Poštnina plat Leto lil r i r 7 z' i 1 ! > 1 ■ \ - i,J v 1 V Kočevju dne 15. junija 1940 V/7 "X \ r P n:1 .i? . t V 1 i i r'V i iQ> J i : 71 n r"i { \ ! j j t \; j %• ■ V e ..... i Lw*-£»,iS p! S n - f L " „ 1 j! L J ^M^,uaVštev-17 r-) f.J r.- m f M f "7 r j Zič-V< ti \ n r/ 1 i i L j / H j -I \ !, . J i----j V— J t' Z5/! .7> - <- Izhaja vsLkcp 5., 15. i?. 25. dne v messsu; če je no i ’. V n peeoni!', član prsi. — Pes. štev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.735 Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Del. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje Časopisje poroča.: Danes vse moli, molijo vladarji, molijo predsedniki, ministri in generali, motijo ljudske množice po mestih in vaseh. Narodi Evrope so se zapleli v strašno vojno, ki terja nešteto mladih življenj, ruši pridobitev zadnjih dvajsetih let in povzroča morje gorja. Zakaj ? Novi povojni svetovni nazori so ljudstva podpihovali in jih pritirali na rob propada, a mnoge že v propad. Sodobna vojna je prišla kot neizbežni obračun za vse zmote in početja zadnjih desetletij. Železo se prekali v ognju, človek v trpljenju. Morda bodo ta leta strahote v narodih vzbudila misel na pravo življenje in jih zopet pripeljala do pravice, resnice in človeškega sočutja. Zamislimo se nekoliko, v čem se je človeštvo oddaljilo od ; c p/L Lica pišejo, da a c je javna Evropa odtrgala od Boga in resnično, kdor je gledat strahotno divjanje proti Bogu, proti veri in proti vsemu, kar spominja na versko misel ob času španske državljanske v o La:, p more šele videti, česa je zmožna v človeku žival sproščena onih ozirov in jih človeku daje zavest odvisnosti od najvišjega Gospodarja. Rušenje cerkva, duhovščine in redovnih oseb, stre-" La., iu rc i znamenja notranjega duhovnega propada. širi komunizem, tam se širi tudi Pa ne samo komunistični nauk, marveč tudi drugi novi sistemi, ki hočejo zavladati človeštvu, niso nič manj sovražni božji, misli, samo, da hočejo bolj ; . ' 'L a ■- L d;j (a::-š c0 jG do razkristjanjenja cele Evrope. Ni še pa nastopalo samo proti Bogu in rušile ta temelj, na katerem naj stoji človeštvo, isto se tudi uničuje pravo pojmovanje naroda, narodnosti in narodnih pravic. Novi nauki so zaveli po Evropi, predvsem takozvani rasizem. Rasizem je zmotni nauk, ki uči, da je kak narod ali skupina narodov po naravi več vredna, kakor drugi narodi. Tako napačno prepričanje o duševni in telesni nadvredn • 'i kakega naroda ali rase izvira iz nauka o naravnem izboru živih bi lij, ki uči, kako narava sama izbira iz raznih vrst živih bitij najboljše poedince in tako skrbi za ohranitev življenja. Kateri poedinec in katera vrsta je boljša in popolnejša pa pokaže boj, ki se bije med njimi. Kdor je telesno krepkejši, zmaga, kdor je šibkejši, podleže. Boj je merilo moči in popolnosti. V svetu vlada načelo: vojna vseh proti vsem. Ta nauk se je iz rastlinskega in živalskega- sveta razširil tudi na ljudi, češ, da tudi med ljudmi vlada isti zakon, boj za obstanek in pravica močnejšega. Merilo moči in sposobnosti je boj. Kdor je močnejši, zmaguje, sme vladati, : iti, kar hoče. Kajti oni, ki je boljši kot drugi, je po teni nauku „nad-i i, je se dobro, ker je izven mej dobrega in slabega. Iz „nadljudi“ ji po tem nauku „nadnarod", to je najboljši narod, najodličnejša rasa. Zanjo ne veljajo isti zakoni, kot za druge, manj vredne. _Za vest v krščanskem smislu se ne meni. Kaj je dobro in kaj je greh v krščanskem , j , i nad eboj ta r; i- ne pozna. Najboljša rasa je : ■ , vi ote, i ti, ; L - - ■ L < ■ že &iY0 sar o. Zato pa ima le čista rasa, čista kri pravico do obstoja. Druge rase ji morajo služiti kot sredstvo za razvoj in ohranitev njenih moči, ona pa ima pravico na oblast, da vlada in gospoduje/ „Če se kdaj kak manjši manj vreden narod vendarle drzne pomisliti na odpor, da ne bi storil vsega, kar mu gospod „nadnarod" ukazuje, mora izbruhniti vojna, ki je merilo moči, in ta naj dokaže, kateri narod je boljši in več vreden.“ Po tem nauku so vojne ne le sploh življenski zakon, ampak prava sreča za narode in pot do napredka. Vsi poskusi za preprečenje vojne so le neumno vmešavanje v zdrave naravne zakone in tako vmešavanje postane krivo, da narodi oslabijo in propadejo. Vojna je ukaz živalsko človeške narave, zato gorje narodom, ki bi se proti tem zakonom pustili zazibati v smrtonosne mirovne sanje/ Tako govori nauk o rasizmu. Ko ne bi gledali divjanja, ki danes uničuje milijone in milijone človeških življenj, ne bi mogli verjeti, da se dobijo ljudje na zemlji, ki jim ta nauk dopade in ki ga prenašajo tudi v življenje. V Evropi se en narod smatra za „nadnarod" in zato hoče podjarmiti vse druge. To je tisti plaz, ki je sprožil to strahotno razdejanje na severu in na zahodu Evrope in ki grozi potegniti v vojni vrtinec L ii 'zahoti in vzhod in sčasoma tudi druge celine sveta. Ta nauk deli človeštvo v enega gospoda na eni strani in nešteto sužnjev na drugi strani. Naši slovanski bratje na v. hodu že okušajo na s j živem t riesu, kako dosledno tak „gospod" izvaja svojo pravico in pest red svojimi sužnji. Da tak nauk ne more biti temelj človeški družbi, to je jasno vsakemu, ki čuti v sebi poleg telesne materije tudi duhovno silo in pamet. Toda Evropa je predolgo mirno gledala, kako so se ti nauki nemoteno širili po Evropi, mnogi vladarji in vlade so celo to podpirali na ta ali oni način, predvsem pa s tem, da so mirno gledali nastope takih prekocuhov, ki so trovali ljudsko dušo. Ljudstvo' jim je verjelo, jih dvignilo na oblast, in sedaj, kot smo uvodoma rekli, se zatekajo najvišji predstavniki držav in narodov k Bogu za rešitev. Smelo trdimo, da že oni, ki so započeli sodobno krvavo klanje, uvidevajo, kako daleč so zagazili verujoč tenm živalskemu nauku. Strah jih je pred krvjo, ki jo prelivajo, strah jih je pred armadami mrličev, za katere ni noben grob dovolj globok, strah jih je pred. strahovitimi razvalinami, kjer je pokopana nekdaj cvetoča sreča ljudstev. Strah jih je silnih množic, ki so postali brezdomci, in otrok, ki so postali sirote, strah jih je odgovora na vprašanje, kdaj in kdo bo poravnal te krivice. Zato beremo, da celo ti molijo k Bogu in pozivajo svoje množice k molitvi za rešitev. Dal Lahko je sprožiti plaz, toda zaustaviti ga je težje. Lahko je odpreti zafvornice jezu, težje jih je zapreti, lahko je sprožiti top in puško, mrliča obuditi je pa nemogoče. Zato ga ni odgovora na vprašanje, kdaj in kje se ustavi bojna vihra. Naš slovenski narod pa noče biti „nadnarod". Vesel je svoje velike družine, v katero ga je Bog uvrstil, v družino slovanskih narodov. Srečen je, da je dosegel svoj tisočletni cilj in v svoji narodni državi si z božjo in lastno močjo kuje svojo srečo in stanje. Neizmerno ljubi svojo zemljo, četudi mora preliti dokaj znoja, da se na njej poživi in zagotovi svoj obstanek. Poleg dveh bratov Hrvatov in Srbov hoče obdržati svojo nacionalno državo in vsem narodom, ki živijo ž njim na (cj zemlji, deli pravico in prijateljstvo. Priznano je, da tuje narodne manjšine nikjer na svetu ne uživajo toliko pravic kot v Jugoslaviji. Tudi mi na Kočevskem srečujemo take sanjače o nekem „nadnarodu" in „nadljudeh". Naj si zapomnijo ti ljudje, da je že doslej Evropa prelila potoke krvi in užila morje gorja radi takih blodenj. Zato jih mi z vso rezkostjo in odločnostjo odklanjamo, izjavljajoč, da na naši zemlji za nje ni prostora. Baš, ker naš narod ni grešil ne proti božji ideji na narodni potu, radi tega upamo, da bodo v tem vojnem požaru za večno zgoreli ti zmotni nauki in da plameni te vojne ne dosežejo našega naroda in naše države, zato tudi mi molimo! ' lina Karal ; kanonik, dež. in drž. poslanec, delegat 2 Govori! je proti zakonskemu načrtu gospodarskega odseka za odvezo zemljišč od davščin v naturalijah'za cerkve, župnije in njih organe, se zavzel za Blehveisov predlog 0 zopetni uvedbi dovoljenja za sklepanje zakonov in stavil sam tozadevni zakonski predlog. Udeležil se je debate o volivni reformi, podal zakonski načrt o spremembi paragrafa 13 in 15 volivnega reda za kranj : deželni zbor in govoril proti nameravani 5. i- c Li L; i ovc; jev ega p v. •-epa, . /L r 1 aj bi volili vsi upi aviče i, s pridobili socialni demokrati pristaše i d manjšimi davkoplačevalci (1Š95); zavzel se je za železnico Škofja Loka—Divača (1893—1894) in za vrhniško železnico (1895) ter stavil in zagovarjal 1895 s Povšetom predlog, naj se žumberški in marmdolski okraj nekdanje vojaške granieg zopet združita s Kranjsko. Glede združene Slovenije je izjavil, da jo hočemo doseči le v administrativnem oziru, postavnim potom in s pomočjo avstrijske vlade, ne pa z razkosavanjem obstoječih kronovin, z združenjem s Hrvatsko in s trganjem dualizma. V državnem zboru je zastopal kmečke občine Ljubljana-Litija-Pibnica 1879—1896, bil ves čas član Ho-hemvartovega kluba, novembra 1888 s Ho-henvvartom, Vošnjakom in Poklukarjem pri prvem pogovoru s Taaffejem in je zagovarjal koalicijo z nemško levico, h kateri je pristopi! le zaradi tega, ker je bila obljubljena izpolnitev slovenskih kulturnih zadev, za kar je zahteval garancije (1888). Bii je izvoljen, v odsek za opustitev časopisnega in koledarskega kolka, za revizijo krošnjarskega patenta, član šolskega odseka, obrtnega, adresnega, budžetnega odseka, odseka za votivno reformo, namestnik in član kontrolne komisije o državnih dolgovih, član delegacij in namestnik za delegacije. O delovanju obrtnega odseka je stalno poročal v „Vater-lanciu/, 1882 v Ljubljani na shodu kranjskega obrtnega -uštva in dal pobi lo : ma : katero soci lnopolitično akcijo. Zagovarjal je slovenske politične in kulturne zalite-, e, se zavze! za slovensko šolstvo na Koroškem (1833—1891), predložil peticijo koroš; h Slovencev, da bi se nemšči t šele od L raz la in i d z osti: nastopom Gautschev odgovor, da smatra agitacijo sl k ega cel litič dar: za premišljen načrt, Li mora škod-:vati / hi rodnosti in gojitvi ter nemščine, ki je za Avstrijo neod-1 a potreba (1891). Zahteval je slovenske ljudske in srednje šole, odnosno / . ta, ■'1:ij C ' , eiei 'a Pazinu (1890—1895), reaktivacijo gimnazije v Kranju, stolico slovenskega jezika na graški univerzi, pospeševanje obrtno-strokovnega šolstva, ustanovitev obrtno-strokovne šole st v o v Ljubljani, za železno industrijo na Gorenjskem in za kamnoseštvo v Postojni ter stavil resoluciji, naj se uvede na državnih srednjih šolah slovenskega o-zemlja slovenski učni jezik, kolikor obstojajo učni pripomočki (1880); na ljudskih šolah bodi izključno slovenski učni jezik, ako bi pa želeli vzdrževatclji šole nemščino kot učni predmet, naj se uvede brez nasilstva in ne pred dovršenim tretjim šolskim letom; na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru bodi nemški učni jezik samo za pedagogiko, nemščino, geografijo in zgodovino (1887). Zagovarjal je versko šolo, ureditev družabnega reda po krščanskih načelih, bil je edini ki poslanec, ki je podpisal princa Liechtensteina predlog za versko šolo (1888) in obžaloval njegov prestop h krščanskim socialistom, ker se je s tem zmanjšalo upanje za dosego verske šole (1895). Zastopal je gospodarske interese Kranjske, podal številne resolucije za pomoč na uitnah prizadetim krajem in zahteval ob vladnem zakonskem predlogu za pomoč Češki, Kranjski in Goriški (1890) še izredne kredite za Kranjsko, se zavzel za kranjske cestne in rečne zadeve ter zahteval z resolucijo zakonski načrt o prispevanju države za osuševanje Ljubljanskega barja (1891), zagovarjal železniške interese Slovencev (1893), novo zvezo Trsta z zaledjem in železnico Kranj—Tržič. Bil je proti Taafejevi volivni reformi in zahteval kot poročevalec manjšine ob vladnem predlogu spremembe zakona o državnem zastopstvu in državnozborskem volivnem redu, da se priznata Kranjski v splošni kuriji dva mandata, ter se izrekel za opustitev parlamentarnega zastopstva trgovskih in obrtnih zbornic (1898). Bil je v zvezi z nemškimi katoliškimi konservativci, ki so glasovali tudi za slovenske zahteve, a nasprotnik krščanskih socialistov. Odklonil je v deželnem zboru sodelovanje z njimi (febr. 1895), ker nasprotujejo njih načela starim konservativnim vodilom in ker je treba ta načela zavračati z verskega in narodnega stališča; z verskega zato, ker ne poslušajo nobene avtoritete, z narodnega pa, ker ne glasujejo za naše zahteve. To mnenje se mu je še okrepilo, ko so glasovali krščanski Družina Nj. K. V. kneza-namestnika Pavla Njeno kraljevsko Visočanstvo kneginja Olga je obhajalo dne 11. junija svoj rojstni dam Kneginja Olga se udejstvuje v raznih dobrodelnih organizacijah, daje spodbudo za pomoč revnemu prebivalstvu, osobito veliko delo pa vrši kot predsednica Rdečega križa v Jugoslaviji. Njenemu kralj. Visočanstvu naše najlepše čestitke in najboljše želje za srečo v delu za ljubljeno družino in državljane, posebno sedaj v teh hudih preizkušnjah. socialisti z nemškimi liberalci proti celjski postavki (julija 1895). Z ustanovitvijo „Slovenca*, Katoliške narodne stranke in kluba ter Katoliškega političnega društva je pričel načelno katoliško politiko in pripravil, pot L katoliškemu shodu (1892). (Konec.) □očiščenj;fi [p^Gr^Bedl Dr. Korošec je po povratku iz Nemčije odšel v Romunijo, in bil v avdijenci pri kralju Karolu Dr. Korošec sc je vrnil iz Vratislave na Nemškem, kamor ja bil povabljen kot predsednik Glavne zadružne zveze na veliko poljedelsko razstavo. Dne 1. junija je bil nato sprejet v avdijenci pri knezu-nameatniku Pavlu. Dne 5. junija pa ja v belgrajski radijski oddajni postaji imel zanimivo predavanje o zadružnem gibanju na Slovenskem. V tem predavanju je kratko naslikal tudi stanje zadružništva pri drugih narodih po svetu, zlasti pri Slovanih. Nato je odšel v Bukarešto in je bil 12. t. m. sprejet v avdijenco pri romunskem kralju Karolu. Novo železniško bolniško in nezgodno zavarovanje Železniški minister je pripravil novo uredbo, ki naj bi urejala železničarsko bolniško in le-zgodno zavarovanje. Toda ta uredba je taka, da bi sed je stanje le - česar je zoper njo nastal velik odpor. Lpsjmo, da no bo uveljavljena. 1300 letnica lirvatskih stikov z rimsko stolico Letos obhajajo Hrvati 131 0 letnico, so prišli v stike s sveto rimsko stolico ter postali katoličani. To je jubilejno leto hrvatskega naroda. Papež Pij XII. je v posebnem pismu, ki ga jo poslal, zagrebškemu' nadškofu, podelil popolne odpustke katoličanom v Jugoslaviji za letos pod navadnimi pogoji v počastitev t hrv&tskofirft iubileia. -j- Dekan Anton Skubic: 3 Kadar se je kak grunt prodal, je moral prodajalec ali kupec, kakor sta se domenila, dati vsak deseti fenig graščaku. Nekateri graščaki ali grajski najemniki pa so šli še dalje in so zahtevali vsak deseti fenig tudi tedaj, kadar je kdo po smrti očetovi nastopil gospodarstvo in oddelil svoje brate in sestre. Če* ne vsakega desetega, pa so zahtevali vsaj vsaki dvajseti fenig. Graščak je cenil vrednost posestva in oddeljenih deležev ter od te vrednosti terjal vsak deseti ali dvajseti fenig. Sedanji urbar pa to dejanje odločno prepoveduje in graščaku nalaga, naj se v takih slučajih zadovolji s počeščenjem, da ne bodo ubogi podložniki preveč stiskani. Kmetje so se delili v svobodnjake in nesvobodtijake. Svobodnjaki so imeli svojo posest, s katero so gospodarili po svoji volji, dajali so samo graščaku predpisane dajatve. Nesvobodnjak pa je sedel prav za prav na grajskem posestvu, s katerim ni mogel svobodno gospodariti, ker je bil s posestvom vred grajska last, in tudi ni mogel sam svojevoljno zapustiti tega posestva in se kje drugje nastaniti na svobodnem posestvu. Mogel pa se je odkupiti, ako je imel denar. Prišlo pa je navadno, da so graščaki ali grajski najemniki, ki so sedeli na cesarjevih gradovih, kakor je bila Ribnica, sami v svoj žep spravljali to odkupnino. Urbar iz leta 1573. pa pravi, da to ni prav. Ta odkup je deželnoknežji regal in je deželni knez to pravico v vseh zastavnih pismih, s katerimi je svoje graščine izročal najemnikom, sebi pridržal. Ljudje so njegovi. To se naj ljudstvu publicira. Ako se torej hoče kak nesvobodnjak odkupiti in se drugje naseliti, naj se zglasi pri graščaku, ta mu izroči pismo na vicedoma, pri katerem naj se dotičnik javi in tam plača odkupnino. Odkupnina pa se ima zaračunati v korist nadvojvodu. Podložniki ene graščine so se čutili kot ena celota, ki s podložniki druge graščine ni stala vedno na najboljših nogah. Največkrat so si kmetje iz različnih gospod-stev skočili v lase zaradi gozdnih pravic ali paše. Včasih so sc lasali posamezniki, včasih pa tudi cele vasi in soseske. Potem so se tožili pri oblasteh, ker samo skoro nikoli niso dognali stvari do konca. Urbar torej določa, naj se v prihodnje kaj takega ne godi. Ako pride do kakega navzkrižja, naj se to javi graščaku, ki naj po resnem ogledu skuša sprte stranke mirnim potom pobotati. Ako to ne uspe, naj on nastopi pri oblasteh v obr abo svojih ljudi, dane bodo nadvojvode trpeli škode. Ako grajskemu najemniku naredi kak kmet škodo na njegovi zastavščini, bodisi da kaj ukrade, bodisi da šilom kaj vzame, na kar naj graščak kar se da pazi, je dolžan najemnik na svoje lastne stroške izpeljati pred sodiščem, ker se to tiče posesti same. Ako pa je škoda taka, da mora zoper njo nastopiti cesar ali nadvojvoda sam kot lastnik ali pa vicekomorni prokurator, mora najemnik to javiti takoj nižjeavstrijski komori ali pa, če je stvar važna in tehtna, cesarju samemu. Če bi hotel kak podložnik napraviti nov laz ali rovt, ga ograditi ali celo kočo ali kajžo tam postaviti kar na svojo pest, ne da bi hotel od tega dajati tudi davek, mora najemnik proti temu odločno nastopiti. C e hoče kdo kaj takega napraviti, se mora prej javiti pri najemniku ali pooblaščencu, da mu ta sam prostor odkaže in zakoliči ter določi davek, ki ga bo moral novi najemnik dajati. Tako odkazan prostor in davek se ima vsako leto zapisati v poseben register z imenom novega naselrika vred ter pripomni M, jeli je to novoobdelano zemljišče vrt ali travnik ter koliko dni se porabi za obdelavo ali košnjo. Po tem so namreč merili velikost zemljišča, kakor stari možje še dandanes merijo velikost travnika po tem, koliko koscev ga pokosi v enem dnevu. To naredbo naj da najemnik vsako leto nekaj potov razglasiti raz lečo v vseh župnijah, ki leže v grajski sodniji, da jih podložniki ne pozabijo. Ako pa kdo brez vednosti in dovoljenja najemnika kak prostor obdela, ogradi ali hišico na njem postavi, mora najemnik takoj, najkasneje pa v teku enega leta, vse to brez milosti podreti ter take „svobodnjake" oplašiti, da v prihodnje ne zakrivijo več kaj podobnega. Da se vse to natanko vrši, mora graščak vsako leto na sv. Jurija da i s sod .ka- terimi drugimi starimi in mladi ni p< pohajati vso sodnjo ter vs< selbine konfiscirati nadvojvodu v korist. Kutoli&a bogoslovj- dobila stopnjo fakultet Te dni je izšla nova uredba prosvetnega minisr.; t ki določa, da bodo poslej katoliška bogoslovja dobila stopnjo fakultete. Iverje ljubljansko bogoslovje že taka fakulteta ljubljanske univerze, velja ta nova uredba na Slovenskem le še za mariborsko bogoslovje. Na Hrvatskem pa je prizadetih več bogoslovij. Kam s šolano mladino? Preureditev šo! Z vprašanjem, kam z našo šolano mladino, ee peča tudi črnogorski list „Zeta11, ki piše, da imamo pri nas vse polno šolanih ljudi, ki bi seveda vsi radi takoj dobili službe. Iver pa jih žal ne morejo dobiti vsi, nastaja velika brezposelnost. List pravi, da bi morali naši fantje iz srednjih šol začeti misliti na kmetijstvo, in sicer bi so morali začeti zato, ker so pač šolani, Pečati mnogo bolj z umnim kmetijstvom. Toda re store, ker jim šola ne da veselja do tega. Zato jo treba šole primemo preurediti. Pametne besede, ki veljajo v veliki meri tudi za naše razmere. Sneg in nove povodnji v Bosni Sneg jo zapadel ta teden dvakrat v bosanskih hribih ter seved napi vil veliko škodo. V dolinah pa so bile velike povodnji, ki so prizadele mnogo krajev v južnem delu naše države. Letošnja letina obeta biti sila slaba. Kočevski Nemci o komunistični propagandi V ' ' skih Nemcev „Gottscheer Zeitung" bere - r.. : : nekaki propagandi, ki sc razvija med kočev-: i, ' ' katerimi sc razširjajo letaki b podpisom „Bund des arbeitenden Vol kos Slo-weniens in Gottschee“. List pravi, da so se Kočevarji tem listkom smejali in da so listki polni neumnosti. Resno pa bo list zgraža nad pisci teh letakov, ki so zapisali besedico „na-rodna manjšina11. Lis i pravi; „Tako so govorili ob času Metuzalen preživeli. Mi smo nemška narodna skupil ložgani teh elementov . . h svoj obravnavali samo mi! Drugi pa naj pometajo pred svojim pragom. Kočevski kmet je nemški kmet. Za prevratne poskuse ni na razpolago. Naša sklenjena ; rodna skupina pa jo v svoji discipliniranosti kljub pomanjkanju in revščini najboljše jamstvo naše prihodnosti.11 Kočevje. Nevihta. V nedeljo 9. (. m. je bila popoldne 1 n viht . Večkrat je treščilo Ju ponekod je padala toča. Dražbeno postopanje je uvedeno nad nepri-jujčno imovmo društva Dijaški dom v Kočevju, k' je cenjeno na 1,900.000 din. Najmanjši Poundok pri dražbi, ki še ni razpisana, bo 1)106.000 din. Nad vse koristno bi bilo, da o posestvo kupi v javne a vrhe banovina. To bi ‘1° v interesu slovenskega življa. gristi. Istega dne proti večeru so se od-ijzb turisti na kolodvor. Bilo jo mnogo jP'l.v in veliko jo bilo pijanih. Svetujemo taft* 1*’ d::- “t' hodijo v Kočevje in da ne kažejo °eeVerjem svojih slabosti. 5 ^Povedanega izleta, ki ga je hotel na Ko-0 prirediti „Putnik" za Ljubljančane, ni av. J 'al° več obzirnosti bi prij čali t< i ponočni vožnji skozi mesto. (g.Č . 0 ede1} se odlikuje, da v poznih urah strelja z uspehom kot s strojnico in obhv’r h Sua Pre*>ivalce. Takega naj prime d u 0lici.)ska ura je za kavarne v Kočevju Toda tudi ob b. in pol 4. uri ' : . ob*,,?’1® z,Lano -- počiva. Zakaj se ne ski j je k ’ ■ Sprejemni izpiti za I. razred na državni realni gimnaziji bodo dne 24. in 95. junija od 8 dalje po prihodu vlaka. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo. Prošnjo je treba kolkovati z 10 dinarskim državnim kolkom ter ji priložiti spričevalo 4. razreda ljudske šolo. Kdor jo pa obiskal že višjo ljudsko Solo, mora priložiti tudi zadnje spričevalo te Sole poleg spričevala o dovršeni ljudski šoli. Prinesti jc treba pa spričevala, ne knjižic. Vso priloge morajo biti kolkovane s 4 dinarskim državnim kolkom, četudi bi bilo n. pr. spričevalo izdano brez takse zaradi ubožnosti. Priglasiti se smejo samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1927, 1128, 1929 in 1930. Zunanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno cjo 22. junija, morajo pa priti dno 24. ali 25. junija k izpitu. Ravnateljstvo. Prigorica. Prememba posesti. G. Ignacij Merhar, priznani organizator slovenskega gasilstva, gostilničar in posestnik, je prodal hišo in posestvo, ter se docela odtegnil javnosti, da poslednje dneve svojega življenja preživi v popolnem miru in nemotenosti. Dolga desetletja je s svojo ugledno gospo soprogo Ano vodil obširno gospodarstvo preudarno, marljivo in varčno. Bil je daleč na okrog dobro znan in spoštovan, zato jc-imel nepretrgano veliko obiskov. Bil je 30 let župan. Posebno se je pa dvignil v spoštovanju in v upoštevanju v javnosti s svojim požrtvovalnim delom za razvoj in napredek gasilstva, o čemer pričajo častne diplome. Želimo obema, da bi ša dolgo uživala v zdravju in zadovoljnosti sadove svojega dela. Jelendol. Po dolgom presledku je začela obratovati parna žaga in smo vsi delavci zopet, zaposleni. Hudo pa je nam, ker smo ostali pri stari plači, čeprav so jo v tem času cena živ-ljenskim potrebščinam zelo zvišala. Polno nad gojimo, da bo naša organizacija ZZD uspela s posredovanjem naše centrale in Delavske zbornice v pogajanjih s firmo in da se bo napravila dolgo zaželjena kolektivna pogodba. Sifilcerji. Kar se lansko leto vsled nepre-sti iega deževja ni moglo zgoditi, smo pa spolnili preteklo nedeljo, ko nas je obiskal predsednik Slovenske Straže g. Škulj in v poljudnem ■ ; enn izobrazbe obrazložil naše potrebe v tem pogledu. 'Razvil so je prijeten i; zgovor, ki gotovo ne bo ostal brez sadov. Lepo nasvete nam je dal tudi predsednik Prosvetnega društva v Mezlju g. Ivan Pirnat, ki je i svojega izkustva p pomeni prava izobrazba. Tudi drugi naši prijatelji so pride-jali pametne nasvete in bo nas prepričali o potrebi prosvetnega delovanja. Prijeten razgovor je zaključila večno lepa'pesem „Hej Slovani !u Sv. Gregor. V nedeljo 2. t. m. je imela naša župnija nad vso lepo slovesnost. G. Adamič v vasi Hojče je s pomočjo vseh naših žnp-ljanov postavil na svojem vrtu lično kapelico, posvečena Kristusu Kralju, ki jc bila ta dan slovesno blagoslovljena. Naši fantje so skoro ves teden pred določenim dnevom postavljali mlaje in slavoloke, ki so jih naša pridna dekleta okrasila z venci, spletenimi v ta namen. Slavijo bc jo pričelo ob 3. uri v župni cerkvi, kjer je ribniški dekan g. V. Demšar opravil obred blagoslovitve kipa Kristusa Kralja in v krasnem govoru označil pomen tega praznika za našo župnijo. Potem pa se je iz cerkve proti vasi Hojče razvil mogočen sprevod, v katerem so nosili novoblagoslovljeni kip člani tukajšnjega FO v krojih. Njim so sledilo vse cerkvene organizacije, lepa vrsta članov FO in člani DK v krojih ter množica ostalih vernikov, ki je glasno odgovarjala petim litanijam duhovščine. Tik pred vasjo jc udeležence pozdravil lep slavolok z napisom: „Živci Kristus Kralj!« Žal je nadaljni potek prireditve močno oviral dež, ki se je nenadoma vlil tako, da se je moral drugi del programa omejiti lo na blagoslovitev kapelice in vmeščenjo kipa vanjo; odpadle pa so pozdravno deklamacije zastopnikov in zastopnic naših ka-tolioko-prosvetnih organizacij. Vsi navzoči so odnesli najlepši vtis. Naj bi Kristus Kralj obvaroval našo župnijo in vso slovensko zemljo vseh časnih in večnih nesreč ter ji zlasti ohranil tako zaželjeni mir! : si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. i vejo glasilo je, rojak, in svojo narodno za- žeš z zvestobo gl isniku" slovenske družine! n F4 ,4 r-n V.L-. U '..J Lv... U4. Če hočemo imeti dober pregled o kočevskem okraju, sc moramo seznaniti s statistiko občir I tasterskih občin, vasi, naselkov itd. Zato bomo prinesli v naslednjih številkah podatke po posameznih občinah po statistiki iz leta 1931. Katastrska (davčna) občina in kraj Pr. 193 Župnija Ljudska 1 šola 1. Občina Dolenja vas Površina: 4342 ha 3 a 27 m8 — 1934 preb. Dolenja vas . . . |733 Dolenja vas . . 631 Dolenja vas Dolenja vas Lipovec, žel. p. 85 Ribnica na Makoše 17 Dolenjskem Grčarice 305 Grčarice .... 258 Grčarice Grčarice Grčarske Ravne 47 Prigorica 465 , Rakitnica 431 Dolenja vas Dolenja vas Blata 52 Kot 22 „ Rakitnica .... 357 2. Občina Kočevska Reka Površina: 14.936 ha 36 a 79 m2 * — 2163 preb. Borovec 309! Borovec 127 Borovec Borovec Draga • 7 Inlauf 63 ” Pleš 37 ” Ravne 75 ” ” Briga 280 ” Dolnja Briga. . 146 Dol. Briga Gornja Briga. . 63 Preža 52 Koč. Reka Prežulja..... 14 Borovec Gotenica 317 Gotenica Gotenica Koče 238 Handlerji .... 83 Koč. Reka Koč. Reka • Koče 66 Mlaka 89 Kočevska Reka 428 Kočevska Reka 314 Spod. Vecenbah 63 Zgor. Vecenbah 51 Novi lazi 370 Iskrba 12 Štalčerji Morava 133 Novi lazi .... 182 ” Ograja . . . 38 Štalčerji 221 Skrilj Rogati hrib. . . Štalčerji 163 13| Štalčerji (Dalje prihodnjič.) Legitimacije vojnih invalidov za vozne ugodnosti veljajo, pet let in to ne da bi jih' bilo treba vsako leto podaljč:.ti. Vsak vojni invalid, ki že ima legitimacijo za neomejeno število potovanj, naj jo da takoj žigosati oni železniški direkciji, ki je legitimacijo izdala. • Neznan vlomilec je vlomil v znano Finžgarjev0 gostilno na Brezjah na Gorenjskem. Odnesel je žensko obleko, 5 torbic iz usnja, 20 namiznih prtov, precej jestvin in za okrog 200 dinarjev gotovine. SGCGiiacrrd pir o: ;L yj] Konec ogromne bitke v Flandriji Konec prejšnjega tedna se je z vso silo nadaljevala ogromna bitka v Flandriji in v severni Franciji. Nemško vrhovno poveljstvo je pospešeno izvajalo vse svoje načrte, kajti hotelo jc zajeti vso zavezniško vojsko, ki je bila dno 10. maja kienila v Belgijo na pomoč belgijski vojski. Zadnje dneve v Flandriji in severni Franciji je podrobno opisal v svojem govoru predsednik angleške vlade Winston Churchill. V svojem govoru je izjavil dne 4. junija, da so morali po koraku, ki ga je storil belgijski kralj Leopold III., zavezniki gledati predvsem na to, da si ohranijo prost dostop do morja, kjer bi skušali vkrcati kar največje štovilo zavezniških vojakov. To je bilo omogočeno na ta način, da se je čii dalj c i" držala 1 coskem pristai Calai 8® 86 ■ : ; m., ra voj zaradi borb pi th-Lusu postal svoboden. Utrdbe okoli Di zaveznikom omogočile, da so so držale v mestu toliko < t i bi krč vojska. Nad ‘ K p:.ihikov je prepeli- ' niško vojsko i Dimkvrijuca v Anglijo, i ) za liških vojnih ladij. 1 jo izjavil v svojem govoru, da ja bil ta umik Zavezniki so lunali, da ko l lili iz Flandrije največ 20.000— 30.000 voj kov, peljali pa so jih 335.000." Pač pa s o ioi li na boji i p ',;i nad 1000 topov vseli vrst in vse oklopne in motorizirane naprave zavezniške vojske. Nemška letala pa so pred Dunkerqueom potopila sedem francoskih rušilcev in neko franc.«• ko prevozno ladjo in šest - angleških rušilcev ter veliko manjših ladij. Zavezniški oddelki in zavezniška mornarica so v noči od 3. na 4. junija z pustili mesto in pristanišče Dunkercjue, ki je popolnoma porušeno. Hitlerjevo dnevno povelje: Nova ofenziva Istega dne pa je nemški kancler Hitler objavil proglas in dnevno povelje nemški vojski, v katerem odreduje, da naj se takoj začne nova ofenziva na zahodnem bojišču. Dne 5. junija ob 4 zjutraj se je na fronti od morja pa do Magi-notove črte razvila silna ofenziva. ' Napad na Pariz Napad na Pariz je trajal že osem dni. Nemške prednje čete, t. j. predvsem tankovski oddelki, so prodrli na zahodu in severu do Pariza, vendar se ji ra doslej ni posrečilo prodreti prožne in globoke Weygandove fronte. Francozom bi bila nujno potrebna izdatnejša angleška pomoč. Francoska obramba se do tega trenutka drži, čeprav je moral Weygand umakniti svojo fronto na Marno, Silni napadi - velikanska premoč Vsa poročila so si edina v tem, da se da sedanja bitka na severnem Francoskem primerjati z bitko za Verdun v svetovni vojni, le s to razliko, da se ta bitka bije na neizmerno daljši fronti.. Nemški napadi so tako srditi, da je vsemu svetu jasno, da hočejo Nemci po vsaki ceni zavzeti Pariz. Francoski vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da je nemogoče, da bi Nemci mogli vzdržati tako silne napade dalje kakor še tri ali štiri dni. Vprašanje je samo, ali bodo Francozi mogli tako dolgo kljubovati velikanski premoči. V zadnjem trenutku so proglasili Francozi Pariz za neutrjeno mesto in Nemci go ga 14. t. m. zasedli. Francoska vlada je preselila v mesto Bordeaux Tudi po padu Pari;. se nadaljuje vojna - Slepota in nesposobnost tedanjih vlad A tudi če pade Pariz, zatrjujejo zavezniki, bitka za Francijo še .ne bo končana. Če se francoško-angleška armada ne bo mogla držati na Šemi in Marni, se bo branila na Loiri ali pa. še globlje v osrčju Francije. Izgubili smo devet dragocenih mesecev, izjavljajo v Londonu, izgubili jih zaradi nezaslišne slepota in nesposobnosti našo tedanje vlade, toda danes ne izgubljamo nobene sekunde več. Danes, trde v obeh zahodnih prestolnicah, je čaš na strani zaveznikov. Italija napovedala vojno Angliji in Franciji Od 10. t. m. opolnoči je Italija v vojni z Anglijo in Francijo. Tako je razglasil včeraj popoldne ob 18. šef italijanske vlade Mussolini z balkona Beneške palače v Kirnu. Od včeraj sta filhrer in duce zvezana na življenje in smrt. Kanada, Južna Afrika, Indija, Avstralija napovedale Italiji vojno. Egipt je prekinil diplomatske odnose, Turčija pa bi šla zaveznikom na pomoč, ko bi se Rusija kot njena soseda izjasnila. Nobenega presenečenja Angleži in Francozi trde, da jih Mussolinijeva odločitev ni presenetila. Vsekako drži, da sta London in Pariz računala s tem vsaj od l . delje: tv. rut so se namreč zavezniki sklenili n&kniti z Norveškega, da bodo mogli zbrati nje streseno vojno ladjevje na boli ogro-točkah. Tudi Churchillova ponedeljska Rej novi in izdatni angleški pomoči Franciji se zdi bolj utemeljena, če jo gledamo s tega vidika. V vojaškem pogledu se ni do trenutka, ko to pišemo, na kopnem še nič zgodilo, kar bi bistveno vplivalo na vojni položaj, čeprav je logično, da je vstop Italije v vojno nagnil teht- nico na nemško-italijansko stran. Upoštevati ja ireč ti ba, da je >i 1 ■ : 1 ■ mcija ie »j isti ''.Vovgv.udovi AH > j T:; -v mož, ki stražijo njeno alpsko- mejo pred Italijo, Zzprememba v Sredozemskem morju Pač pa je nastala važna izprememba v Sredozemskem morju. Francija je odrezana od svojega afriškega imperija, Anglija mora v Indijo po mnogo daljši poti okoli Južne Afrike, a zavezniška (n idanja Weygandova) armada v Siriji je odvisna izključno od pomoči daljne Avstralije in Indije. Italija po verjetnem sporazumu o’o vstopu v vojno obnovila diplomatsko zastopstvo s Sovjetsko Rusijo. Pogoj je bil; mir na Balkanu. Diplomatski govori Mussolinijev govor ob vstopu v vojno -Jugoslaviji zagotavlja mir „Ura, ki jo je določila usoda, bije na nebu naše domovine, ura nepreklicne odločitve. Veleposlanika Velike Britanije in Francije sta dobila vojno napoved Italije. Stopamo v boj proti plutokracijama, najreakcionarnejšima na celini, plutokracijama, ki sta zmerom zaustavljali pohod italijanskega naroda in iz zasede ovirali njegov človekoljubni razvoj. Naša vest je popolnoma mirna. Z vami je ves svet priča, da je fašistovska Italija vse storila, kar je bilo v človeških močeh, da prepreči gorja, ki se je zgrnilo na Evropo. Toda vse je bilo zaman. Zagrabimo za orožje, da uredimo, ko smo že uredili problem svojih celinskih meja, še problem naših meja na morju. Hočemo in moramo se otresti železnih verig, ki so jih skovali okrog našega morja. Kajti 45 milijonski narod ni svoboden, č-e nima " svobodnega izhoda na oceane. Nas. boj je boj revnih narodov z lakomneži, ki krčevito drže v svojih rokah monopole vsega bogastva in vsega zlata na zemlji. To je boj mladih in rodovitnih narodov s histeričnimi narodi, katerih usoda se nagiba k zatonu. Slovesno izjavljam, da Italija nima namena, potegniti v vojno drugih narodov ob. svojih mejah, ne majhnih ne velikih, ne na morju ne na kopnem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Egipt naj sprejmejo na znanje te moje beseda; le od njih jo odvisno, ali se bodo v vsem obsegu izpolnile. Italijanski narod! Steci k orožju in dokaži svojo odločnost, svoj pogum, svojo čast 1“ Roosevelt odgovarja „Kateri narodi so mladi? Kateri so stari? Vzdevek mladega naroda gre predvsem ameriškemu narodu. Že dolgo se širi filozofija surove sile. Zastopniki te filozofije ogrožajo svojo okolico. Zato te nove miselnosti ne moremo sprejeti. Zato novi svet, demokratski svet ne more biti nebrižen nasproti onim, ki jim je cilj uničenje svobode. Ta miselnost predstavlja nevarnost za vse pridobitve našega sveta, nevarnost za Združene države in za vso ameriško celino. Zato so v tem trenutku naše simpatije na strani tistih, ki prelivajo svojo kri v boju proti oznanjevalcem sile. Narod Združenih držav je z velikim obžalovanjem sprejel na znanje sklep Italije, da je stopila v vojno. Pred dobrimi tremi mesci sem ponudil šefu • italijanske vlade svoje posredovanje, da se prepreči vojna v Sredozemlju. Zatrdil sem mu, da se bom z vso svojo avtoriteto zavzel za to, da se bo na mirovni konferenci slišal glas Italije glede tistih zahtev, ki se ji zde upravičene. Tudi sem mn izjavil v imenu vlade USA, da ni moči videti vseh posledic takšne razširitve vojne na Združene države in na države Srednje in Južne Amerike. Na nesrečo nas vseh moram z obžalovanjem izjaviti, da je šef italijanske vlade odklonil moje posredovanje. „Italijanska vlada pravi, da mora izpolniti svoje obveznosti do Nemčije. Mi pa pravimo, da je 10. junija 1940. porinila nož v hrbet svoje sosede. 10. junij 1940. je za nas dan, ko gredo naše upanje in naše molitve čez morje k tim narodom, ki se tako veličastno in junaško bore za svobodo sveta. Zato bomo teni narodom dali vso našo pomoč v surovinah in materialu vseh vrst.11 Vljudno Vas prosimo, cL< -Aosfalo naročnino za leto in 1940 poravnate po priloženih položnicah čim preje. Reynay.d ugotavlja: Dve uri za iu~ a sednik francoske vlade Paul Rcvnaud. Dejal je med drugim: „Ne odločajo samo kvadratni kilometri zemljo, ki so jo zavzeli Nemci. Odločajo tudi tisoči razbitih nemških tankov in letal, ležečih na teh kvadratnih kilometrih. Izguba teh tisočev bo pomenila tudi izgubo vojne.11 „Usoda nas je hudo preizkusila, toda klonili ne bomo. Ranjena Francija jo na straži. Ne bori se samo za svojo neodvisnost; bori neodvisnost vseh, za neodvisnost vsega sveta.11 „In ta trenutek je izrabil Mussolini. Kako naj sodimo o njegovi odločitvi? Sodil jo bo svet. Večkrat sem rekel, da med nami in Italijo ni sporov, ki se ne bi dali so . oditi. Tudi papež in Roosevelt sta se zaman trudila, da bi preprečila io vojno. Mussolini je sklenil, da naj teče kri.11 „Francija gre s cisto vestjo v to novo vojno. Svet bo kmalu imel priložnost videti, da ne veljajo samo vojaško sile,' •Do. Francija ne more umreti.11 Samo 288 let so ljudje živeli brez vojne. Angleški zgodovinar Robert H. Cushing si je pred kratkim nadel veliko zgodovinsko nalogo. Na vsak način je hotel izračunati, koliko let so ljudje od leta 1582. pr. Kr. pa do danes preživeli v miru in koliko v vojni. Po dolgem računanju je pa pred nekaj dnevi le prišel do zaključka. Izračunal je, da jo človeštvo v vseh .3521 letih, kar jih pozna zgodovina, živelo samo 268 let v miru. Torej se je vojskovalo kar 3253 let in je imelo na vsakih sto let povprečno kar osem vojn. — Da bodo te številke še* zanimivejše, so temu poročilu dodali še poročilo univerzitetnega profesorja Toma P. Mareya, ki je dognal, da se je - človeštvo največ vojskovalo jeseni in pozimi (78 °/a vojn). Spomladi (med aprilom in junijem) seje vnelo samo 14 % vojn, med januarjem in marcem pa celo gamo 8% vojn. Ti podatki resno kažejo, kako je človeštvo že od nekdaj navdušeno \ voj h Trgovina Ivan Merhar, Rakitnica kupuje vsa zdravilna zelišča celo leto. V sedanjem času pa posušeno beladono in posušeno lubje od rastline trček. Plača po najvišji ceni in takoj. Pozneje pa lipovo cvetje in druga zelišča. družba 2 o. z., Ljubljana Šeleubnrgova 1 - Sv, Petra e, 28 se priporoča za nakup vseh šolskih, pisarniških in tehničnih p loga zlatih polnilnih peres. Plačajte naročnino!