P Mamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. Uredništvo u nahaja v Mariboru, Jarčioava ulica 5t* 4, I. nadstr-UPRAVA ac nahaja ▼ .Jurčičevi 4, pritličje deano. Tele-*oa H. 24. —- SHS postnočekovni račun ikav- 11.787. ki * aaančrla bra denarja m n« °z^ra* — Rokopi»i ac ne vračajo. Pošfnftia plačana ' v' g&Sdvfsfi1 cena aaRašnje štev. om —'73 TABOR Posamezne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—*a inozemstvo D 18' - , dostavljen na dom D 11*—, na izkaznioe D 10* — inserati po dojjovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, furčičeva uliaa štev.4. Naslov Driavno-politični načrti HaksSmovičeve skupine povratek se bo znablti preprečil z z*£»sno diktaturo. — Nov občinski zakon. — V važno protitežje radičcvcom. B e o g r a d, 13. septembra. ^ zvezi z vestjo iz Montc Carla, da sc je Htola p a s i ^ ,lr"prav‘'a teren za skup- 'no: dobro premišljenem načrtu bi se Psčina poslala na nedoločen čas na do-Pust V i •zen ' C3SU v'atati tisto, »v čemer sc zrcali njihov lastni jaz«- To se pravi: čitatelj išče v novinah to. kar njega najbolj zanima. Vse ljudi pa najbolj zanima to. kar tvori največje dogodke na svetu: življenjski boj in ljubezen. Zato ljudje tako radi berejo ljubezenske reči, poročila o raz porokah, pikantne zgodbe, vesti o zločinih in pustolovščinah in mora tedaj vsak list, ki kaj da nase, polniti svoje kolone s takimje gradivom. Vse, kar je nenavadno. ie novo in to najbolj ljudi zanima, temu gre tedaj tudi prvo mesto. Razna pojasnila, opravičila, demantiji, dopisi in znanstveni podatki spadajo že na drugo mesto, ker so za velik del čitatcljev preveč suhoparne- V vsakem zanimivem poročilu sc mora opisati boj (polarni raziskovalec se bori s prirodo, neki človek stoji sam proti nogometni skupini ali politik, ki tolče opozicijo) in sicer morajo biiti osebe kolikor toliko znane občinstvu, ker jih si-cer ne zanimajo ali pa morajo biti take. da vzbude vso pozornost- Take reči se rade berejo- Kajpa, zanimanje čitatcljev za take reči ni .stanovitno; kar danes zanima, jutri dolgočasi. Vrhu tega sc listi ne čitajo dolgo. Povprečno se či-tajo jutranji listi 15 minut, večerni pa 20 do 25 minut. Članki resnejše vsebine ne smejo biti daljši od pol kolone, ker sicer zanimanje čita-telja preje opeša. Bivša cesarica Žita sili v samostan. Taku Aktu poročajo angleški listi. Zani- mivo bi bilo premotriti vzroke tega hrepenenja po samostanskem zavetju- Še picd nekaj leti je Žita silila na madžarski prestol- Danes bi se zadovoljila s samostanom- v ideti jc, da postajajo tudi bivše kraljice skromnejše in pametnejše Stanovanjska beda prodira v vse ko-ickc pulo v kaznilnice. Vsaj v kazni]-nicah države Ne\v York je nastalo teko pomanjkanje »stanovanj«, da morajo pošiljati kaznjence v druge ameriške kaznilnice. Mariborske vesti Maribor, 13. septembra-Pravniki v Mariboru Včeraj popoldan ob 14. uri je prispelo s posebnim vlakom v Maribor 400 pravnikov- Domače občinstvo jim je priredilo prisrčen sprejem- Vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja. Med splošnim navdušenjem je odlične goste nagovoril g. dr. Pip uš- Zahvalil se jim je za pokornost, ki so jo izkazali severni meji naše skupne domovine s tem, da so poselili Maribor. Pozdravljal je delo kongresa, ki bi naj rodilo na polju zakonodaje mnogo uspehov. Nato so gostje zapeli »tlei Slovani« in navdušeno vzklikanje se je zopet ponavljalo, dokler ni iz vlaka odgovoril valjevski Šumadinec, advokat Vlada Nedeljkov ič- V temperamentnem govoru se je zahvaljeval za gostoljubje. ki ga uživajo brez izjeme vsi, ki posečajo Slovenijo in za prisrčen sprejem. Prešel je na delo in svrho kongresa ter omenil potrebo izenačenja zakonov, češ, da mora pravo čuvati meje države, ki je bila zgrajena na bojnih poljih. Po končanem sprejemu so številni gostje in množice domačinov odšli pred magistrat, kjer jih je v imenu mesta Maribora, pozdravil župan mestne občine, g. dr- Leskovar. S tem »o bile of ic ielnosti zakl j učen e. Po ogledu mesta in raznih zanimivosti se je vršila v Gotzovi dvorani zakuska, kateri je prisostvovalo okrog šeststo oseb- Ob 18- uri je odlična družba zapustila Maribor in odpotovala v Rogaško Slatino, kjer so bila preskrbljena prenočišča. Dane* se kongresisti zopet vračajo na domove, polni najprijetnejših uti®ov in z željo do skorajšnjega svidenja! m Jugoslovanska-Češkoslovaška liga Češki klub sta dobila iz Prage posebno opozorilo na nastop praške umetnice gdč. Mirjane D- J a n e č e k o v e, ki dtt priredila v soboto zvečer v našem Na-; rodnem gledališču večer meloolastičnih plesov. Gdč. Janečkova ima vrhu odličnih vmetniških kvalitet tudi odličen položaj v praški jugoslovanski družbi, zlasti pa v krogu češkoslov.-jugeriov- \ lige. Zato se vabijo člani obeli društev, da posvetijo temu nastopu vso pozornost, da se ga po možnosti mnogoštevino udeleže in da agitirajo zanj med znanci- Kadar pride naš umetnik v Prago ali v manjše češka mesta, se tamošnji naši prijatelji potrudijo, da je obisk kar najčasteejši. Analogna dolžnost veleva tudi nam, da skrbimo za obilen obisk, kar ie tem ažje, ker se obeta vsakemu gledališkemu gostu Izreden užitek. m »Kralja Ojdipa«. znamenito Sopho-klesovo dramo, bo vprizorila »»Ljudska univerza« prihodnje dni v Gotzovi dvorani- Režiral bo g. Bratina, sodelovali pa bodo oni igralci in igralke, ki so žc nasto pili v gledališču v teh vlogah- Predstava bo namenjena zlasti srednješolski mladini in ljudstvu- Natančneje še sporočimo. m Pohotnež. Včeraj je bil aretiran neki 281etoi delavec, ki jc obdolžen, da je oskrunil 4letno deklico, ki. jo jc poslala k njemu na stanovanje njena mati z nekim zavitkom. m Tatvina v apreturi Lobel- Glede tatvine v apreturi Lobi so prišle oblasti zopet do novih odkritij. Naknadno sc jc zaplenilo še 900 m platna v vrednosti 18 000 Din. Vsekakor je doslej zaplenjeno le platno, ki »o ga pokradli vdovami zaposleni delavci v zadnjih štirinajstih dneh. S sigurnostjo pa se računa, da so se tatvine ponavljale žc nad dva meseca in da ic podjetje oškodovano za več tisoč dinarjev* vr £ B o 1?« V Mariboru, 'dne '14. septembra! »Ljubljana v leseni in dva avstrijska sejma 'Jesenske razstave v Ljubljani, ki »o Jih prireditel.il združili pod skupno ime »Ljubljana v jeseni«, so prav, prikupljiva reprezentaci ia slovenskega gospodarstva. Popolne sicer še niso; — človek bi si želel veliko več. zlasti mariborska oblast je zelo zanemarjena, ali to, kar je, je značilno za slovensko _ gospodarstvo, zato si tako domačo revijo radi ogledamo. Dnevi so venomer lepi in solnčni, kakor da bi hotelo letošnje loto v. septembru zapraviti tisto gorkoto. ki je ž njo tako skoparilo spomladi in v poletju. Ob teh dneh ima Ljubljana s svojim mlačnim obnebjem, lepimi nasadi, starinskim gradom in široko okolico nekaj pristne slovenske poezije, kakor je nima nobeno naše mesto. Oni. ki so organizirali »Ljubljano v jeseni«, so imeli srečo z vremenom in sta se lahko izvršili razstavi konj in psov brez vakršnih ncprilik. pa tudi ostalih razstav ni nič motilo in so imele — oziraje se na težke gospodarske razmere v Sloveniji lep obisk- Videli smo zaporedoma grašlko »Herb®tmesse«, dunajski velesejem in »Ljubljano v jeseni« in lahko primerjamo. Graški jesenski sejem in ljubljanski sta si nekako sorodna, oba zrcalita gospodarsko življenje svoiih dežel in nosita pokrajinski kolorit. Zelena Štajerska s svojimi gorami in rekami, z njih rudniki in elektrarnami, s staro industrijo in častil ji vo obrtjo, kaže, da še produktivna moč štajerskih Nemcev ni opešala. Dela se z veliko energijo in »motreno. Videli smo nazorno po velikih preglednih zemljevidih, da se v nemških alpskih' deželah korak za korakom umika vlada črnega premoga in da stopa na njeno mesto »beli premog« (elektrika. Elektrifikacija Štajerske, to se nam zdi največja značilnost te dežele in tudi graški velesejem stoji v njenem znamenju. Reči pa je treba, da nosi vse gospodarsko življenje izrazito nacionalen značaj in je dobilo v nji alpsko nemštvo pregnamten izraz. Drugačen je dunajski velesejem. Velikopotezno organizirana prireditev, ki zavzema tri ogromne prostore: slovito Rotundo, bivše cesarske konjske hleve z jahalnico in bivši novi cesarski dvor- Sejem ima po svoji velikosti in ureditvi značaj evropskega, mednarodnega velesejma, čeprav je zastopano samo avstrijsko in nemško gospodarstvo. Kake vtise smo ponesli s tega velesejma? Predvsem vtis o življenjski moči avstrijskega gospodarstva. Otresimo se po prevratu med nami popularne; ga predsodka, da so Avstrijci razvajeni ljudje, ki bi hoteli živeti samo na račun drugih narodov, kakor -so se navadili v avstro-ogrškem cesarstvu- Masaryk rad povdarja. da se je treba »odavstrijčiti«, to pa velja tudi za Avstrijce same, ki se dobro zavedajo napak in slabosti prej-; šnjega režima. Tudi oni s e vedno bolj odavstrijčujejo — mislimo namreč Avstrijo v starem smislu in v njihovem delu se opaža nesporen nemški čut za organizacijo, delo, tehničen napredek. Zdi se. da se je avstrijsko gospodarstvo do-hrabrila godilo novim razmeram in da se začenja dailekovidno pripravljati že na bodoče razmere, namreč na enoten gospodarski puls zedinjene Nemčije. — Maribor. 12. septembra. Opazili pa »mo. da je na Dunaju močno izražen semitski element. Internacijonal-na politura nam tujcem dobro de. Na Rotundi, na nekaterih trgovinah, celo na vrtiljakih so viseli med drugimi tudi jugoslovanski prapori- Dunajčan ni šovinist — tradicije starega Dunaja so se o-h rani le in tip Dunajčana z njegovo veselostjo in širokosTČnosljo, tip njegovih veselih deklet, barov in operet, razigrane glasbe in schuihertovske sentimentalnosti vidiš tudi še danes. Po prevratu smo pri nas pisali, da bo Dunaj propadel. — Izginile so pač cesarske parade, militarizma več nikjer ne čutiš, izginilo je marsikaj, na pr- skoraj docela tipični dunajski fijakerji, ali Dunaj sam se nikjer ne podira, narobe — raste, živi s polno paro, napreduje, četudi mu pravijo, da je »Wassarkopf« neznatne avstrijske republike. Objektiven tujec mora reči, da ima to ljudstvo bodočnost in mi Jugoslovani bi se lahko v Avstriji marsičesa naučili — tokrat seve drugače kot V časih. ko nam ie habsburški režim čepel na vratu in ko smo imeli strah pred germanizacijo. Sedaj pa Ljubljana. V primeri z dunajskim velesejmom je njena prireditev revna, dasi spodobna hišica kraj monumentalne palače; tudi graška »Herbt-messe« jo prekaša. Ali tu čutimo utrip našega srca, tu lahko premotrimo naše delo. Ne bomo se spuščali v kritiko, ki čaka poklicanih peres, ali tudi lajik, ki gre površno skozi razstavne prostore, po greša marsikaj in si želi tega in onega. V tem primeru bi se lahko že v Gradcu mnogo naučili. Na graškem velesejmu spoznaš s pomočjo krasnih slik, velikih zemljevidov in drugih pripomočkov, kaj Štajerska premore in pomeni, tu pa je vse bolj na hitro roko naneseno in ti ne nudi nobene popolnejše slike. Ni to docela ljubljanski svet, a še manj je docela slovenski. Vzlic temu smo bili zadovoljni. Domači kolorit je bil v vsem posebno ljubljansko vrtnarstvo se je lepo postavilo. Najbolj nas je zanimala umetniška razstava. Razstavljenih je preko 300 del živečih umetnikov. Tudi tu se ne moremo spustiti v podrobnosti, pripomnimo le to, da smo pričakovali^ da bo merilo pri nz-biri še strožje kot je bilo, tako, da bi bili posamezni umetniki zastopani z manj slikami, a zato zgolj z res reprezentativnimi. Tudi tu je malo umetnikov iz Slov-Štajerske, dasi Ljubljana hoče biti in tudi je slovenski kulturni cen trum. V ostalem je vladalo na razstavišču živahno vrvenje, zlasti v takozvanem »Malem Prateru«, kjer so se ob običajni muziki naslajale ljubljanske kuharice s •tem, da so frčale na »konjih« okoli vrtiljaka, vmes pa .ie odmevala iz restavracij godba s shimy komadi 5n živobarvni o-troški baloni so poletavali nad ljudskimi glavami. V Tivoliju «o se poznali prvi sledovi jeseni, čije korake zaznamujejo rumene lise in v tem opojnem solnčnem vzduhu se je zdela Ljubljana s svojimi silhuetami in linijami gorka in sanjava -,. B. /porf SK. Ulrija — ISSK. Maribor 8 : 2 (6:1) Geuer; Koren — VVagncr; Hreščak I. — Korošec — Kirbiš; Hreščak II. tuž — Wening ŠkTobar. Bra-Vodeb — ' Težko je bil pričakovan trenotek. ko Je sodnik odžvižgal pričetek pokalne tekme, kateri je publika sledila z velikim zanimanjem- »Ilirija« .ie volila prostor- Seneno stran, dočim je moral »Maribor« igrati proti solneu- In baš to je bil vzrok, da je bil poraz tako velik- Takoj v začetku igre »Ilirija« ostro napada. Opaziti .ie precejšnjo nesigurnost »Maribor-ove« obrambe. V 4’ zaibije radi hands-a Oman :z20 tn krasen, neobranljiv gol- l :0- Takoj nato sledi krasen »solo« Vodeba, ki pa strelja od 5 m v prečko. Lajoš centrira in ,Wening izenači v 6* z krasnim golom glavo. Sedaj se »Ilirija« potrudi, in doseže v 7’ drugi gol po Doberletu. Napadi se menjajo- »Ilirija« o^tro oblega mariborska vrata in 20' zabije Doberlet gol, ki pa je bil neregularen, ker je vratar žogo zadržal baš na črti, vendar ga je sodnik kljub protestu priznal. »Maribor« napada in Wening strelja večkrat iz 20 (m tik nad prečko v. out Oman poviša 'rejuVtat v 24’. Korner protj »Mariboru« ostane neizrabljen- V 29’ poviša Doberlet score na 5:1- Nato »Maribor« ostro napada in Miklavčič brani- Korner za »Ilirijo. V 39’ strelja Oman 6. gol za »Ilirijo«. V 41, Korner proii »Mariboru«. Greuer drži bombo po Gabetu. »Maribor« lepo napada ali kljub temu Ovstaneta oba kor-nerja neizrabljena. Krilci menjajo prostore. (Hreščak I. center h-, Kirbiš d. in Korošec 1). V drugem polčasu kalvesiinija »Maribora« nastopi'zopet v prvotni postavi. Po krasni kombinaciji forwarda. str el.) a Vodeb črez prečko. »Maribor« pridno oblega. »Ilirija« pride po 5’ zopet, enkrat na polje »Maribora«, ali Geuer brani o-ster šut Omana- In zopet ima obramba •Ilirije* dovolj posla. Šut Vodeba drži Miklavčič. »Ilirija« napada in Korošec reši siguren gol z komerjem, ki ga Herman strelja v out. Napad »Maribora« konča s kornerjem. Miklavčič brani. V 11’ korner za »Ilirijo.« Kirbiš strelja takoj zopet v korner, ki ostane tudi neizrabljen. V 12’ strelja Oman neobranljiv gol. Črtijo in Bratuž menjata mesti. Solo Bratuža po krilu drži Miklavčič- Krasen strel Doberleta zavrne Geuer v korner. Vcrovšek strelja v 21’ iz 20 m na gol in Geuer preseneti 8:1- »Maribor« od sedaj stalno napada. Pleš izvrstno brani. Vodeb ne teče za časom Weninga in zamudi u-godno šanso. Prosti strel Weninga iz 16 m gre n\ak> preko prečke. V 28* korner za »Maribor«. Sledi krasna kombinacija (Vodeb-Wening-Bratuž) in Wening strelja v roke Miklavčiča. Prodor po Dober letu konča iz 3 m v outo. V 34’ zabije Bratuž po krasni kombinaciji Mirko-VVe-ning-Bratuž zadnji gol dneva 8:2. Sledijo ostri napadi »Maribora« ali Pleš čisti. Wagner čisti pred golom in Bratuž centrira in Vodeb »kepla« malo črez prečko. Nato »Ilirija« napada. Korner konča v outu- Pepo brani siguren gol in strelja v korner. V 44’ še eden korner za »Ilirijo«. ki pa ostane neizrabljen- V začetku prvega polčasa je bila pri Mariboru najslabša halves-linija. ki je tudi zakrivila tako veliko goldifercnco. Dočim se je desni in deloma tudi levi, half popravljal, je center half popolnoma odpovedal. Tudi oba branilca sta bila v začetku nesigurna. Ker pa krilci nis-pirali forwarda tudi ta ni mogel priti do veljave- V forvvardit je edino Wenning vso igro briljiral. V drugem polčasu se je moštvo precej potrudilo- Posebno pa branilca Ko ren-Wagner sta _ stalno razbijala lepe kombinacije »Ilirije«. Desni half je bil boljši tudi center half in levi half sta se malo znašla. Ko sta menjala Hreščak II. in Bratuž mesti je igra zadobila poipol noma drug značaj in napad je ustvarjal vedno nevarnejše situacije pred golom »Ilirije«. Najbolj na mestu je bil center for Wening. ki ima zelo lepo igro z glavo. Njegova leva zveza Mirko se je tudi v drugem polčasu boli« obnesla nego v prvem- Tudi Laioš je bil dober. »Ilirija« je bila v precej dobri formi-Posebno se odlikuje desni branilce Pleš in obe zvezi z levim 'krilom. Sodnik g- Smole je bil slab. Njegove odločitve glede prostih strelov so bile čestokrat napačne. Čudimo se tudi njegovi izjavi, ki jo je podal med odmorom v debati glede tretjega gola ki je bil krivično prisojen, da stranski sodnik, (ki je trdil da ni bil gol) za njega ni merodajen. — ar- SD. Rapid — B reprezentanca 2:2 (1:2) Tekma, ki sta jo odigrali moštvi »Ra-pida« in drugi teatri mariborskega okrožja, je nudila precej užitka. B-reprezen-tanea sestavljena iz igralcev 5 moštev je naravnost presenetila in se ofenzivno kakor tudi defenzivno izborno obnesla. Takoj v prvih minutah je dosegla dva gola v svojo korist in skušala obdržati dosežen re-zuiltat. Toda že v prvem polčasu je Rapidu uspelo doseči en roal. V drugem polčasu pa je strastno ofenzivo hotel doseči izenačenje, vendar je o-bramba B-reprezentance nudila tak odpor, da »Rapid« kljub neutrudljivemu prizadevanju in le njemu lastno požrtvovalnostjo do 39- minute ni mogel izenačiti. Izenačenje je dosegel po Frangešu, ki se je kakor vedno, izredno odlikoval. V B-reprezentanci je briljiral vratar. Dobra sta bila oba branilca. Srednji krilec je v drugem polčasu popustil; v napadu pa se je odlikovala leva stran posebno zveza. Sodil je g. Nemec dobro- ISSK. Maribor rez. — SK. Svoboda 3:0 (0:0) V dopoldanskih urah je nastopila rezerva ISSK Maribora proti SK Svobodi in predvedla v prvem polčasu precej nekoristno igro, ki daleko ni odgovarjala o-bičajmi igri imenovanega moštva. »Svoboda« je nastopila s tremi rezervami in je nudila dokaj odpora, predvsem v prvem polčasu. V drugem polčasu pa je »Mariboru« vendar uspelo odločiti tekmo v svojo korist. — Sodil je g- Fišer. ISSK Maribor Stara garda: SD Rapid Old boys 5:1 (1:0). Stari gardisti ISSK Maribora so ob prvem nastopu odrezali jako častno. Vi-grani in rutinirani tean Old boyev Ra-pida jim ie uspelo poraziti s 5:1 kar je v splošnem presenetilo. Najboljša štabi* la srednji krilec.in vodja napada, dočim v Rapidovem moštvu ni bilo nikogar, ki bi se bil izraziteje odlikoval. Sodil je g. Bizjak- HAZENA. Otvoritev jesenske prvenstvene roko* metne sezone. SK. Ptuj -SD. Rapid 6:0 Včeraj dopoldan bi se morala vršiti prva jesenska prvenstvena tekma med SD Rapidom in SK Ptujem, toda SD Ra" pidova družina ni nastopila, radi cesar je izgubila tekmo v razmerju 6:0 s crnier je SK Ptuj pomaknjen v prvenstveni tabeli na tretje mesto. Podsavez je sicef brzojavno o oves til tukajšnje MO, da se naj odpove tekma Ptuj - Rapid, zato je prepuščena rešitev zadeve ljubljanskem*. podsavezu- ISSK. Maribor rez. — SK. Ptuj 10:1 (5:1) Ker družina SD Rapida ni nastopi* je SK Ptuj odigral training tekmo z f zervno družino ISSK Maribora, ki jc.n stopila ojačena z vratarico prve “r žine. ^ SK Ptuj je predvedel sicer jako ^ žrtvovalno igro, vendar ni mogel do11 nikakega uspeha- Rezervna družina z ozirom na tehnično znanje in sP1o:j. viigrainost daleko nadkriljevala nice, ki so radi taktično napačnih morale kapitulirati in doživeti težak ^ raz. — Sodil je g. V o g 1 a r. ^ GRAJSKI KINO ^ predvaja od četrtka dne 9. do sre<^ecjjo' septembra »Človek iz železa«. Sen^a t nelna pustolovna drama v dveh dejia^ znamenitim Luciano Albertinijem ni vlogi. Drugi del od 13. do 15. ^ KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote do vključno 14. septembra »Frizijska kri«. »Mr drama v 6 krasno opremljenih Porotno sodišč Fantovski pretep Obtožnica pripoveduje sledeče: ufi Prvega maja t-1- zvečer je bilo/eStl nih v gostilni Skaze na Betnavski m več ljudi, povečini delavcev, ki .s® e« znovali svoj praznik. V gostilni nahajala tudi Miha Rambacher v dveh deklet in pri sosednji mizi Zorine. Okrog polnoči sta iz 2a'^]ici gostilniške sobe odšli omenjeni V/illV/U.CV- ut foTW radi vročine na zrak. Zorinčev Fras pa se je pred vrati z njima varjal. To je ujezilo njunega kav® Rambacherja, ki je Frasa ozmerjal. ■ je To je bil povod za pretep. vnel kakih dvesto metrov od gostij V Rambacher,je potegnil nož in ga 2 ^ del Frasu v hrbtno stran roke. moč mu je priskočil Zorinec,_ a ^ ^ momentu je Rambacher mahnil z in prerezal Zorincu vrat pod desn^ ^ ljuat.io v dolžini osmih centimetrov. žavo je Zorine prišel do doma. kjer JI zgrudil na tla. Naslednjega dne j® v bolnici- \t Obdolženec sicer priznava, daJf ^ V tepel, vendar ne izključuje, da bi ^ rabil nož. Trdi pa, da je ravno tak o goče. da Je Zor inča ranil kateri, njegovih tovarišev, kar pa je po di prič popolnoma izključeno iri ob ' popolnoma utemeljena. _ J Porotnikom so bila stavljena tri ^ šanja: uboj. težka telesna poškod1^ prekoračenje silobrana. Porotniki vi rve vprašanji soglasno potrdili, fl ^ je bil Rambacher obsojen na 4 le® ke ječe. Dve trmsM hiši 2 hranjeriji, 5 rostiln, praino poslopie za delavnico (tudi poceni na prodai'. Vprašati : RotovSki trg št. 4. 1934 1933 V Gitzovl dvorani pri pravniškem sestanku se je pastila na stolu ena kvačkana jopic«, prosi se najditelja, da io odda v »pravi ,Tabora". Hiša s prostim stanova- UjAm gospodarskim poglop- 11J?jiv daj# informacij# o T6«mt posebno p* jn)ornem utanju denarnih zarodov« Bko«lndngtrijHlcih podjetij tn priftnih Informacijo no >oon«. izčrpne in bt^ ■e nahaja ▼ Karadžica tU.H. -or Ul e fon a brtojarni n Tiskali »J£wdibo»«k» Tifkaima« sr Mavibora. predstamlik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar ' ApJjidl a agvMiar, iVci B n rt k a. I