123. it. — 5. leto, T.~l —i i i i ni —I—M—att Naročnina za kraljevino SHS Meeežno 15 D. Letno ISO D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Gglasi: eno?to!pnp. mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, t? torek 30. maja 1922. PlrtC, JUGOSLA fitin (j0. Lea,na knjižni Uredništvo: Debata ® v®tilnsg» »kena. Konferenca članov zakonodajnega odbora in zastopnikov VLADNIH STRANK. — SPORAZUM SE ŠE NI DOSEGEL. VPRAŠANJE KOLIČNIKA IN KANDIDATUR. — SAMOSTOJNE# ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE. Beograd, 29. maja. (Izv.) Danes copoldne je bila v ministrski sobi narodne skupščine konferenca članov zakonodajnega odbora, kateri so pri- sostvovali zastopniki vladnih strank, da se doseže sporazum glede nekaterih izprememb in načrtov volilnega zakona. Tekom debate je pojasnjeval minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič v daljšem govoru svoj načrt zakona in je dejal, da še vedno vstraja na njem. Posl. Nastaz Petrovič (radikalec) je bil mnenja, naj se najprej razčisti vprašanje količnika. Čim se v tem pogledu doseže sporazum, naj se začne razprava o ostalih spornih vprašanjih. Debata je bila splošne narave. Poslanci so se dotaknili vseh vprašanj. Debate se je udeležilo mnogo govornikov. Vsi so povdarjali, da se mora najti sporazum, še preden pride zakonski načrt v razpravo v zakonodajnem odboru. Kar se tiče kandidatur, je bil z demokratske strani stavljen predlog, naj se v volilnih okrožjih dovoli popolna svoboda kandidiranja. Drugi so bili mnenja, naj bi poleg nosilca volilne liste v dotičnem okrožju, kandidirala kvečjemu še dva poslanca. Tudi glede količnika sta se pojavili dve razni naziranji, dasi se o celem vprašanju še ni razpravljalo v vseh podrobnostih. Radikalci so zahtevali količnik, dočim so se demokrati zavzemali za D’Hontov proporcionalni volilni sistem. Samostojni kmetje so se potom posl. Drofenika izrekli zoper mala volilna okrožja in za količnik. Potrebna so velika volilna okrožja. Po možnosti naj bi se volilna okrožja krila z oblastmi. Postavili so se na stališče, da pridejo v velikih volilnih okrožjih male stranke bolj do veljave, ker tako lahko dosežejo količnik, ki se v malih volilnih okrožjih ne more vedno doseči. One stranke, ki niti v velikih volilnih o-krožijh ne morejo doseči količnika, naj bi v narodni skupščini sploh ne bile zastopane. Posl. Drofenik je v imenu svojega kluba predlagal, naj se Slovenija razdeli v dve volilni okrožji, namreč ljubljansko in mariborsko. Ravnotako naj se razdeli tudi Hrvatska v dve volilni okrožju, toda brez Srema. — Konferenca se je nato zaključila in se nadaljuje jutri. Na jutrišnji seji se bo razprava načrta volilnega zakona nadaljevala. Za obrambo zasužnjenih rojakov. POSLANEC BRANDTNER OPOZARJA MINISTRA NOTRANJIH DEL NA DOLŽNOSTI NAŠE DRŽAVE NAPRAM ZASUŽNJENIM ROJAKOM. Beograd, 29. maja. (Izv.) V zvezi 't konferenco narodnih manjšin, ki se vrši 6. junija v Pragi, je poslanec Brandner danes posetil ministra notranjih del ic. Marinkoviča in ga opozoril na^p, da bi imela naša država, katero obtožujejo neupravičeno celo take države, ki se sploh ne brigajo za manjšinske določbe mirovnih pogodb, največ povoda za ve-stnejše zbiranje materiala o neprestanem preganjanju naših bratov na Koroškem in v Primorju, da ga predloži mednarodnemu forumu. Naša država da bi se morala vse drugače brigati za usodo onih naših rojakov, katere je nesrečna usoda pridelila tujim državam. K temu je ne sili samo podpis na mirovnih pogodbah, temveč predvsem njena moralna dolžnost do zasužnjenih rojakov in to tembolj, ker so narodne manjšine v naši državi popolnoma zaščitene. Minister je vzel želje poslanca Bran-dnerja na znanje in je dostavil, da je notranje ministrstvo do sedaj vedno odstopilo ves o preganjanju naših rojakov razpoložljivi materij al, ki ga je zelo veliko, zunanjemu ministrstvu, ki ga bo o pravem času pravilno uporabilo. Debata o proračunu za leto 1922. VLADA SKUŠA DOSEČI SPORAZUM MED POSAMEZNIMI PARLAMENTARNIMI KLUBI. — POVIŠANJE ZEMLJIŠKEGA DAVKA IN TROŠARINE NA ALKOHOL. Beograd, 29. maja. (Izv.) »Politika« javlja, da bo vlada tekom tedna skušala doseči sporazum s posa- meznimi parlamentarnimi klubi glede glasovanja o državnem proračunu za leto 1922. Sodijo, da bo proračun v splošni debati sprejet tekom Koliko dolguje Jugoslavila Ameriki? JUGOSLAVIJA DOLGUJE AMERIKI NAD 150 MILIJONOV DOLARJEV. — VPRAŠANJE PLAČILA SE BO KONČNOVELJAVNO UREDILO POZNEJE. Beograd, 29. maja. (Izv.) Jugoslovanski poslanik v Washingtonu poroča, da je vprašanje našega vojnega dolga v Ameriki urejeno na podlagi nekaterih konferenc, ki jih je Imel poslanik z ameriškim finančnim ministrom. Jugoslovanski vojni dolg v Ameriki znaša 150 milijonov dolarjev. Poleg tega je naša država dolžna še za oni vojni materijal, ki smo ga kupili od Amerike ob koncu vojne. Vprašanje teh dolgov se je tako uredilo, da jih naša država^ priznava, vendar pa se bo vprašanje končnoveljavno uredilo šele takrat, ko bo Amerika uredila kredite z ostalimi državami. Naša država plačuje za te dolgove 5 odstotne obresti. Ureditev tega vprašanja bo imela velik vpliv na položaj Jugoslavije v inozemstvu. Splošno vlada prepričanje, da bo novo posojilo, čim se sklene z ameriškimi bankami, takoj načelo notirati na borzah. AMERIKA ZA OBNOVO RUSIJE. London, 29. maja (Izv.) »Times« Javljajo iz Washingtona: Državni tajnik Hughes je sporočil francoskemu poslaniku Jusserandu, da vlada Zedinjenih držav severoameriških nima ničesar zoper to, da se imenuje komisija za preiskovanje gospodarskega položaja Rusije. Pristala bo na imenovanje svojega izvedenca pod izrecnim pogojem, da Rusija umakne svojo spomenico, ki jo je predložila antantnim silam na gospodarski konferenci v Genovi dne 11. maja. Zedinjene države severoameriške menijo, da je udeležba Rusije v komisiji odvisna od tega, da sovjetska Rusija umakne to spomenico. BOJI NA IRSKEM. Belfast, 29 maja (Izv.) Snoči je bilo tu zapaljenih in upepeljenih sedem tvornic. prihodnjega meseca, v podrobni debati pa meseca julija. Finančni minister dr. Kumanudi namerava v zvezi s proračunom predložiti v narodni skupščini tudi predlog o povišanju zemljiškega davka In trošarini na alkohol. ITALIJA IŠČE V AMERIKI POSOJILA. Pariz, 29. maja. (Izv.) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz New Jor-ka, se pogaja italijanska vlada z vlado Zedinjenih držav o posojilu v znesku 100 midlijonov dolarjev. Italijanska vlada namerava to posojilo uporabiti za nakup ameriškega gradiva za italijanske državne železnice. ZAPLEMBA IMETJA RUSKIH SAMOSTANOV V PRID GLADUJOČIM. Moskva, 29. maja. (Izv.) Vse imetje Mihajlovskega samostana v Kijevu je blo zaplenjeno v prid gladujočim, ker so dosedanji lastniki skrivali cerkvene dragocenosti. Cerkev je bla izročena v neposredno upravo vernikov. Škof Aleksej, nadškos Tihon in svečenik Inocenci) so bili obsojeni na petletno ječo. PREISKAVA O POSLOVANJU DIREKCIJE VOJNEGA PLENA SE JE PRIČELA. Beograd, 29. maja. (Izv.) Anketna komisija narodne skupščine, ki je bila izvoljena v namenu, da preišče poslovanje direkcije vojnega plena ln vprašanje vojne odškodnine, je danes začela poslovati. V današnji seji je sklenila po daljši debati, da se takoj obrne do ministra za pravosodje dr. Marinkoviča in ga naprosi, da ji odgovori na nastopna vprašanja: 1. Koliko znaša vrednost vsega vojnega plena? 2. Koliko je vredna sekvestrirana imovlna in kateri znesek je bil vpisan v dotični fond? 3. Koliko so doslej Nemčija in druge države plačale Jugoslaviji na račui* vojne odškodnine v naravi in v gotovini? 4. Koliko gotovine je bilo v fondu za vojne odškodnine dne 1. junija 1922? S. Ali je še kje kaj vojnega plena, ali je zadostno zavarovan in v kakem stanju se nahaja? Predsednik komisije Pavle Angjelič je ta vprašanje izročil še danes ministru za pravosodje in ga je prosil, naj čimprej odgovori na ta vprašanja. DEMANTIRAN SPOPAD MED JUGOSLOVANSKIMI IN ITALIJANSKIMI ČETAMI. Beograd, 29. maja. (Izv.) Povodom vesti beograjskih listov, da so se baje spopadle jugoslovanske in italijanske čete ob meji v bližini Cerkniškega jezera, je izdal Presbiro komunike, v katerem kategorično demantira vse te vesti. Dostavlja le, da je dne 15. maja prekoračil odde lek italijanske vojske našo mejo in prišel za par sto metrov na naše ozemlje. — Jugoslovanske obmejne straže so opozorile Italijane, da se nahajajo na jugoslov. ozemlju, nakar so se italijanski vojaki umaknili, ne da bi pri tem prišlo do kakega spopada. ČUDNA ODKRITJA PRI AMERl-KANSKIH POSOJILIH. Beograd, 29. maja. (Izv.) »Tribu na« je priobčila danes v posebnem članku, da parlamentarni krogi tol mačijo odpotovanje zastopnika ame riške bančne skupine Holgarten, Abotha, v Milan tako, da so na tej finančni skupini udeležene tudi italijanske banke. Razven tega se da iz dejstva, da zastopa to skupino tudi Nemec Strauss, sklepati, da so pri tej skupini ameriških finančnikov in-teresirane tudi nemške banke. »Tribuna« pravi, da je to odkritje povzročilo veliko vznemirjenje. Zakaj naši državi ne more biti vseno, ali dobi denar od Amerikancev, ali pa od združenih Nemcev in Italijanov. HAJDUKI V ČRNI GORI. Beograd, 29. maja. (Izv.) »Politika« poroča iz Podgorice, da so hajduki iz družbe Vukašina Markoviča napadli iz zasede okrajnega predstojnika in okrajnega tajnika v vasi Piperi in oba ustrelili. Kmetje, ki so kasneje prišli na lice mesta, so okrajnega tajnika dobili še živega in jim je mogel še povedati, v kateri smeri so hajduki pobegnili. Oblastva so takoj uvedla zasledovanje. Po vesteh današnjih večernih listov, je pričakovati, da bo ta najnevarnejša roparska tolpa v Crni gori kmalu prišla v roke pravici. PRIPUSTITEV NEMČIJE K ZVEZI NARODOV. London, 29. maja. (Izv.) Kakor poročajo »Times« bo skupščina ki jo namerava sklicati zveza narodov, proučevala vprašanje glede pripustitve Nemčije k zvezi narodov. Svet zveze narodov je bil pri svojem majskem zasedanja naklonjen stališču, da pristopi Nemčija k zvezi narodov in sicer pod Pogojem, da dokaže do 31. maja t. 1. svojo iskrenost in dobro voljo. ITALIJANI SO ZADOVOLJNI S POTEKOM GENOVSKE KONFERENCE. Rim, 29. maja 1922. (Izv,) Ministrski predsednik De Facta in minister za zunanje posle Schanzer sta se včeraj povrnila z Genove v Rim. Ministra sta novinarjem izjavila, da sta popolnoma zadovoljna s potekom mednarodne gospodarske konference v Genovi in s sklepi, ki so bili sprejeti v posameznih komisijah in v plenarnih sejah konference. Ministrski predsednik Facta je dodal, da se je prestiž Italije zelo povečal. /ran^Wo'f°va u''ca M* Telefon 360. Uprava: n trg S. Telefon 44. okopisi se ne vračajo, šanjem je priložiti znamk«« za odgovor. Mera dr. Žerjavovih prijateljev. 'Nastopajoči vroči dnevi so nam prinesli AFERO. Generalni ravnatelj »Jadranske banke« g. Ciro Kamenarovič je ob doleti m občnem zboru banke in v jasno priobčenem poročilu ugledne osebe naše javnosti težkih nekorektnosti in kaznjivih dejonj. Vsled obdolžitev je težko prizadet tudi voditelj demokratske stranke in aktiven minister g. dr. Gregor Žerjav. Da bomo imeli sedaj celo vrsto sodnik procesov, je jasno. Naše stališče v tej aferi je enostavno: Javnost je v največji meri interesi* rana na tem, da se ali doženejo ali pa izpodbijejo obdolžltve g. Kamenaroviča, v največji meri pa tudi interesirana, da se to izvrši brez vsakega zavlačevanja. Resnici je treba na dno in sodišče ima dolžnost, da posluje v tej zadevi z vso temeljitostjo in hitrostjo. V nedeljskem »Jutru« je podal sicer g. dr. Žerjav o stvari izjavo, iz katere pa se seveda ne more nihče v kateremkoli oziru prepričevalno poučiti. Zlasti pa nikakor ne gre, da bi se v takih vprašanjih javnost zanašala na častne besedi, kajti sicer bi bila sodišča nepotrebna in bi zadostovala Častna beseda. Od tistih zlatih časov smo se, žcdibcg, že zdavnaj in daleč odmaknili. Baš v osebnem interesu g. dr. Žerjava samega bo torej pospešitev razbistritve pred kompetentnim sodiščem. Afera je velika in njen izid bo za našo javnost najdalekosežnejšega pomena. Ne da bi se kakorkoli dotikali vsebine Kamenarovičevih obdolžitev alt PQ tzrekli o njih svojo sodbo, moramo pa vendar naglasiti na tem mestu dejstvot da je korupcija na visokih in najvišjih mestih že tako skalila naše življenje, da javnost pod to tlačečo moro komaj čaka oddiha in rešitve. Danes, ko je osebni bo] najhujše in najbolj umazano orožje, orožje, ki gk je baš klika g. Žerjava vihtela najbrezobzirneje in anonimno, mora smatrati javnost za veselo znamenje, da se je našel nekdo, ki ni prijel anonimno za gnojno golido ter jo zakadil proti svojemu bližnjemu, ampak je nastopil bdi z imenom — mož proti možu. To je na vsak način pogumno dejanje, ki se $ samimi -»izjavami*, ne bo dalo spraviti s sveta. Kako potrebno je jasno razčiščenje, je dokaz n. pr. to, da je v težki korupciji, ki se je razpasla, naša javnost izgubila celo neomejeno zaupanje v sodišča. Saj so se zatušali važni procesi, saj so »izginjali« razni akti, fabricirali se tajni akti in po Ljubljani se tako na tihem pomenkuje, da bo tudi ta afera »zatušana*, da si sodnik ne bo upal nastopiti pet pravice, če to visokim gospodom ne bo všeč Ud. Mi seveda tega ne verjamemo. Tradicija naših sodnikov je trdna — zato pa tudi v tej aieri pričakujemo čistega vina samo pri njih. Toda za ozdravitev javnosti bo tudi sodna oblast storila mnogo, če pospeši proces — in ozdravitve je naša javnost potrebna. Državna konsolidacija sama je odvisna od tega, kako hitro ln kako temeljito se bodo pometle iz javnosti zrak okužnjoče smeti. ^ Pa še na nekaj moramo opozoriti. Vajeni smo, da so v važnih procesih akti skrivnostno nekje obtičali in da ni mogel nihče do njih. Proces, o katerem pišemo, ja tako važen, da moramo spomniti odgovorne kroge na to, da ostane ves akt na razpolago v uradnih prepisih, ako bi original rekviriralo v svrho informacije n. pr. ministrstvo pravde. Javnost v tej »aferi*, absolutno zahteva jasnosti' Dr. Wirth o uspehih genov, konference NEMŠKI KANCELAR SE ZAHVALJUJE ITALIJANOM IN ANGLEŽEM. — RUSKO-NEMŠKA POGODBA. — ZMOTA V TAKTIČNEM POSTOPANJU ZAVEZNIKOV. — ZA ZBLIŽANJE VZHODA Z ZAPADOM. Berlin, 29. maja. (Izv.) Državni zbor je imel danes sejo, na kateri je državni kancelar dr. Wirth imel ekspoze o političnem položaju v prvi vrsti o uspehih mednarodne konference v Genovi. Dr. Wirth je izvajal, da se v svojem današnjem govoru ne bo bavil s pogajanji v Parizu, ki so še v teku, ampak izključno z genovsko konferenco, da da zbornici priliko, da zavzame stališče napram politiki vlade. Dejal je, da se hoče predvsem spominjati težkega in grenkega, toda zelo resnega dela, ki so ga vršili v Genovi italijanski državniki. Hvaležni moramo biti onim, ki so z vztrajno energijo kljub vsem poizkusom sabotaže izvedli prvotno misel, spraviti narode skupaj. Je pač čudno, da se moram zahvaliti Angležem za vsa prizadevanja ne samo v imenu nemškega naroda, ampak tudi vseh narodov, ki so v stiski. (Živahno ploskanje pri večinskih strankah.) Državni kancelar je naglašal, da se je vprašanje vojne odškodnine, dasi ne oficielno, obravnavalo z vsemi vpoštev prihajajočimi državniki in je opozarjal, da po-menja genovska konferenca brez dvoma velik napredek. V Genovi smo zasledovali politiko v zmislu sporazuma v Evropi in smo porabili vsako priliko, da pridemo z nasprotno stranko do sporazuma. Dr. Wirth je dejal, da je na genovski konferenci v prvem tednu zasedanja začela brez nemških zastopnikov nova zveza, zveza sklicujočih držav pogajanja z Rusijo katera so nemški zastopniki pričakovali z veliko napetostjo In veliko skrbjo. Bili smo zaradi tega prisiljeni — to ni bila pogreška nemške politike, ampak dolžno delovanje v zavestnem postopanju, — da samostojno napravmo poizkus rešiti svoja vprašanja z Rusijo, ker so nam druge države dale naravnost povod za naš dolžni nastop. (Živahno pritrjevanje.) Državni kancelar je naglašal da je biio zaradi razveljavljenja materielne vsebine Brest-iitovske mirovne pogodbe treba ustvariti novo ra- zmerje med Nemčjo in Rusijo. Rapall-ska pogodba je torej zgolj nadaljevanje ureditve razmerja, ki ga napovp« duje nemško-ruska pogodba z dne 6. maja 1921. Dr. Wirth se je spominjal zadnjega velikega govora angleškega ministrskega predsednika v angleški spodnji zbornici, v katerem je označil nemško - rusko pogodbo kot veliko zmoto in hudo pogreško. Lloyd George je tudi dejal, da so ravno razmere, v, katerih se nahajata nemški in ruski narod dovedle do take obojestranske pogodbe. Ako so razmere dovedle oba naroda do te pogodbe, pač zmota ne more biti na nemški strani, ampak l^*y, taktičnem postopanju zaveznikov. Drsfc. kancelar je napovedal, da bo vso pogodbo predložil zbornici v ustavni pretres in odobritev. — Treuga dei, o kateri se je razpravljalo v Genovi, ni dobila nobene konkretne oblike. Sicer pa bi treuga dei v onem smislu, kakor je bila predlagana, vsaj v teoretični obliki nemški narod zelo neprijetno in občutno zadela. Ali se more, je zaklical dr. Wirth ob odobravanju in ploskanju cele zbornice, dati mir vsej Evropi in vsem njenim narodom, nemški narod pa izpostaviti politiki sankcij? V Genovi se je sklenila treuga de* v manjši obliki Končno je izjavil dr. . /irtli, da konferenca v Genovi ni imela preveč uspehov. Toda v veliki katastrofi, ki je zadela Evropo, je vsak, tudi najmanjši uspeh, dobrodošel in velikega pomena. In tako naj tudi zbornica vpošteva ra-pallsko pogodbo kot mirovno pogodbo in naj smatra stike nemških zastopnikov z vodilnimi državniki drugih držav kot napredek, ravnotako kakor prizadevanja zastopnikov nemške države, ki so stremela za tem, da zbližajo vzhod z zapadom. Svoj govor je državni kanc£-lar sklenil s prošnjo, naj zbornica podpira politiko vlade. ?r* Beograd, 29. maja. (Izv.) Devize. Berlin 24.70, Budimpešta 8.90, Italija 374, London 320, Pariz 650, Praga 139, Švica Dunaj 0.70 Le ne prevei črnita I Kakor smo že poročali, je generalni ravnatelj Jadranske banke g. Kamena-rovič Izrekel na občnem zboru delničarjev banke težke in grozne obdolžitve napram dr. Žerjavovim prijateljem. Obdolžitve kulminirajo v trditvi, da se je za milijonske zneske ogoljufal koroški propagandni fond in tehnično visokošolski fond. Obdolžitve so jasne in g. Ka-menarovič je že na občnem zboru izjavil, da ve kaj govori. Za obdolžene je nemogoča kakšna druga pot, kot pot na sodišče, da si tam poiščejo zadoščenje za obdolžitve, ki jih izobčujejo iz družbe poštenih ljudi, da si poiščejo zadoščenje, če so nedolžni. Ovadba za take besede ie napisana v petih minutah vložena v nadaljnih petih minutah, tekom par ur jo dobi preiskovalni sodnik, ta napiše vabila za g. Kamenaroviča, da pride k zaslišanju, ker je zadeva nujna se da to tudi tekom par ur opraviti, g. Kamenarovič tudi komaj čaka, da bo zaslišan in da potrdi tudi pred sodiščem, kaj je govoril, svoje dejanje je storil itak v pismeni obliki, o priznanju obvesti preiskovalni sodnik ovaditelje, ti seveda komaj čakajo, da vlože obtožbo, deželno sodišče vsled izrednega slučaja daleko-sežnega pomena obtožbe tudi ne bo pustilo prašiti že zaradi državnega pravd-nika ne, razpiše razpravo na kratek rok, kar je v interesu nedolžnih obdolžencev, E. Kamenarovič predloži pri obravnavi dokazni materijal, navede priče, ki jih pripelje že lahko kar s seboj — vse to je delo par dni in stvar je razčiščena. Mesto ovadb pa vidimo polemike in izjave po časopisih, namesto da bi se šlo k sodnikom, se opravičuje napram javnosti, državni pravdnik še tudi ni zarožljal z verigami in obdolženci imajo časa dovolj, da preprečijo kake težke dokaze proti sebi, imajo časa dovolj, da »tore kaj, kar je hotel zakonodajavec preprečiti s preiskovalnim zaporom. Ima Vremena!.... lakiranje draginj- Mlad »Jutro« od srede, ki mi je prišlo danes v roke, je blagovolilo pokloniti pozornost mojemu članku »Sporočilo nižjim javnim nameščencem«, ki ga sem priobčil v »Novi Pravdi«. Priznam, da Je pisana »Jutrova« notica precej pohlevno, kar pomeni priznanje lastne krivde, istotako pa moram ugotoviti, da je »Jutrov« anonimni pisec docela prezrl načelo, da se brez poznanja predmeta ni dobro spuščati v polemiko. Baš iz tega razloga se tudi ni podpisal, ker za nesmislice in neresnice ni hotel notiti odgovornosti pred javnostjo. »Jutro« trdi v omenjeni notici, da je nujni predlog za ukinitev maksimiranja drag. doklad nižjim javnim nameščencem, ki sva ga vložila s posl. tov. Der-žičem in katerega so sopodpisali vsi opozicijonalni klubi (ne samo nekateri opozic. poslanci) propadel vsled tega ker je bil prvič predlog vložen brez vsake priprave in drugič vsled ne-orijentiranosti zbornice, ker se je zamerilo tov Deržiču in meni, da nisva o predmetu obvestila tudi velikih klubov. Temu nasproti moram konstatirati, da predlog ni propadel, marveč je šel rednim potom v nadležni odbor, kakor bi šel sicer, ako bi se ne zahtevala nujnost predloga, pač pa pri glasovanju predlogu ni bila priznana nujnost, ker so proti nujnosti glasovali demokrati. S tovarišem Deržičem sva vložila ta predlog šele takrat, ko sva videla, da so vsi koraki pri ministru financ da bi on stavil sličen predlog, bob ob steno. Naravno, da je potem moral priti predlog iz poslanskih vrst. Tudi demokratski poslanci, recimo Reisner, bi ga bili lahko vložili, če bi imeli kaj smisla za nižje javne nameščence in če ne bi bili vezani na sklep demokratskega kluba, ki je finančnemu ministru dovolil maksimiranje drag. doklad. Najznačilnejša pa je trditev o neinformiranosti. Ce demokrati govore o neinformiranosti, jim je treba poklicati v spomin, da so bili oni tisti, ki so pristali na zahtevo dr. Kuma-nudija, da se maksimirajo drag. doklade. Ce so takrat poznali predmet, bi ga gotovo morali poznati tudi danes. To tem bolj, ker so dobivali vsak dan spomenice in brzojavke od strani organizacij ln zborovanj javnih nameščencev. Ali so res vse ,v koš pometali < Ali posl. Reisner, ki »e le sam udeleževal shodov, n. pr. ,v Ljubljani, ni storil svoje dolžnosti, da bi vsaj svoje klubske tovariše obvestil o tem, za kaj gre, če že sami itnorda niso imeli toliko zanimanja za pokret nižjih javnih nameščnecev. IC« se je celi mesec razpravljalo o krivici, ki je zadela nižje javne nameščence z maksimiranjem draginj-*klh doklad, po shodih in v Časopisih, jbt Človek predpostavljal, da to tudi mimo »edine zastopnice javnih nameščencev«, demokratske stranke ni moglo iti brez vsakega odrneva. Poleg tega ima demokratska stranica v svoji sredi, kakor rečeno, Bftetopnika Javnih nameščencev »osi. Reisnerja. Prt vsem tem je demo-bratska gospoda ostala neinformirana. Nobenemu klubu ni bflo treba stvari razlagati, vsak je vedeL za kaj gre, samo demokrati niso hoteli o vsem tem ničesar vedeti Tovariš Deržlč je svoj predlog pred glasovanjem tudi obrazložil in je vse razumelo, za kaj gre, samo demokrati so ostali neinformirani. E, saj vemo. Njim bi bilo mnogo ljubše, da bi se jih naprosilo, da o predlogu v klubu sklepajo In nižji uslužbenci bi lahko čakali na rešitev do sodnega dne, ker je znano, da demokratski poslanci odobravajo stališče finančnega ministra glede maksimiranja drag. doklad, sicer bi v maksimiranje ne bili privolili. Najbolj neumna, da ne rečem nesramna pa je trditev »Jutra«, da je bilo pogrešeno, da se je predlog predložil plenumu narodne skupščine, namesto finančnemu odboru in da se je na to stališče postavil tudi fin. minister dr. Kumanudi. To je zopet gola neresnica. Plenum narodne skupščine je imel reševati o nujnosti predloga, ne o predogu. Ako bi bila predlogu priznana nujnost, bi se o njem reševalo v finančnem odboru pred vsemi drugimi predlogi. Predlog torej ni propadel, propadla je nujnost predloga, ker so demokrati glasovali proti nujnosti. Predlog pa je šel v finančni odbor in se bo tara o njem reševalo — kdaj, to odvisl od dobre volje Kumanudija, na katerega poslanec Deržlč in tovariši neprestano pritiskajo in kateremu (Ku-manudiju) se demokratski poslanci ne upajo oporekati, dočim bi se moralo, ako bi bila predlogu priznana nujnost, vzeti istega takoj v rešitev. Poslovnik nar. skupščine natančno predvideva, da glasuje o nujnosti predloga plenum narodne skupščine. Tudi ni res, da bi se bil Kumanudi potavil na isto stališče kot »Jutro«. Glasom stenografskega zapisnika je Kumanudi zavzel stališče, da je to vprašanje rešeno s sklepom ministrskega sveta ln finančnega odbora, katera ta sklenila omejiti draginjske doklade vsem nižjim kategorijam javnih nameščencev. Ce je napisal »Jutrovo« notico posl. Reisner — o čemur nimam povoda dvomiti, ker se je napram zastopnikom Zveze javnih nameščencev Izražal v enakem žargonu — je s tem le pokazal, da niti ni prečital poslovnika narodne skupščine, katerega bi moral vsak poslanec predvsem in dobro poznati. Beograd, 26. maja 1922. Anton Brandner. KRINKA. Trst, 27. maja. Vrvenje po ulicah je prenehalo, ropotanje vozov in trobentanje avtomobilov se je poleglo, polegel se je tudi prah prazničnih dni in izginile so tudi pisane in nam še nepoznane uniforme raznih častnih stotnij in gard ter so izginile raz oken tudi trobojnice, ki so bile raz-obešene, deloma iz navdušenja, večinoma pa iz strahu. Vse to je izginilo, kakor je izginil kralj in kraljica in kraljična Jolanda ter vsa tista visoka gospoda in vse tiste ličnosti, ki so pridrvele v Trst pred kralja, s kraljem in za kraljem. Sedaj ima mesto zopet običajno lice in običajno življenje. In tisti, ki so prej kleli Italijo, jo preklinjajo danes rav-notako; tisti, ki so bili prej lačni, so lačni tudi danes —- niti za las se ni nič izpremenilo, kljub temu, da je hodilo po zasedenem ozemlju veličanstvo kralj italijanski in kraljica... Koliko hinavščine, koliko laži se je pretakalo te dni po časopisih, po ustnah raznih ličnosti, po okrašenih oknih... Smešno je bilo gledati, kako so tisti večer pred kraljevim prihodom snažili celi oddelki pometačev tržaške ulice. Ako nikoli poprej in nikoli pozneje, a ob prihodu kralja mora biti vse čisto. Smešno je bilo gledati, kako so nosili okrog sveče in jih razdeljevali brezplačno med občinstvo, da razsvetli z njimi okna, zakaj kralj mora videti, kako je vse navdušeno zanj. Tudi naši poslanci in »Edinost« so bili navdušeni. Kraljevskim gostom so se šli poklonit Josip Lavrenčič, dr. Karel Podgornik, dr. Ulikse Stanger in tem na čelu dr. Josip Wilfan. (Poslanec Vlr-gilij Šček je bil odsoten. Izpraševali smo o vzroku in izvedeli, da se nahaja posl. šček v Rimu, kamor se je podal zaradi pogajanj z vlado glede vojnih odškodnin na Goriškem. Tudi smo izvedeli, da je posl. Šček poslal iz Rima kraljevski dvojici brzojavni pozdrav.) Napisati hočemo nekaj stavkov, da spoznajo čitatelji junaške naše poslance in junaško našo »Edinost«. Poslanec VVilfan je rekel kraljici, da so navzoči tudi jugoslovenski poslanci in da se bo štel srečnega, če bo smel govoriti z Nje Veličanstvom v našem jeziku,. . In govoril je: »Naši ljudje bodo srečni, ko bodo pozdravili v svoji sredi hčer junaške Črne gore. Tudi naše ljudstvo želi miru in sprave. Upajmo, ko pride doba resnične ljubezni med narodj, da bodo takrat rešena tudi vsa še odprta vprašanja. (Kraljica se je baje potožila dr, Wilfanu o krivici, ki se gpdl črni gori, češ morala bi bit! samostojna in ne pod Jugoslavijo; dr. Wilfan je nato izrekel gornji stavek, ki govori o odprtih vprašanjih!) — Veličanstvo, iskreno pozdravljeni v tej deželi v imenu našega ljudstva, ki je pripravljeno izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti državi in Vas pričakuje z globoko spoštljivostjo. Kjerkoli boste stopili z njim v stik, boste spoznali njegovo odkritosrčnost in njegova čustva, — Škoda, da se nam ni dovolilo okrasiti dome tudi z našimi narodnimi barvami poleg državne zastave, ki ji gre prvo mesto(!)< Tako je govoril dr. Wilfan, a posl. Lavrenčič je še dodal, kako jo, namreč kraljico, Postojna radostno pričakuje. Pa nikar ne mislite, da morda zavijamo resnico. Ti stavki so prepisani iz »Edinosti«, a napisal jih je dr. Wilfan sam. In dalje piše »Edinost«: »Od Opčin do Postojne so bile vse vasi okrašene z zastavami. (Pa ne morda s slovenskimi! Radosten pojav, ki ga lahko »Edinost« z velikim veseljem povdari.) Povsod je ljudstvo kraljevo družino prisrčno pozdravljalo z gromkimi »Živio« klici. — Ko je poslanec Lavrenčič omenil (kraljici v Postojni), da je veliko število slovanskih šol v Istri še vedno zaprtih, se je obrnila kraljica k generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju in se je pogovarjala z njim o tem vprašanju. Izjavila je nato posl. Lavrenčiču, da je tega krivo dejstvo, ker primanjkuje slovanskega učiteljstva. Slovenski in hrvatski učitelji naj se le vrnejo na svoja mesta; vsi bodo zopet sprejeti. Poudarila je tudi, da je kralj za to, da se nam vse šole odpro.« In posl. Lavrenčič je umolknil; bil je menda popolnoma zadovoljen z odgovorom. Povedati pa ni znal kraljici in Mosconiju, da je bilo učiteljstvo povečini nasilno pregnano od fašistovskih razbojnikov in da se je končno naveličalo skrivati se po gozdovih kakor divja zver. Tudi ni znal povedati posl. Lavrenčič, bistra glava, kako imenitno skrbi italijanska oblast za učiteljski naraščaj. Zato je pač ustanovila, ozir. premestila slovensko učiteljišče v gorsko vas Tolmin, hrvatsko pa v albansko vas Arbanasi pri Zadru. Torej obe učiteljišči sta, namesto v središču, na dveh skrajnih, najbolj oddaljenih mejnih točkah. Menda zaradi boljšega procvita. — In kdo poučuje na teh učiteljiščih. Mnogo italijanskih zagrizenih nacionalistov, ki ne poznajo našega jezika. Ali res ni slovenskih, ozir. hrvatskih profesorjev? Seveda jih ni preveč, ker jih je mnogo suspendiranih, (prof. dr. Črmelj, prof. Kenda itd., ki še vedno čakajo na milost in nemilost. Sicer pa imamo v Jul. Benečiji mnogo izvrstnih učiteljev, ki bi lahko začasno nadomeščali prof. učne sile, ki primanjkujejo.) Tako bi bil moral povedati posl. Lavrenčič, bistra glava. Zakaj pa ste poslanec, zakaj pa se ne informirate bolje o stvareh, o katerih že hočete ziniti! Iz vseh teh vrst spoznate, dragi čitatelji, kako sramotno in skozi in skozi hlapčevsko ulogo so igrali naši »junaški« in »narodni« poslanci ter naše glasilo »Edinost«. Wilfan se šteje srečnega, ker je lahko izpregovoril par besed v slovenščini in hrvaščini s kraljico (kakšna milost in kakšna sreča!), točil je solze po Črni gori, rekel je, da pričakuje narod kralja in kraljico z globoko spoštljivostjo, lagal je čustvu naroda, izdal narodno zastavo in dal prednost državni; lagal je Lavrenčič, ko je govoril o radostnem pričakovanju v Postojni, lagala je »Edinost«, ko je pisala, da so bile vse slovenske vasi okrašene z italijanskimi zastavami Vse sama laž in hinavščina! Zakaj je pozdravil Wll-fan kraljeve goste v imenu naroda? Kdaj ga je narod pooblastil v to? Na katerem shodu? Izdajstvo! Ako hoče Wilfan pozdravljati, klecati in liceme-riti, naj to dela v svojem imenu! Isto Lavrenčič in ostali! čitatelji naj spoznajo resnico. Kar je naredilo ljudstvo, je naredilo pod pritiskom, iz strahu pred oblastjo in pred fašisti. O udanosti, o radostnem pričakovanju itd. ni govora. To so podtaknili ljudstvu naši »narodni« poslanci in naše glasilo »Edinost«, morda ravnotako iz strahu pred oblastjo in pred fašisti. Taktika — poreče kdo. Prav! Ali gospodje politični voditelji so začeli s to taktiko prepozno. Ako so že mislili uporabljati taktiko hlapca in sužnja, potem so mogli to storiti že v začetku. Prihranili bi bili naše narodne dome, požgane vasi in mnogo žrtev. Zdaj zvonijo po toči. Sedaj nimamo več kaj Izgubiti; pridobili pa tudi ne bomo rad?, teh suženjskih besed ničesar drugega kakor sovraštvo in preziranje. In povrhu se bo še ljudstvo zgražalo nad postopanjem svojih voditeljev. In ali bi bilo čuda, ako bi ta ali oni naš človek s šibkim značajem sledil vzgledu naših »prvoboriteljev« in postal mlačen ter pričel spoštovati prednostno državno zastavo, radostno pričakovati itd. Gospodje poslanci — vaša taktika je zgrešena! Sprejeli ste jo prepozno in še le takrat, ko ste spoznali, da »o tudi Vaše glave dotakljive po fašistovskih palicah in ko ste spoznali, da ste brez moči pod sedanjim režimom. Nekdaj ste bili navajeni drugače: gledali ste vsakega od zgoraj navzdol; še sedaj se včasih spozabite, pa le, kadar se čutite varne. Kako mnogo višje stoji ljudstvo nad vami v moralnem oziru! In kako daleč je še slovenski narod (s svojimi voditelji) za Irci, za Tripoličani in za Albanci! Ti se borijo z orožjem v roki, riskirajo svoje imetje in življenje za svobodo, mi pa (in polit, voditelji na čelu) pa se tresemo s pasjo ponižnostjo. Kako daleč smo za Albanci! Ali resnica je ta: Slovenci in Hrvati v zasedenem ozemlju niso zadovoljni pod Italijo, kakor bi radi pokazali Italiji in svetu naši »narodni« poslanci. Naš narod čuti okove na rokah kljub frazam naših »narodnih« poslancev in čaka boljše bodočnosti ter ne upa, da pride ta s pomočjo in s postopanjem naših poslancev, temveč ta boljša bodočnost je tam za gorami... Pa ne morda, da bi bili iredentisti samo radi narodnosti, ampak tudi iz gospodarskih ozirov. Iz istega vzroka so proti Italiji tudi primorski Italijani in Furlani, ne vsi, a lahko rečemo, da 90 odstotkov vsega delavnega ljudstva. Napisali smo te vrste zato, da ne bodo imeli naši bratje v Jugoslaviji, ki so slučajno čitali »Edinost«, napačne sodbe o nas. Beograjsko pismo. Beograd, 25. maja 1922. Kljub temu, da je bila kraljeva poroka prenešena na 8. juni, se dela na popravi mesta, osobito onih ulic, katere bo pasiral sprevod, noč in dan. To mrzlično hitenje dokazuje, da bi poprave do 1. junija pod nobenim pogojem ne bile izvršene in da je preložitev poroke jako prav prišla. Cicvarič, ki jo tu in tam v »Beogr. Dnevniku« prav dobro pogodi, dasi strelja večkrat velike kozle, ker ni konsekventen, je to pot prav dobro povedal. Opazujoč mrzlično delo okoli poprave dvora, cest itd. se povprašuje, zakaj neki se ne bi na isti način postopalo z našim saobračajem in z našimi financami, katere že štiri leta urejujemo, pa jih še nismo uredili, narobe, iz dneva v dan lazimo v večje blato. Da ima mož prav, to mu mora priznati vsak patrijot in tudi demokrati in radikali, če jih še smerno šteti med prave patrijote, kajti le ti nosijo največjo krivdo na sedanjem desolatnem našem stanju. Slovence bo gotovo zanimalo, katera država se sme šteti med najbolj pozorne na poroko Njeg. Vel. kralja Aleksandra. Portugalska je to, čeprav je republika. Da ne bi zamudil poroke, je zastopnik portugalske vlade jako zgodaj odpotoval tako, da je dospel že včeraj v Beograd. Sporočilo naše vlade portugalski vladi, da je svatba preložena na 8. junija, se je moralo ž njim križati; takrat je moral biti nekje sredi morja. Razume se, da je njegov nenaden prihod povzročil precej nervoznosti v komiteju za svečanostne priprave, ki mu načeluje Nušič, ker portugalskemu zastopniku, neračunajoč z njegovim prihodom niso preskrbeli stanovanja. Posebno neprijetno pa je bilo za člane komiteja, ko so izvedeli, da pri »Srbskem kralju«, kamor so ga napotili, da stanuje, ni bilo prazne niti ene sobe. Mož je bil jako utrujen in ker so mu rekli v hotelu pri »Srbskem kralju«, da ni zanj rezervirane nobene sobe je bil jako ozlovoljen. Prtljago si je dal položiti pred hotelom na trotoar in, kakor poroča »Politika«, se je portugalski svat vsedel na svojo prtljago in na njej zadremal. Med tem so mu člani komiteja iskali sobo po drugih hotelih, kar gotovo ni bilo lahko, ker je treba za takega gosta dobiti lepo sobo. Potrebno se mi zdi, da tudi to omenim, da so beograjska dekleta v zadnjih dneh v velikih skrbeh. Bodoči naši kraljici bo šla namreč nasproti posebna deviška ladja in naravno je, da bi bila rada vsaka zraven. Dogodili so se celo slučaji, da so se za to ladjo zglaševale celo poročene žene, ki žive seve v ločenem stanju, a bile so, naravno, odklonjene. Kakor čujem, bodo slovenski poslanci, izvzemši demokratov seveda, storili odločne korake pri notranjem ministru dr. Marinkoviču glede razpusta občinskega sveta ljubljanskega. Dejstvo, da je bil občinski svet sedaj razpuščen in da se ne bodo takoj vršile volitve, pomeni veliko škodo za ljubljansko prebivalstvo. Nekateri politiki sodijo, da je bil obč. svet ljubljanski razpuščen ravno pred kraljevo poroko iz edinega razloga, ker so to zahtevali demokrati, kateri vidijo v narodnih socijalcih hude konkurente. Demokrati bi namreč nikakor ne mogli preboleti, da bi zastopal mesto Ljubljano na kraljevi poroki podžupan Riko Jug, ki pripada narodno-socijalni stranki. V tem bi videli demokrati svoj velik strankarski neuspeh. Njim je zato ljubše, da poleg Zagreba tudi Ljubljana ne bo zastopana po svojih pravih od ljudstva izvoljenih zastopnikih, marveč po komisarjih, da bo sli- ka podrejenosti Slovencev popolna ;n 3a bo uitrežano tistim, to pravi jo. da 5.0» vencem ni 'treba dati niti volilne Pra'*“ ce, i java, Mi pa pristavljamo, da še veliko večja mora biti njegova vera v svojo lastno častno besedo In x njen učinek. Dnevne vesti. ~ Šolske poirtnioe o priliki svatbe Njegovega Veličanstva kralja. Ministrstvo tros vet a je odredila, da je zaradi svatbe njegovega Veličanstva Kralja na vseh so* iah države 7., 8, in 9, dan junija t, J. prost pouka. Ker je 10. dan junija sobota, je pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila, da je prost prouka tudi ia dan junija, tako da trajajo počitnice v zvezi z binkoštnimi prazniki od vštetega 3. dne do vštetega XI. dne junija t. 1. Ker prebijejo učenci te počitnice večinoma doma pri svojcih, odpadejo posebne oficijelne šolske slavnosti ob tej priliki. — Služba pri poštah na dan kraljeve poroke. Št. 237 pr. — Po ministrskem ukazu št. 30486 od 22. t. m. bodo na dan poroke Nj. Vel. kralja I. junija pošte v vsej državi za občinstvo zaprte. Le odprava pošte ter telegrafska in telefonska služba se morajo vršiti normalno. Če se poroka preloži, velja ta odredba šele za novodoločeni dan poroke. V Ljubljani, dne 26. maja 1022 — Oblastni direktor 1. razreda: dr. Debelak. Poročno darilo Arnavtov kralju. Vsekakor najoriginalnejše darilo dobi naš kralj za poroko od Arnavtov. Posebno odposlanstvo Arnavtov je že na potu proti .Beogradu, a seboj ženejo 25 izredno lepih ' °.st.r|inov s pozlačenimi rogovi. Ker po preapisth dvornega maršalata smejo biti darila le narodnega, zgodovinskega ali naro-optsnega značaja, nam ni prav jasno v katero kategorijo spadajo albanski koštruni. K občnemu zboru slovenskega planinskega društva. Ker poroča današnji Slovenski Narod, da sem si dovolil na izrednem občnem zboru slov. plan. društva izpad na Wranglovce, ki ni bil umesten, prosim vljudno, da priobčite sledeče pojasnilo celega dogodka. Dodatno k resoluciji združenih hrvatskih klubov sem predlagal s posebnim ozirom na dotok Čehov povodom vsesokolskega zleta, naj bo dostop v planine dovoljen tudi s potnim listom, vidira-nim od naših oblasti, ne pa samo z izkaznico slov. plan. društva. Ker se je pa bati, da bi sedanje pogranične trupe vsled ne-poznanja razmer in jezika navzlic vsem izpolnjenim predpisom delale težkoče — kar »e dnevno dogaja ne samo na meji, temveč tudi par kilometr. v notranjosti sem dalje Predlagal, da se izreče občni zbor za namestitev domačih obmejnih straž. Pri tem sem rabil besede: »Ne bom razglabljal, kaj je vodilo našo vlado, da je kot obmejne straže nastavila ljudi, ki niso znali braniti svoje lastne domovine.« Navedel sem dva značilna slučaja »poslovanja« Wranglovcev na meji in končal, da znamo in hočemo braniti mejo in državo na zunaj in znotraj sami in da ne rabimo zato niti bratrancev. Proti tem izvajanjem je vstal g. Rasto Pu-stoslemšek in v temperamentnem tonu, da ne rečem več in s široko gesto o panslaviz-pn^protestiral proti temu, da se vlačijo politična vprašanja na občni zbor. Gosp. predsednik mi ni hotel dati ponovno besede, da bi zavrnil izpad, v kolikor je bil naperjen proti mojim izvajanjem, zato na tem mestu ugotavljam sledeče: Niti v zasebnem življenju se ne vtikam v politična vprašanja, tem manj pa na planinskih občnih zborih. Napadal niti žalil nisem ruskega naroda, ampak, če se že hoče v mojih izvajanjih iskati ostrin, one hohštaplerske elemente, ki pod okriljem jugoslovanske gostoljubnosti vzdržujejo kadetske Korpuse v Strniscu in Beogradu, kjer vzgajajo cari-stične oficirje. Ker pa nisem omenjal ni te-ga, temveč le povdarjal, da je poslovanje naših graničarjev v mnogih slučajih tako. da je v sramoto državi, ne razumem, kje se je moglo izcimiti razžaljenie panslavi-»tičn. čustvovanja g. Pustoslemška. Kdor Pa smatra harlekinade g. \Vrangta m njegovih neštetih z redovi posejanih generalov za delovanje in hotenje ruskega naroda, bo pa v teku časa občutil še drugačno razočaranje in ostrejše napade, kot sq bila moja nedolžna izvajanja na občnem zboru slov. plan. društva. V Mjubljani, 27. maja 1922, Mr. pharm. Šlajpah France. ,, ~ ®vo, žrtvi Voglajne. Sicer neznatna rečica Voglajna, ki se izteka v Celju v Savinjo, je zahtevala razmeroma že več žrtev kot Savinja. Struga je namreč blatna, deloma zaraščena ter ima skrite tolmune in vrtince. Zadnjo nedeljo sta se pod kmetijsko šolo v St. Juriju kopala v Voglajni dva Sojenca te šole. Ker je prvi zašel v globino, mu je hitel tovariš na pomoč, toda uto-ta sta oba. Eden ponesrečenih je bil sin župana v Šmartnem pri Celju. —- Dva utopljenca v Savi. Pri Brežicah so potegnili iz Save dva utopljenca. Prvi je bil orožnik Jos. Ugovicer postaje Videm, je ^dne 25. t. m. pri kopanju utonil. Ponesrečeni je bil koroški Slovenec iz Bistrice v Rožu, star šele 26 let. — Skoraj istočasno so potegnili v Dobovi iz Save truplo trboveljskega rudarja Janeza Zupanca, ki je u 2' maja v samomorilnem namenu skočil v Savo, ker se mu je omračil um. — Pes pojedel novorojenčka. Dne 26. t. m. po večdnevnem zasledovanju sta izsledila orožniški narednik J. Brandič in podnaredn. S. Moleč v vasi Lužan pri Varaždinu 18 letno Josipino Gjurgjek iz iste vasi, katera je dne 21, t. m. ob 21. povila nezakonsko dete in ga tam, baje iz strahu pred starši, pustila brez prve potrebne pomoči. Ko je šla drugi dan zjutraj gledat po novorojenčku, ga ni bilo več, pojedla ga je sosedova psica, katera se je ponoči vtihotapila v hlev in glavo deteta in obe nogi odnesla domov svojim mladičem, kar je seveda brezsrčnico izdalo. — Požar, V Grmu pri Ponikvah na Dolenjskem je na praznik 25. t. m.izbruhnil požar, ki je dvema gopodarjema uničil poslopja. Na pomoč sta prihiteli pož. hrambi iz Ponikev in Trebnja ter omejili ogenj. Rešilo se je samo malo oprave, drugo pa Je zgorelo. Zažgali so, kakor vedno, zopet Otroci, kateri se vedno igrajo z ognjem in Cigaretami. Zakaj se trafikanti ne držijo aaredbe, katera prepoveduje prodajati otrokom tobačne izdelke. — V Planini pri Rakeku je nenadoma umrla 24. t. m. gdč. Iva Krajčeva. Počivaj •ladko! — Internacionalna goljufija. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo od poslaništva v Bernu obvestilo, da obstoji po podatkih švicarskih oblasti v Madridu goljufiva družba pod imenom »Etablissements OOvelty« ali »Intenational office noveltv, mundial artistka«, Madrid. Calle Ferraz 13' — 15, ki razširja zlasti v Švici tiskane prospekte, v katerih obljublja onim, ki hočejo V svojem prostem času zbirati za to družbo razglednice v barvah, veliko nagrado. Prospekt veli, da se navodila za to zbiranje takoj dostavijo, ko se pošlje družbi 15 frankov. Ce pa kdo pošlje denar, zastonj čaka na odgovor. Občinstvo se opozarja na to dražbo, ker ne deluje samo v Švici, temveč t«dl r. drugih deželah, — Pobožen vlomilec, Dne 31. t. m. je vlomil okoli 40 let star neonancc, po govorici Gorenjec r sthnovanj« kocarfce Marij« Prale na Vranskem. Ukradel j« denarnico, v kateri je bilo okrog žsooe kron, dalje 16 jajc, dežnik, ročno torbico, svinjsko meso, potico, glavnik, 2rcalo in £ — roženvence. imf H S * K Nepotrjena vest. Včeraj se je razširila po Ljubljani vest, da sta bila na zahtevo državnega pravdnika aretirana in oddana v preiskovalni zapor gg. A. Praprotnik in dr. Kavčnik. Iz dobro informiranih krogov izvemo, da ta vest ne odgovarja resnici, ker se obadva gospoda še vedno nahajata na prostih nogah. _ Nov konzulat v Ljubljani. Dosedanje zastopstvo avstrijske republike v Ljubljani se je spremenilo v konzulat. Za konzula je imenovan dosedanji zastopnik g. Kohlruss. Pod ta konzulat spada vsa SlO- Venija. -T* , t. = Z magistrata. Za začasno oskrbovanje občinskih opravil postavljeni vladni komisar direktor dr. Bogumil Senekovič sprejema stranke vsak torek in petek od II. do pol 1. dopoludne. = Pogreb pokojne gospe Josipine Vidmarjeve se je vršil pretečeni petek ob ogromni udeležbi občinstva. Na čelu sprevoda je korakal Sokol, za žalujočo obiteljo je šlo naše ženstvo. Kolo jugoslovanskih sester. Splošno žensko društvo, zastopnice Saveza žen, društva SHS, Ruskega krožka, nato zastopniki raznih drugih društev in korporacij. — Naj vrla, zavedna in,vseskozi narodno požrtvovalna žena počiva sladko v zemlji domači! = Zgubil se je mlad psiček bele barve z rujavimi ušesi na Krakovskem nasipu 12. Za blagohotno obvestilo prosi proti nagradi Ivan Grilc. = Ljubljanska cukrnma prodana. Kakor smo zvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, so dosedanji lastniki Pongratz prodali cukrarno in del vrta tvrdki Kunz za 5 milijonov kron. Kunz namerava dosedanjo tkalnico znatno razširiti, ker mu podjetje donaša L ne dobičke, saj milijoni čistega dobička nit o malenkosti. Skoda pač, da ima glavno besedo pri omenjenem podjetju Nemec Kunz in bratje njegovi, ki žive na Dunaju. Tako bo še en tujec več molzel našo pohlevno slovensko kravico, v hvaležnost pa zasramoval. in zaničeval naše ljudi, kar s? ^e. *e večkrat opazilo. Zapomnijo pa naj si vsi pritepenci, da si Slovenci kakor smo sicer mirne narave, ne bomo dali kar meni nič tebi nič pod nosom brbati! =t Pes je popadel na cesti v Hiadecke-ga vas 7-Ietno nadučiteljevo hčerko Marijo Možina in ji prizadel na zadnjem delu telesa krvave rane. Pes je last trgovca Antona Grila. = Ukradeno kolo. Včeraj opoldne je bilo na Gosposvetski cesti ukradeno Francu Napastu kolo, vredno 4000 kron." — Okradena Pravica. V deželni bolnici je ukradel neznan tat bolnici Mariji Pravici denarnico, v kateri je bilo 400 kron denarja. =» Tat v župnišču na Glincah. Iz nezaklenjene podstrešne sobe v župnišču na Glincah^je ukradel neznan tat cerkovniku Kostanjseku čevlje, nekaj obleke in perila in pa niklasto moško uro. Skupna škoda znaša okrog 2000 kron. »Ponesrečena rokoborba«. K notici, ki smo jo pod gornjim naslovom objavili v našem listu, nam poročajo, da ne odgovarja resnici in da si g. Klimanek ni zlomil noge. Maribor. Ljubljanski slušatelji višjega oddelka jundične fakultete v Ljttblj. so s svojim dekanom prof. dr, Dolencem prišli v soboto zjutraj ogledat tukajšnjo kaznilnico. Po pregledu so si ogledali tudi tuk. znamenito »Vinarsko šolo«, kjer so bili pogoščeni s pristno domačo kapljico, ter slovito podjetje »Vrt«, kjer jim je g. Džamonija osebno razkazal znamenitosti »Vrta« ter jim podaril lepe vrtnice. Dobre volje in z najlep-suni utisi so se gospodje težko ločili od našega zelenega Maribora. Predavanje ruskega filozofa univ. prof. Gngonja Boslumiča »e vrši danes 30 t m ob 20 uri v veliki kazinski dvorani 'z žeto aktuelmm -a zanimivim sporedom. Radi boljšega razumivaija bo predavanje v nc:n-s ?i.je21^u. Vstopnina za sedeže 5 Din za stojisca 2 Din, dijaki .n vojaki plačajo polovico. Radi protidržavaega rpvarenja je bil te dni izgnan p, ako meje Madžar Bolim. Dobro bi bilo, bi se mnogo i)»v»03.. dru-gih poslalo tja, kamor spadajo in kamor jih srce vleče. Konjska dirka na Teznu je uspela ob krasnem vremenu prav dobro. Ljudstva je bilo mnogo. Nekateri so prišli peš, večinoma s posebnim vlakom, ki je vozil iz Maribora v Tezno in obratno. Navzoč je bil tudi g. pokr. namestnik Ivan Hribar, okr. glavar dr. Lajnšič, obilo častnikov in drugih dostojanstvenikov. Čeravno je bilo mn©, go konj izključenih, je bila dirka zelo interesantna. Aretirali so nekega Frana Turnška, na-stavljenca »Skladišnega i otpremniČkega društva«, ker je kradel baker in ga proda-BJ* trgovcem. 1 vrdka je oškodovana za približno 17.000 kron. TX Zasluženo plačilo je dobil mesar Franc Ursic pred tuk. okrajnim sodiščem v obliki denarne globe 300 Din, ker ni h0tel pro- K-atn-.mesa nekemu tuk- uradniku. Pametno bf bilo, da bi ga par tednov zašili, ker 300 Uin takile fantje lahko utrpe. Proslava mature. Maturanti mariborske gimnazije iz leta 1907 Proslavijo s. 7. t. 1. Petnajstletnico mature v Mariboru, ker je prvotno nameravana proslava desetietni-Ce r2, v°inft izostala, Cepljenje koz v Krčevini in v Lajteri-?.r?u,se vršj v prostorih šole v Tomšičevi unči dne 1. junija ob pol 10. uri dop. Cepljeni morajo biti vsi otroi stari nad štiri mesece, ki še niso bili ali pa bili, toda brezuspešno cepljeni. Ceile. S kopanjem so nekateri že pričeli v Savinji. Novo krojačnico za gospode in dame je otvoril v Gosp. ulici g. V. Filipič. Jugoslov. lesna industrijska družba v Celju preurejuje svoje podjetje v Savodni. Podjetje bo nekaj povečano in kakor čuje-mo spopcdnjeno z raznimi novimi stroji. Umrlo je tekom meseca aprila v Celju skupaj 24 oseb in sicer 2 v mestu, 20 v javni bolnici in 2 vojaka v vojaški bolnici. Poletno porotno zasedanje se v Celju, kakor že javljeno letos ne vrši. Obravnavati bi se imeli samo 3 slučaji, ki bodo pa delegirani drugam. Smo t« torej, zelo poboljšali od 2adnjih zasedanj, ki so bila v Celju vedno zelo zanimiva. Ptve kumare so se že pojavile na našem trgu. Komad »e prodaja po velike*- od 30 do 40 Jcrojt. 30 predavanj o raznih temah se . v minuli sezoni vršilo na celjskem L jv, .m vseučilišču. Za sredo meseca junija je tiran za slušatelje Lju.Lkega vseučilišč., poučni izit v celjsko c' . co, kjer bo v nara- vi predaval tuk. prir,. ..»pisec in strokovnjak i g. prof. Lavrenčič Natančnejše se bo še j poročalo. Dninarji V §š©gašfei Slatini ».j »Savez kupališta, banja i ljetovišta« v Zagrebu je po prizadevanju svojega tajnika* ravnatelja g. Dragumanoviča organiziral za zadnjo nedeljo skupni informativni izlet zastopnikov jugoslovanskega časopisja v Rogaško Slatino. Prijaznemu vabilu se je odzvalo častno število hrvatskih tovarišev in tovarišic ter zastopnikov korporacij za tujski promet. Iz Ljubljane je prišel žal le samo zastopnik našega lista, dočim sta prišla iz Maribora 2 tovariša. Ravnateljstvo zdravilišča v Rog. Slatini je z veliko prijaznostjo in gostoljubnostjo prevzelo vso skrb za prvovrstno nastanitev in pogostitev. Ker večerni vlak do 1. junija še v Grobelnem nima zveze, poslalo je ravnateljstvo na postajo Grobelno vozove a ravnatelj g. dr. Šter je vkljub pozni uri gostje so se pripeljali v Rog. Slatino šele po 11. uri zvečer — pričakal prihod, došlece ljubeznivo sprejel in pogostil, nato pa jim odkazal z vsem komfortom opremljene sobe. V nedeljo zjutraj so si gostje po okrepčevalni kopeli ogledali pod vodstvom g. ravnatelja vse moderne naprave v nalivalnici, prekrasne prostore zdraviliškega doma, tvornico keksov, prepečencev itd. kr. dvor. dobaviteljev gg. V. Bizjak in drug, sploh vse zanimive naprave zdravilišča. Pri banketu v glavnem hotelu (najemnik g. Martinovlč iz Celja) je pozdravil goste g. ravnatelj dr. Šter z vzklikom na kralja-vladarja. Godba je zasvirala vse tri himne, ki so jih gostje stoje poslušali. Za pozdrav in velik-o gostoljubnost se je zahvali g. dr. Wunderlicli. Govorili so se gg. dr. Hercog (odvetnik in tajnik društva za promet tujcev iz Zagreba), dr. Čur-čin (urednik »Nove Evrope«) in dr. Kolte-rer (zdraviliščni zdravnik v Rog. Slatini), Po obedu so napravili gostje izlet na griček, kjer je vrb vinskih goric hotel »Belle-’. ue’ (g. Rist), od tam pa po gozdičih nazaj v zdravilišče. — Zvečer je bil sestanek ob bogato^ obloženih mizah v restavracijski dvorani Aleksandrovega doma. Tudi tam so se vrstili navdušeni govori. V ponedeljek zjutraj so se gostje zopet odpeljali z bili naravnost oča- . K temu je pr . glo še izredno lepo ne. Kdor pa j? nitrat videl Rogaško kutino v lepih majskih dnevih, je ne bo mogel pozabiti celo življenje, četudi bi bil prenasičen naravnih krasot tujine. Letošnja sezona obeta postati dobra, ker že sedaj je •* vn°° gosto.v’ torej dosti več, kakor jih je bilo osorej lani. Kdor ima čas in je okrepčila in razvedrila potreben, se bo vsaj za nekaj dni zatekel v co rajsko zavetišče. saj_ za prehrano se povprečno ne porabi vec, kakor po običajnih mestnih gostilnah. Sokolstvo. Prodajalne, gostilne itd. na telovadišču vsesokolskega zleta. Na telovadišču bode napravljenih večje število prodajnih prostorov v velikosti 4 krat s m. Ti prostori bodo oaprti za občinstvo od jutra do zaključka telovadbe, to je do ca 8. ure zvečer. Interesenti se opozarjajo, da vložijo oferte glede najema prostora najkasneje do 1. julija t. 1. na naslov: I. jugoslovenski vsesokolski zlet I9?J. finančni odsek. Posanežna tvrdka oierira lahko tudi več prostorov. Finančni odsek ni zavezan oddati prostore najvišjim Ponudnikom. Eventuelne potrebne informacije se dobe v pisarni JSS v Ljubljani Narodni dom. I, jugoslovenski vsesokolski zlet — narodne noše. Dosedaj je došlo že precejšnje število prijav za narodne noše, a vendar je želeti, da prihajajo nadaljnje prijave Živah-neje. Treba je namreč vedeti natančno število udeležencev v narodnih nošah radi skupnega nastopa. Vsi prijavljenci v narodnih nošah dobe posebne legitimacije za vožnjo in udeležbo na zletnih prireditvah vsled tega je v interesu posameznikov, da se pravočasno javijo. S^ort in turlstika. S. K. Ilirija S. K. Primorje. V nedeljo se je vršila prvenstvena tekma med Dinjo jn njenim edinim ljubljanskim prvorazrednim tekmecem Primo.jcm. Igra je nudila s-ab šport ter se je vršila pod skrajno neugodnimi okoliščinami. Potrebno je. da se javno žigosa tako surova in drzka igra ter *zaslepljena sodmska pristranost ka- igrišč,? TOi0ta'Zi!!',V ne«deUo na krškem ■fensču. T0 že m bila več prvenstvena tek- “ športna prireditev, temveč očitna bor- skih fiCtV Nl‘J en-trat Sodnik Piskal ilir-smh foulov, drznih napadov proti vratarju, cLr pol?zala lhr3ke napadalne vrste. 2-o W Cel0tl 5:0J ak?rist Iliriie (P°12as 2.0, koti 3:3) so padli deloma iz nepravilnih položajev; tako 2 iz neposrednega boja z vratarjem in zogo v njegovih rokah eden ■z krivične, neqsnovane enajstmetrovke. Adina dva sta bila pravilno napeljana in ustreljena. Tekma se je od začetka do konca vršila v skrajno ostrem tempu. Bila ie obojestranska in otvorjena. Napadi so valovali neprestano iz ene polovice na drugo. s tem • n,apadalna vrsta, je kazala znani sistem in lepo kombinacijo, dasi je v bližini vrat postajala nesmotrena in prešla v stil surovega napadanja vratarja. Primorske napade, ki so krasno napredovali od sredi-ne Proti krilom in nazaj pred vrata, pa je sodnik dosledno udušil, razsojajoč of side ?fJ°2aj,e pn, v*akl Preteči nevarnosti in sigurnih goalih. Surovost igre je dokazala onemoglost naprarn disciplinirani igri pri-morskega moštva Sploh ima ljubljanska sekcija sodmkov čudne nazore o remplanju m foulih. Tako smatra, da je dovoljeno, nasprotnik napade moža z obema nogama v skoku in mu na ta drzen način hoče odvzeti zogo, Nadalje smatra, da je pravilno podstavijati hrbet možu, ki naskoči z glavo Žogo, tako da se zvrne na zemljo in Pride v nevarnost zlomiti si tilnik in dobiti težke notranje poškodbe itd. Kakor rečeno, se je tekma vršila z očitnim surovim obnašanjem ljubljanskega prvaka in pristranostjo sodnika, tako da je celo občinstvo posredovalo z žvižgi in nezadovoljstvom. K* kot čujamo iz podsaveznih krogov, ki so prisostvovali igri, se bo tekma razveljavila in razpis: : nova s tujim sodnikom. I* športnih rjy prav toplo priporočamo ta korak. t.. da bi ljubljanska Ilirija smela nadaljev: igro, s katero nastopa proti zagrebške" :i tujim moštvom in ki ji je prinesla n;«i današnji slab sloves v tuji in domači športni javnosti, tudi proti domačim fair igrajočim moštvom, tega ne smemo dopustiti Sploh naj tozadevno LNP stori veliko sanacijsko potzo, da odredi, da se vse nadaljnje letošnje prvenstvene tekme pod-saveznega prvega razreda odvzame, ljubljanski sodniški sekciji. S tem bi brez dvoma ustregel prvorazrednim klubom Slovenije in storil odločen in smotren korak k napredku slovenskega nogometa. Maribor I. Svoooda. V nedeljo se je vršila prvenstvena tekma med Mariborom 1. in S. K. Svobodo. Rezultat 4:0 v prd Maribora. Maribor je s ie:u absolvi-ral »vojo zadnjo prvenstveno tekmo in sicer zopet z dobrini uspehom. Gledališče in flasha. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Torek, 30. maja zaprto. Opera: Torek, 30. maja. »Rigoletto, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba; red B in D. Iz pisarne Glasbene Matice. V četrtek dne 1. junija priredi orkestralno društvo koncert v dvorani Filharmonične družbe z velezanimivim sporedom, ki sc v Ljubljani še ni nikdar izvajal. Spored obsega sklad, be Suka, Beethovna, Rebikova 111 Sain-Saen sa. Pričetek ob četrt na 9., konec pred 10. uro. Predprodaja vstopnic v pisarni Gl. M. od torka dalje. Operno kazalište u Ljubljani priredilo je na dan 2. maja tek. godine vojničku pred-stavu i stavilo u tom celju jedinicama ovo-ga garnizona bezplatno na raspoloženje celo kazalište. Predstava, na najbolji način priredjena i izvedena, imala je veliki uspehi duboko uplivala osobito na one vojnike, koji do sada nisu imali prilike da se upo-znaju sa ovom kulturnem institucijom. Za ovaj požrtvovani rad na polju kulture i prosvete, Komanda Dravske divizijske oblasti izrazuje ovim putem tako upravi ka-zališta kao i svima članovima koji su tom uspehu pridoneli, svoju najlepšu hvalu.« — Po zapovesti Komandanta, Načelnik Djen-štaba: Djenštabni potpukovnik: Aleksandar A. Stojanovič. Koncert orkestralnega društva Glasbene Matic« v četrtek x. junija. Prvič, odkar smo dobili dvorano Filharmonične družbe, se vrsi v njej orkestralni koncert. Izvaja ga orkester Glasbene Matice, ki ie dosegi v kratkem casu svojega obstoja že toliko lepih uspehov. Na čelu orkestra stoji kons. prof. Jeraj, mož s finim in obsežnim muzikalnim nazorom, umetnik z dušo. Njegova osbnost nam jamči za popolen glasbeni užitek. Kdor poseča te vrste koncertov. ne bo zamudil zadnjega v seziji. ki obeta biti za Ljubljano zopet muzikalen dogodek. V pisarni Glasbene Matice se prodajajo vstopnice. »Vlaciar«. Spisal N. Machiaveli. Izdala m založila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 6 Din vezani 8 Din. »Moji zapiski z Dunaja«, Spisal Emil Stefanovič. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Manjin trg 8. Cena broš. zvezku 2.J0 Din. Društvene vesti. Stara Vrhnika. Proštov, gasilno društvo obvešča vsa druga različna društva, da priredi v nedeljo, dne 9. julija I. 1. vrtno veselico. Vsa društva v bližini naj blagovolijo to upoštevati in ne prirejati svojih veselic na ta dan. Poslano.* Na občnem zboru Jadranske banke Je sedanji ravnatelj s. Kamenarovič, imel drzno celo mi očitati celo Vrsto nekorektnosti v mojem poslovanju za časa, ko sem bil ravnatelj tega zavoda. Mnogo teh očitkov spada v interno kritiko gospodarskega vodstva Jadranske banke in le mož, kakor je g. Kamenarovič, Je mogel imeti to neokusnost, da teh očitkov ni iznesel pred upravo, marveč jih v več jezikih razširil po svetu v posebnih brošurah, ter jih razglasil tudi po časopisju. G. Kamenaroviča metoda je značilna sama na sebi. očitki in obtožbe so Izrečeni, ne da bi meni prej ke-dajkoli bila dana prilika zavzeti svoje stališče in pojasniti svoje delovanje v zavodu. Nisem političen, temveč poslovni človek. Nikdar se dosedaj nisem proti kritikam in govoricam, kojih predmet sem bil kakor vsak gospodarski strokovnjak mnogokrat tudi jaz, branil z izjavami in polemikami po časopisju. Opustil sem to, ker smatram, da je mesto gospodarskih delavcev v poslovnem biroju, ne pa na javnem trgu in da voditelji naših gospodarskih podjetij, ki se spuščajo v politično areno, vodijo na to polje brez potrebe tudi svoje zavode. ____ Tudi tokrat bi prepustil le sodišču, da razsodi o očitkih, ki jih je dvignil g Kamenarovič zoper mene. Ker pa me g". Kamenarovič javno obtožuje, da sem zlorabil svoj položaj in pri prodaji svinca, se-kvestriranega od države, oškodoval v težkih časih pred plebiscitom koroški fond in da sem prevaril tudi upravno komisijo tehn. vis. fonda, za milijonske iznose in to v svo jo korist in me torej dolži težkega nacijo-nabiega zločina, mi nalaga čut odgovornosti da se topot takoj zatečem k javnosti. Nihče mi ne sme zameriti če pr! tej priliki PO« vdarim, da sem od nekdaj čutil dolžnost, da poleg poslov, ki mi jih je nalagalo vodstvo velikega denarnega zavoda, obračam svojo pozornost raznim nadjonalnim, predvsem kulturnim težnjam naše ožje domovina Lahko bi apeliral na voditelje mnogih naših takih Inštitucij, pri katerih osnovi ali povzdigi sem imel priliko sodelovati! Do danes sem bil pa najbolj ponosen na to, da sem s svojo Inicijativo in vnemo pomagal ustanoviti fonde, Iz katerih je narod črpal sredstva pri reševanju dveh svojih največjih vprašanj — koroškega plebiscita in ljubljanske visoke šole. — Ustanovitev, fondov za ta dva namena, njih organizacijo in udeležbo na dobičku iz prodaje svinca, način kupovanja in prodajanja, se je določi- lo po medstrankarskem dogovoru ob odobritvi vlade, cene, za katere se je svinec prodajal, so bile vedno odobrene, ne samo od drž. uradov, temveč tudi od pri organizaciji cele transakcije udeleženih faktorjev, od katerih je bila Jadranska banka le eden izmed večih. — Koroški fond Je tako dobil, glavno po moji zaslugi, tako ogromne zneske na razpolago, da mu ni bilo nikdar, treba »apelirati na najsiromašnejše«, in da je pri likvidaciji koroške akcije ostalo državi na razpolago še mnogo milijonov. — Obračun o nakupu in prodaji svinca za koroški fond se je nedavno izvršil pri pokrajinski upravi brez mojega sodelovanja, n« da bi se bil s strani, ki je bolj poklicana varovati nacljonalne in državne interese, nego g. Kametiarovič, naprarn mojemu poslovanju izrekel najmanjši očitek. — Pribijam, da se nisem ne pri koroškem, ne pri tehn. vis. fondu okoristil, niti z vinarjem, kakor mi to očita g. Kamenarovlds ugotavljam, da sem na zadevna namigava-nja ali trditve opetovarro izjavil sam ln po svojem pravnem zastopniku, da sem vsak trenotek pripravljen dati vsa potrebna pojasnila Jadranski banki, ali Jadranski montanski družbi, da pa je Jadranska banka, o*, g. Kamenarovič celo navzlic zatrdilom funkcij, zavoda, da se bo to zgodilo, odklonila vsako priliko, vsak poziv, da Um dam podrobna pojasnila. Ne da bi me pozval g. Kamenarovič ali Jadranska banka, da ob roki materijala in spisov pojasnim vse podrobnosti, potrebne za presojo mojih ukrepov — je g. Kamenarovič enostransko postavil v svet očitke in jih proglasil obenem kot svojo razsodbo! To je ista metoda g. Kamenaroviča, katero so občutili že mnogi drugi na svoji koži in utis »mam da se v tem oziru nahajam y precej dobri družbi. — Omejil sem se na splošne konstatacije^ o podrobnostih bi lahko govoril, pa se zai-vedam konsekvenc, ki bi mogle Iz tega nastati, ne v mojo škodo, temveč predvsem v, škodo fondov samih. — Pred sodiščem pa se ml sedaj vsled Izpadov g. Kamenaroviča, nudi prilika to zadevo v vseh podrobnostih razčistiti. Tja spada tudi očitek flngiranlk kupčij z Imaginarnimi tvrdkami, ki vsebujejo po bujni fantaziji g. Kamenaroviča kaz-njiva dejanja. — Ko sem čital obtožbo g. Kamenaroviča, da sem zlorabljal banko, sem smehljaje pogledal na obširni seznam industrijskih, trgovskih in drugih gospodarskih podjetij, M ga ponosno predočuje g. Kamenarovič svojim delničarjem, da jim pokaže ekonomsko jnoč, s katero razpolaga danes Jadranska banka. Veliko večino teh Industrij in podjetij sem osnoval, oziroma pritegnil jaz v delokrog Jadranske banke, ostale moj prednik g. Herzeg. G. Kamenarovič pa nitMjed-nega. G. Kamenarovič je v svoji sveti strast^ da me_ prikaže delničarjem svoje banke v najslabši luči, očito pozabil omeniti ta dejstva. Jaz jih iznašam ne v svojo hvalo, ker smatram, da se storjena dolžnost sama hvali, temveč v karakterizacijo sredstev g, Kamenaroviča — Končno naj zavrnem še trditev, da sem dal komurkoli obvezno izjavo, da se ne bom brez dovoljenja Jadranske banice bavil z bančnimi posli, a Kamenarovič ]e predrzen dovolj, da se postavlja za sodnika, kdo naj bo poklican baviti se s prihranki ljudstva. Njegova trditev o moji pismeni obvezi je ovržena že s faktom, da sem sam Izstopil iz vodstva banke, ker Je od tre. nutka, ko se je on polasti! zavoda, bik) jasno, da složno sodelovanje naju dveh ni mogoče. Priznati moram, da me v tem oziru zadene mnogo krivde, ker sem navzllo resnim svarilom, si baš jaz prizadeval, da zopet pridobim g. Kamenaroviča za Jadransko banko. Legenda o moji obvezi si-cer ni nova, čul sem jo že prej in sem zato od Jadranske banke pismeno zahteval, da se mi jo pošlje v prepisu. Odgovora nisem dobil. Jadranska banka Ima le eno izjavo od mene, ki sem jo dai pri svojem odhoda, v svestl si svojega za zavod plodonosnega delovanja, brez vsakega pritiska in prostovoljno, 1. s. izjavo, da prevzemam za svoja poslovanje vso odgovornost. — Ako ravno že leto dni ne vodim Ja« dranske banke in ako ravno so upravni svet jin delničarji dovolili, da se je izvršil pred njimi nečuveni napad na mene, imam pa vendar toliko obzirnosti do Jadranske banke, koje uradnik sem bil že 13 let, da se ne dam izvati po konkurenčnih provokacijah g. Kamenaroviča in da mu nočem slediti po tej poti. Menim, da s tem mnogo bolj varujem interese Jadranske banke, nego njen sedanji ravnatelj. Zagreb, 28. maja. 1922. Avgust Praprotnik, gen. ravnatelj Slaven« ske banke. ' ‘ ■ ' * Za poslano odgovarja Uredništvo te v okvirju zakona. I aE3S B^aE^aB^BBESMa Nove knjiis! ^ v založbi »Zvezno tiskarne" v Ljubljani sta izšli zopet dve novi knjigi t Dr. Fr. Ogdn: §§£ke U BeI©kraJ5n@. 30 strani. --- Iv. Rozman: fela bol. 67 strani. ~— '■ Nekoliko zgodovine k polomu n« Koroškem. Naslovna slika A. Gaspartfa. Cena vsaki knjigi 8’- Din. NaroCalo se v Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin tre 8. štev. 123. C. N. in A. M. WiUiamson:, ' Cesaričini biseri. (Dalje.) XXXVII. POGLAVJE. Brzojavka. Roger Sands je že ves ta čas Jedva poznal samega sebe. Žena ga Je sodila pravilno. Dostikrat je bil nalašč okruten. Dostikrat jo je izku-Bal, koliko je zmožna pretrpeti, ne da bi se zrušila. Čutil pa je, da se v tistem hipu, ki bi ji odrekle moči, ne bi mogel ustavljati lastnem srcu, marveč bi jo prestregel v svoje naročje ter ji odpustil, Dočim se je napravljala tisti večer, je upal, da pošlje ponj ali pride sama k njemu in mu prizna, da biserov nimt več: dala jih je O’ Reilly-jb, da bi se odvezala nekdanje ljubezni. Ali ni je bilo, niti ga ni poslala klicat. Igrala je komedijo do zadnjega. Lehko bi si mislil, da bo tako, Čeprav jo je bil spremil v njeno sobo, hoteč ji dati priliko za izpoved. Ob poliosmih je bil napravljen, toda čakal je mirno še deset minut. Nato je stopil k vratom, da bi — kakor je rekel sam pri sebi — »že enkrat opravil to zoprno stvar«. Zdajci pa se je ustavil in pritegnil sapo vase. Zdelo se mu je, da sliši ženski glas, ki vprašuje: »Smem li vstopiti?'* Ni se motil: gospodična Black- burneova je bila prišla I Toda Sands je ni spoznal po glasu. Mislil je, da govori ena izmed dam, ki so v gosteh, in besede, ki jih je zamrmral na njen rovaš, so bile vse prej nego laskave. A vendar, morda je bilo bolje, da žene ne najde same. Sklenil je dati Beverleyi še par minut časa, da dovrši svojo toaleio, preden stopi on ter prekjne litanije vzajemnega občudovanja. Ni je pod solncem ženske, ki bi mu njena prisotnost ubranila zadati soprogi vprašanje: »Kje so tvoji biseri?« Točno osem minut pred osmo je Roger opustil svoje nervozno beganje po sobi ter se vnovič približal vratom. Preden pa jih je utegnil odpreti,- je začul tisto rahlo trkanje, ki ga je poznal tako dobro izza Bever-leyinih srečnejših dni. »Ali se je nazadnje vendar odločila povedati resnico?« In toliko da ni osupnil nad svojim lastnim glasom, ki je mehanično velel: »Prosto!« Beverley je vstopila. Rogerjeva soba je bila vsa razsvetljena; luč je udarila mladi ženi v obraz. Lesketala se je kakor ledena vila na jar-kem solncu. Na glavi je imela venec od demantnih rož, okrog pasu de-mantno šerpo z dolgo čopkasto petljo, na nogah šolničke od belega sa-tina z demantnimi zaponkami; okrog golega, snežnega vratu in po mladih, s tenčico ovitih grudih pa ji je viselo —: cesaričino ogrlje! CDalje prih.) Rasne vesti. * Vsi dne«i v tednu so sveti. Mi 5c»i-starnje slavimo nedeljo, Grki ponedeljek, Perzijanje torek, Asirci sredo, Egipčan;e četrtek, Turki petek, Židje pa soboto. * Rastlina, ki žre ribe. Dr. G. Sitanas, proiesor aksfordike univerze, je Objavil svoj čas tudi rastline, ki žro ribice! UČeni profesor je del rastlino tako v posodo, ki so v ujej plavale ribice. A. glej čudo. Ni te preteklo lest ur. pa so veje navedene rastline pogoltnile vse ribice. Dr. Sknms je imenoval to ribogolto rastlino: »Utrikularia vulgaris«. * Oživel pred pogrebom. V francoski pokrajini Lotes je obiskal kmetovalec Jean Grainet iz vasice Comiere* svojega soseda. Ali v tem ko je vstopil v njegovo hiso,, se je zgrudil, kaltpr bi ga bila zadela kap. Obležal je na tleh brez zavesti. Zato so mislili', da je mrtev, kar je tudi potrdil zdravnik, ki so ga poklicali. Položili so ga na mrtvaški oder. V trenotku, ko so hoteli krsto zabiti, je pa mrlič vstal in zbežal domov. Lehko si mislite, kako »o okoli stoječi ostrmeli. Vaščanje so jo ubrali za njim in je dolgo trajalo, da so ga dohiteli in pomirili, da se mu ne bode nič žalega zgodilo in da ga ne bodo pokopali. Zadela ga ni kap, ampak je na mig otrpnil in se je zavedel zadnji tre-notek preden so ga imeli v krsto zabiti. * Smrt starega zaljubljenca. So slučaji, ko se tudi starejši ljudje smrtno zaljubijo in če njihova ljubezen ne prinese zadovoljivih uspehov, pobite v smrt. Tako se je na dvorišču neke hiše v Berlinu ustrelil 63-letni poštni uradnik Alojzij Jurisch, ki se je zaljubil v neko mlado deklico, ki pa je njegovo ljubezensko ponudbo odklonila. * Koliko populi Briand? Antantiai časopisi prinašajo vest, da je Briand na potu v Ameriko, kamor je šel prisostvovat wa-shingtonski konferenci, vzel s Seboj 100 vreč cigaret. Ko se je vrnil domov, ostali sta mu še dve vreči. Gospod Briand popu- li slednji dan po 50 cigaret. Mili! OGLASI PUOB AJA: MOZKO KOLO, jako dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista.______929 MOŠKO KOLO. Poizve se: Malavas št. 38, p. Ježica ptP Ljubljani. 947 3 VELIKI SODI od 35— 50 hi in 4 kadi po 23 bi, pOrabne tudi za usnjarje. Radi pomanjkanja prosto-ra. Naslov v upravi 1. 946 BENCINhtOTOR. 4 do 6 PH popolnoma nov, brez napake iz tovarne Ježek, Bianškp, sodovičarski stroj, na pelinih in kočija. Lovro Rogelj, Vrhnika. 93z siumu: VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV Sprejmem takoj. Franc šifrer, čevljar, Skofjaloka. ______949 ZASTOPNIKA. zanesljivega in pridnega išče tovarna hranil za Ljubljano in okolico. Dober reprezentant od 28—40 let. Natančne poizvedbe pod »Agilen« na upravo lista, 945 kleparskega POMOČ. NIKA se sprejme v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Alojz Korce, klepar, Cer-knjca. 937 STROJNIK in gaterist se sprejmeta takoj v tovarno in parno žago. Pogoji: izurjen strokovnjak z dobrimi izpričevali in brez otrok. Pismene ponudb« na d. % o, z. »Zora«, trno- mrii. mzn® s 50 LETNA PREPROSTA GOSPA proti majhni soH opravljala vsakT^ Vjjen* plačno 4 ure na dan. V« ^ sem vsega dela 80_spoduu4 stva, kuhat, stvari iti nudbe do 15-upravo lista podt »ZAN®*’ L JI V A IN POŠTENA«. —£2 MORSKA TRAVA madrace v vsaki množini s dobi najceneje pri Sev comp., Ljubljana, WoKo*» ui. iz.______ PROSTOVOLJNA JA V« NA DRAŽBA pohištva s« bode vršila 2. junija t,U ob 9. uri dopoldne v SP* Šiiki, Jernejeva ul. 45- 94® Žana Jtoezne tisfearnt" je Izdala lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra I. 2 zaročenko N). Vis, n. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu P— Din v nadrobni prodaji. Preprodajalci imajo 237« popusta. Naročajo se pri ,»Zvezni knjigarni«, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetja ali pa če se pošlje denar v naprej. Dobra žena in mati ima vedno koliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi ga drgnenje hrpta* rok, nog in celega telesa, kot kos« metikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delu« joči kakor francosko žganje, 3 dvoj« nate steklenice ali 1 specijalno ste« klenico skup z zamotom in poštnino, za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elzatrg 357, Hrvaško,- •••••••©«©•••••«••«•• Mirosiav Bivic j Franica Bivic | rol. ŠušterSIč poročena 27. mala 1922 Ljubljana Rakek | 2S iHKtilMaiitimmiMitHiitiiiHiiiiijP Sobolshe potrebščine za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka H L MERKE Ljubljana, Mestni trs 10. •••••• 9 999999 Auto Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. Šoferja The JhiSEB" najboljši in najcenejši S | Ur pisalni stroj 3S | Q Zastopstvo In zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina v Q (p •••••• Ljubljani, Sv. Petra cesta št 2. •••••• £ za tovorni Saurer auto sprejme pre-mogokop Ključa-rovci pri Ormožu na Štajerskem- Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače se naj pošljejo na ravnateljstvo premogokopa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. ' Lohomobila s parnim kotlom 27 m2 kurilne ploskve, 8 atmosfer za 40 HP max. kompletna za takojšnjo dobavo proda Franc KURALT, Kranj. Nakup in prodaja vsakovrstnih novih in že rabljenih vreč m plaht Sprejmemo zastopnike s dobrimi referencami. \m MM, Wien lil, ' Rasumofskygasse 27 ••••••••• Vttam JUT iaUe pošto m: Trapist sir 1 kg po DUl 26-Grouenlr 1 kg po Din. 30.-Radnickisir 1 ko po Din. 16-CajDO maslo 1 ko po Din. 39.— od 5 kg gore ••••••••• Tekstilna robi vseh vrst najceneje pri Fradies, Wlen I, Franz 3osefs Kai 49. Q S Več vajencev * * ¥ ¥ * ¥ za ključavničarstvo, kovinsko stru-garstvo, strojno mizarstvo, In lesno *====*== strugarstvo ■ i n ■ ht sprejme takoj tovarna Bašin i drag Ljubljana. Sv. Petra cesta 75 s septembrom, lastna šola za vajence pod vodstvom inženerja - profesorja. j m Prometno skladiite d. d. u Vlnkovcima. POZIV NA PODPISOVANJE DELNIC. Podpisani so »o odločili, da z ozirom na izvanredno ugodno lego mesta Vinkovce kot prometno oz prehodno središče, osnujejo delniško družbo, imenovano Prometno skladiite d. d. u Vlnkovcima. Namen družbe je, da zgradi v Vinkovcih modema skladišča, katera bodo v tehničnem 6ziru odgovarjala vsem tozadevnim modernim zahtevam, ter bodo za dolgo vrsto let uporabljiva. Pozneje bo ta družba zgradila poleg skladišč tudi moderni mlin. Zemljišče, na katerem se bodo vpostavila skladišča in pozneje mlin, leži ob postaji Vinkovd med progama Vinkovci — Vukovar Dalj — Osijek in Vinkovci — Beograd — Zagreb, ter ob že vpostavijeni spojni progi. To progo, katera 6e je ohranila v dobrem stanju, bodemo za naš posel tudi izkoristili. Družba se bo bayi!a: a) z prevzemanjem raznovrstnega blaga za vskladiščenje ter manipulacijo; b) z ©carinjenjem, vskladiščenjem in reekspedicijo raznovrstnega blaga, došlega iz inozemstva; c) s trgovino z žitom, koruzo in z vsemi drugimi deželnimi pridelki na debelo; d) z vpostavitvijo enakih skladišč v Vukovaru in v drugih važnih prometnih točkah bližnje in daljne okolice; e) z špediterskimi in transportnimi posli vobče in f) pozneje, ko bo mlin vpostavljen, tudi z mlinsko industrijo. Osnovna glavnica znaša Din 1,500.000.— (onmHilonpotsto tisoč dinariov) ter je razdeljena na »••'•< 3.000 delnic glasečih se na prinositella po Dtn 500.— nomlnale, katere oddajo podpisani ustanovitelji v javno subskripdjo pod sledečimi pogoji: 1. Vplačati se ima iznos po Din 500.— za komad prištevšl po Din 25.— za stroške izdaje za vsako delnico. 2. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kot njihova nominalna vrednost, pripade po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu družbe, ter je to v rešenje pridržano ustanovnemu občnemu zboru. 3. Podpisovanje delnic se vrši v času od 15. maja do 15. junija 1922. 4. Vsak podpisovalec dobi začasno potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku, za katerega prejme pozneje v zameno originalne delnice. 5. Ustanoviteljem je pridržana pravica repartidje subskribiranih delnic in imenovanja prvega upravnega sveta za dobo treh let. 6. Za nedodeljene delnice .se bo subskribentom vrnil vplačani znesek z 5 % obresti. 7. Prijave sprejemajo blagajne: Vinkovačke štedionice v Vinkovcih, Srpske Centralne Banke d. d. v Osijeku in Srpske Kreditne Banke d. d. v Vukovaru. Za vspeh te subskripcije jamči sindikat ? , . < 1 V Vinkovcih, dne 1. maja 1922. • USTANOVITELJI: IZ 05DEKA : Srpska centralna banka d. cL Osijek s po- InL Kosta Cutnkovlč, gradbeni svetnik, 1. r. Vlnkovaika Stedionlc« Vinkovd. družnlcama v Slatini In Dardi Dr. Jovan Božič. veliki župan, 1. r. Jovan Veselinovič, posestnik, L r. Dr. Jovan Kockar, advokat in nar. posl., 1. r. ttnJo Novakovi«, postajenačelnik, 1. r. Miloš VehelinovM, posestnik, L r. Jovan DJurdJevIČ, glavni ravnatelj Srpske Marko Tamai, obrtnik, L r. Jovan BosnK, major v p.. 1. r. tZ VINKOVCA: r .o Paunovič, ekonom, !. r. »c. sander Sch»ara. trgovec z iitoro 1. r. Alfred Mogan, trgovec, L r. Milenko Jovanovič ravnatelj Vinkovačke Centralne banke d. d. v Osijeku, 1. r. Veselln Mitrovič, posestnik in industrija]ec, 1. r. Štedionice, L r. § 1 I Dlavnl in odzovoml urednik Zorko Fakin. Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tisk? »Zveip- "''trna« v IJuhilanl