na sini poziiu, kjer so nam gostitelu predstavili «-tanje ra lunalniške obdelave podatkov v nemškil. aihivih
V	Marburgu smo bili gostje Mestne hianilnice, tu so nas seznanili z računalniško obdelavo podatkov, v arhivu v Marburgu pa je bil /animiv ogled nove restavratorske delavnice in knjižnice ter prikaz njihovega dela na področju računalništva Naše izkušnje na področju AOP sta predstavila mag, P P Klasmc in V. /umer.
V	okviru obiska smo bili tudi gostje Državnega vinarskega posestva Kloster Eberbach v Renskem okrožju m pivovarne Marburg. Ob povratku smo si za kiatck čas »gledali tudi Salzburg z zgodovinski iiii znamenitostmi.
Arhivsko društvo Slovenije je s finančno podporo ter v sodelovanju z Z A DJ sodelovalo pri posta vitvi razstave m izdaji kataloga Bogastvo arhivov Jugoslavije Slovcnna jc na razstavi sodelovala s 40 eksponat" iz. slovenskih arhivov. Razstava je bila odprta 5. oktobra 1988 v prostorih Athiva Jugosla .vije v Beogradu Otvoritve so se udeležili tudi člani ADS, ki so pozneje sodelovali tudi na kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije v Arandjelovcu (5. do 7. oktob ra 1988). Na kongresu so pili na predlog K) ADS potrjeni naslednji delegati za lunkcijo ZA DJ iz. Slovenije:
-	konlerenca: Marija Oblak-Čarni, mag. Peter P Klasinc, Marjetka L.cgat
predsedstvo ZAD.I Darinka Drnovšek, Piane Kozina
-	odbor za samoupiavno kontrolo: Dušan Med ved
-	svet z.a znanstveno-raziskovalno delo: Vladimir Zu mer
-	uredniki odbor časopisa Aihivist mag. Peter P. Klasinc
-	redukcija za edicijo Učbenik iz. arhivistike dr. Jože Zontar
-	odbor za kulturno-prosvetno delo: Vladimir Kološa
-	fcoiuiiija z.a mednarodno sodelovanje mag. Pe