Politicen list za slovenski narod.
P« poŠti prejemau velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejemau, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 13 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1/t6. uri popoludne.
Štev. 1<33.
V Ljubljani, v sredo 20. julija 1892-
LetniU XX.
Državni zbor.
Z D u naj a, 19. julija.
Valutna razprava
vrlo napreduje in je dospela včeraj in danes tako daleč, da smemo sedaj v četrtek 21. t. m. za trdno pričakovati konec zborovanja poslaniške zbornice. Včeraj bilo je nekoliko razgovora o XI. Členu, ki določuje, da se ima manjši drobiž kovati iz nikeljna. Dr. Fuss je namreč očital ministru, zakaj je nikelj naročil v inozemstvu ne pa doma? Minister Steinbach je odpovarjal, da se vlada pri svojih naročilih zmerom ozira na domači obrt, in da se le v takih slučajih obrača do tujih dežel, kadar dotičnih reči doma ne more dobiti. To velja tudi glede nikeljna, čigar cena gotovo ni previsoka, če se pomisli, da je treba kupiti čisti nikelj in sicer ne v kosih, ampak za kovanje prirejenih ploščah. Eazven omenjenih govoril je pri tem členu še poslanec Tausche, ki je priporočal, da naj se bakrenega denarja kuje največ „borov", po dva „bora" pa le toliko, kolikor zahtevajo prometni oziri. Pri glasovanju obveljala je ta resolucija, kakor tudi Členi XI. do XIV. brez premembe.
Pri XV. in XVII. členu nasvetoval je Polzhofer, da naj bodo novi denarji za en milimeter manjši, kakor jih predlaga odsekov načrt, da jih bode laglje ločiti med seboj. Ali ta predlog ni obveljal, in so bili členi XV do XXIII sprejeti po nasvetu od-sekovem.
Pri XXIV. členu bila sta oglašena samo češka govornika Slavik in Kaizl, ki sta pa s svojimi trditvami sprožila jako obširno razpravo, katere so se po večkrat vdeleževali minister Steinbach, Treuiu-fels, Lueger, Suess, Beer, Menger in Szczepanovvski.
V tem členu je izrečeno, da bo smel vsakdo plačevati z novim denarjem precej odtlej, ko ta zakon stopi v veljavo in sicer tako, da bode namesto dveh kron en sedanji goldinar. Slavik, Kaizl, Lueger in Suess so trdili, da bomo morali potem vse dolgove plačevati v zlatu, Treuinfels, Beer, Menger, Szczepanowski in Steinbach, pa so nasprotno trdili, da bo pač smel plačevati v zlatu, ako bo hotel, n e pa moral, ker tudi pozneje ostane srebrni denar z enako veljavnostjo kakor sedaj. Pri glasovanju obveljal je ta člen brez premembe, ravno tako zadnja dva člena.
Na vrsto je prišel drugi zakon, ki določuje novo denarno pogodbo in denarno razmerje med našo in ogersko polovico. Najprej bil je s 118 glasovi proti 49 sprejet sklep, pričeti posebno razpravo, potem so k I. členu govorili Formtiuek, Dipauli iu Weber. Ta člen je podoben I. členu prvega zakona, zato je Weber porabil to priliko, da je iznova pričel glavno razpravo in v razgovor spravil politične in narodne razmere na Moravskem. Podpredsednik Kathrein ga je trikrat opominjal, da naj ostane pri stvari, pa je naposled zatisnil oči in mu pustil govoriti o vsem, celo o židovskih uradnikih in konzulih našega vnanjega ministerstva po raznih deželah. Med tem govorom prišlo je do silnega vrišča ; ker je namreč podpredsednik govorniku večkrat segel v besedo, češ, da ne govori stvarno, rekel je Weber, da se je bil pri splošnji razpravi med vsemi oglasil najprvi, da mu je pa baron Chlumecky rekel, da ne pride k besedi, ker je pred njim oglašenih že 11 govornikov. Vsled tega se je dal vpisati pri členu XIII. prvega zakona, ali Chlumecky mu je zažugal, da mu takoj vzame besede, ako strogo ne ostane pri stvari. Nasprotno pa mu je rekel, da sme pri § 1 druzega zakona govoriti, karkoli hoče.
Ko je Weber izgovoril, prevzel je predsed-ništvo baron Chlumecky, ki je rekel, da ni res, kar je trdil Weber, da sme namreč pri I. členu govoriti o vsem. On (Chlumecky) obžaluje, da častiti duhovni govornik v tej zadevi ni govoril resnice; on (Chlumecky) mu je le rekel, da sme pri XIII. členu govoriti samo o napisu, I. člen pa zadeva splošne denarne zadeve, o katerih se sme tudi splošno govoriti.
Na te beäede oglasi se posl. župnik Weber še enkrat in kot duhovnik pod prisego zagotavlja, da je vse res, kar je trdil. Po teh besedah razlegali so se burni dobro klici in ploskanje na desnici, na levici pa se je čulo sikanje. Baron Chlumecky pa še enkrat ponavlja, da se gospod poslanec moti in da ni res, kar trdi, ker mu je le rekel, da sme pri I. členu splošno govoriti o valutuih vprašanjih. Na koncu seje vprašal je poslanec Web er gospoda predsednika, ali mu je hotel očitati premišljeno laž, ko mu je rekel, da ni govoril resnice? Baron Chlumecky je odgovarjal, da je imel edino le ločitev od objektivne resnice pred očmi, kar je razvidno iz opazke, dA se je gospod govornik zmotil, kar je vzel z opazko na znanje, da mora biti s tem zadovoljen.
Po tej razpravi bili so sprejeti členi I. do IX. brez vsakatere premembe in razven prvega tudi vsi brez vsakatere razprave; pri X. in XIX. členu pa, ki sta se ob jednem obravnavala, bilo je vpisanih toliko govornikov, da je bila dotična razprava sklenjena še le danes. V teh členih se namreč določuje, da prevzame naša polovica 70, ogerska pa 80 odstotkov za vpeljavo nove veljave. Poslanci Pfeifer, Hofmann-Wellenhof in Schneider govorili so zoper to razmerje, češ, da bi morala Ogerska prevzeti več, kakor 30 odstotkov, Beer in minister S t e i n b a h pa sta dokazovala,

LISTEK
0 kitajskem zakonajstvu.
Kitajsko zakonajstvo je že v starem času zanimalo ljudi, ker je vlito prav po naravi kitajskega ljudstva, umerjeno po njegovih šegah in navadah, postavljeno po njegovih glavnih strasteh in napa- j kah. Kitajec ima zakon v časti, ker mu zakon le nadrobno vrejuje življenje.
Zakon je v vseh delih jasen, brez nasprotij, ratglašuje pa se na glavnih krajih, po javnem pouku, v katerem se kažejo zapovedi, prepovedi in kazni. Glavne kazni so palice z bambusom do 100 udarcev, glSbe (denarne kazni), izgon (na 3 mesece in vse življenje), smrtne kazni. Zapornih kaznij — kakor po Evropi — na Kitajskem ni; mislijo namreč tam — in ne po krivici — da s takimi kaznimi se človek privaja le lenobi in postopanju ; zato si prihrani država mnogo troškov.
Dokler je kaznjenec v preiskalnem zaporu, mora se sam živiti ali pa njegovi. Navadne škodljivce poženo vun, naj si drugje postavijo domačijo, kjer jih nihče ne pozm, ali pa jih silijo, da morajo delati za državo v rudnikih in solinah. Veliki hudodelci, koder se jim zločinstvo dokaže, ostajajo zaprti, da cesar obsodbo pregleda in potrdi, potem pa jeseni vse ob enem usmrtijo.
Prvi del obsega občne zakone v 46 oddelkih, drugi del pa državne zakone, tikajoče se državne uprave, državne službe itd.
Znamenita je prepoved, več uradnikov nastavljati, kakor jih je po zakonu treba. Na ta prestop je postavljena kazen 100 udarcev do 3 mesecev izgona. Vsak uradnik odbora je odgovoren, da se ta prepoved izpolnjuje. Na to se ostro prepoveduje strankarstvo pri javnih vprašanjih, oddajanju javnih služeb itd.
Neki odstavek prepoveduje, da ne sme v pokoj noben državni uradnik, bodi v državni službi, bodi v vojaški, dokler ne dokaže bolezni, ali da je premeščen v drugo službo. Na ta način je prav malo umirovljenih uradnikov, in kateri so, oni so si miro-vino zaslužili.
Kako se morajo uradniki vesti, o tem so ostre določbe. Pred vsem se tirja od njih, da poznajo zakon; zato višji uradniki konec vsakega leta izprašujejo nižje uradnike. Neznalcem se utrga plača enega meseca ali pa se jim dil 40 palic.
Vladni uradniki, ki dado brez dovoljenja pri sebi delati umetalnikom', rokodelcem, delavcem, dobe po 40 do 80 palic, ter jim morajo povrniti škodo.
Gosposki je ostro zapovedano, da mora skrbeti za uboge vdovce in vdove, sirote, bolnike, hiralce, in jih živiti; vlada jim daje potrebni denar.
Ostre kazni čakajo uradnika, kateri ne bi vestno gospodaril s tem denarjem. S tem je preprečeno kolikor toliko javuo beračenje, ki po nekodi v Evropi prehaja v šego in obrt.
Paragraf 91. razpravlja o nesrečah in uimah. Gosposka je dolžna, precej preiskati nesrečo, stor-
jeno po vodi, ognju, dežju, toči, kobilicah ter nemudoma vladi naznaniti. Ponesrečencem se odpuščajo vsi davki, ali vsaj deloma, ter se jim deli še druga pomoč. Ce se pa izkaže, da so polja zanemarjena ali pa zanikamo obdelovana, je kaznovan ne le posestnik, ampak tudi dotični uraduik, ker dopušča kaj takega.
Gledi lihvarstva (oderušlva) je točka zname-menita, da denarja ne smejo posojevati ne uradniki podložnikom, ne ti njim.
Pameti vredna je stara postava, ki govori o krivih uteži b, merah — pri nas je tak zakon še le iz novejše dobe. Vse to mora biti potrjeno po vladi in kdor se pregreši s krivo mero iu vago, je ostro kaznovan, in takoisto tudi uradnik, pred katerega očmi se je dogodilo.
Glede pošt in pisem je velika natančnost; pisemska skrivnost je zavarovana z najostrejšimi kaznimi, in že poškodovanje pečata se hudo kaznuje.
Oddelek o hudodelstvenih zakonih je najob-sežniši. Zakoni o tatvini imajo to posebnost, da vsakemu tatu, kader ga prvikrat zalotijo, pod levico užgo besedo tat; taisto besedo mu užgo, kader ga ulove drugikrat; če ga pa zasačijo tretjikrat, takrat je dosti, odsekajo mu glavo.
Naša poulična mladina ima rada to navado, da se nametuje s kamenjem. Na Kitajskem je takim junakom prepovedano metati strelice ali kamene, koder hodijo ljudje. Kdor se pregreši proti tej na-redbi, dobi 40 palic, naj je bil kdo zadet ali ne.
(Konec sledi.)
da v tem razmerju ni nobenega predsodka za prihodnje čase, da je to razmerje veljalo pri vseh dosedanjih denarnih pogodbah in da se ne more ovreči sedaj, ko je treba konečno poravnati dosedanje določbe.
Danes sta o tej zadevi govorila še poslanca F iir n kränz in Form a nek, potem sta prišla na vrsto glavna govornika Jaquesin Lueger. Po konečni besedi poročevalca Szczepanowskega glasovalo se je o členu X. po imenih; obveljal je s 153 glasovi proti 98. Naslednji členi obveljali so brez ugovora in je bila primeroma hitro dovršena cela postava.
Tretji in četrti zakon sta obveljala brez razprave, pač pa je oglašenih mnogo govornikov pri petem zakonu, ki pooblašča finančnega ministra, da sme za izvršitev zlate veljave na posodo vzeti 183Vs milijona goldinarjev. Zoper ta zakon so se vpisali: Vašaty, Kaiser, Herold, Weber, Kraus, Kindermann, Pfeifer, Dipauli, Lueger in Jax; za: Treuinfels, Gomperz in Menger. Danes pridejo na vrsto Vašaty, Treuinfels, Kaiser in Gomperz; jutri govorita menda le še generalna govornika in poročevalec.
S tem zakonom bodo glavne določbe glede nove veljave dognane, ker šesti zakon zadeva le konvertiranje petodstotnih, davka prostih državnih obligacij. V četrtek ima biti tretje branje valutnih predlog in volitev za delegacije, potem pa sklep sedanjega zasedanja; gosposka zbornica se snide prej ko mogoče, da reši valutne predloge in druge sklepe poslaniške zbornice, kar jih ni še rešenih.
Interpelacije
sta izročila poslanca dr. Gregorčič in Nabergoj s svojimi slovenskimi tovariši, v kateri se pritožujeta o pačenju slovenskih krajnih imen in priimkov na Primorskem.
Vrejenje valute.
(Govor gosp. poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 12. julija 1892.)
(Dalje.)
Toda to, na čemur je meni ležeče in kar po mojih mislih oprovrgava posebno one agrarične kroge, ki so proti sedanji predlogi, tiči drugje. Priznam, da se iz podraženja zlata utegne razviti kaka neugodnost. Toda, gospoda moja, veliko večje skrbi imam pred neposredno pretečo nevarnostjo, ako ne nastopimo poti, ki je označena v vladni predlogi, namreč pred naraščanjem vrednosti sedanjega papirnega goldinarja. (Poslanec dr. Lueger odmahuje z roko.)
Dr. Lueger odmahuje z roko. Jaz mislim, da se bodeva prav dobro sporazumela. Mi imamo, mislim, prvi pot v denarni zgodovini faktum neizrecno nepriležnega papirnega denarja. Kaj je temu uzrok, je znano. To je izredno redka vrednost, ki jo ima papirni goldinar, in naša finančna uprava nima moči, da bi se temu uprla.
Pri prvem branju je častiti tovariš iz Istre, ki je po narodnosti meni jako blizu, gosp. poslanec dr. Laginja, priporočal novo izdajo bankovcev.
Da, gospoda, stvar bi bila jako priprosta, ko bi pri sedanjih razmerah bila sploh mogoča! Ne glede na to, da bi finančna uprava ne mogla po-izvedeti, koliko treba izdati novih bankovcev, so tudi sredstva že izčrpana. Dva pota ima vlada, da pomnoži prometna sredstva: bančno zakonodajo in soline. Kir se prvega tiče, je pač vsakemu znano, da smo 1887. leta sklenili novi bančni štatut, ki veže nam roke do 1897. leta.
Ta bančni štatut je že dal kroženju naših bankovcev večjo elastičnost, ali do 1897. leta smo zavezani.
Drugo sredstvo, ki je nam bilo na razpolaganje, bili so takoimenovani solinski listi.
Gospoda moja, kar se tiče poslednjih, imam omeniti, da so se 1866. leta obrestovali po 6 odstotkov, sedaj pa že le po 3 ali 2 7,°/0. In če hočete videti vpliv tega, prosim, poglejte blagovoljno podatke, katere imate na strani 155 naše statistične tabele; iz njih razvidite, v kako izrednem obsegu je že finančna uprava izkoristila si to blago. Oni dve sredstvi, kateri smo imeli na razpolaganje za po-množenje naših cirkulacijskih sredstev, se sedaj ne daste porabiti, po tretjem sredstvu, kateri nam še preostaje, namreč nakupiti srebrne gotovine v Londonu in iz tega kovati srebrne goldinarje, najbrž ne bi posegel noben avstrijski finančni minister,
posebno če je malo pazno čital knjigo častitega tovariša profesorja Suesa o tem, kaj je pričakovati v bližnji bodočnosti od srebra.
Mi imamo v resnici opraviti z mnogo bližje ležečo nevarnostjo iz rednega naraščanja vrednosti papirnega goldinarja. Jaz popolnoma pritrjujem tistim, ki mislijo, da kurzi poslednjih let niso nastali le tako slučajno, niso pali z neha, temveč sta vladi obeh državnih polovic imeli roko vmes (Poslanec dr. Lueger: Jako žalostno!), in sicer popolnoma po pravici (veselost); imeli ste dolžnost, v tem zmislu vplivati na borze. (Poslanec.dr. Lueger: Pa ne tako, kakor ste storili!) Ko bi se to ne bilo zgodilo, imeli bi sedaj drugi kurs naše valute in naša produkcija bi to najhujše občutila. Jaz kar ne razumem logike onih ljudij, ki v agraričnem interesu nasprotujejo vladnim predlogam. Boje se počasnega, rekel bi, sekularnega povišanja vrednosti zlatega denarja, ali ne zmenijo se pa za to, kar je veliko nevarnejše, da se utegne sčasoma povišati vrednost papirnega goldinarja.
No, gospoda moja, rekel sem poprej, da sem proti čisti zlati veljavi, in sem označil stališče svoje tako, da si predstavljam zlato veljavo nasičeno s srebrom, — recimo, šepajočo. In gospod tovariš Fuss se sklicuje na I. član, češ, da po tem mora biti čisto zlata veljava.
Jaz bi na to opozoril, da se v votumu manjšine izraža vse kaj druzega. Tukaj je izrecno izrečeno „O odpravi avtrijske veljave in u v e-denju zlate veljave ni niti govora, sedanja avstrijska veljava ostane." Čemur se najbolj čudim, je to, da je mej tremi poslanci, ki so podpisali ta votum, tudi tovariš Eim, ki se je včeraj izrekel vse v drugačnem zmislu. Toda trdi se, da bode nas Ogerska prisilila k čisti zlati veljavi.
Gospoda moja, ta argument je težko pobijati. V tem je golo priznanje naše slabosti, strah, da nemarno dovolj lastne moči, tega argumenta pač ne smemo pustiti veljati, ne gledé na to, da bode naš važen fiuančno-političen uzrok silil, da se upremo ogerskim aspiracijam. Kaj bode pa s srebrom, ki ga imamo, če vpeljemo čisto zlato veljavo. Za kovanje kron, kakor je gospod finančni minister sam lepo razložil, ne bode treba pretopiti naših srebrnih goldinarjev, vsaj ne v veliki množini. Ostane vsekako še 200 milijonov goldinarjev. Mislite li, da bode kak avstrijski finančni minister posebno hitel teh 200 milijonov spraviti na trg in pri tem izgubiti? Ta uzrok pač govori za ohranjenje srebra. Pa postavimo se na stališče, da pri nas Ogri res vse dosežejo (Poslanec dr. Lueger: Gotovo!), potem bodo tudi tukaj prodrli s svojimi zahtevami, naj že sklenemo zakon v tej ali pa drugi obliki. Ce smo nasproti Ogrom res tako slabi, je odvisno le od oger-ske impetuozitete, da zmagajo proti nam s svojimi težnjami.
Še jedno stvar moram omfeniti, potem je pa končan stvarni del mojih izpeljav. To je argument, ki se nahaja v izpeljavah častitega gosp. poslanca iz Jožefovega, strah, da se osnuje kaka družba bogatinov, ki pokupi vse zlato in ga podraži, s tem argumentom se je posebno na nekaterih shodih agitovalo proti zlati veljavi.
Čudil sem se, da sem ta argument zopet našel v poslednjem delu častitega tovariša dr. Suessa. Tudi tukaj se, sicer na jako diskreten način, opozarja, da je mogoče, da se osnuje taka družba, kakor je bila za pokupovanje bakra, tudi tukaj se daje razumeti, da bi veliki kapitalisti utegnili poskusiti izkoristiti si vso stvar. Rekel bi na oni starotesta-mentski način, ki se gospodu tovarišu tako lepo podaje (Poslanec dr. Kaizl: Prav resi), je opozoril državnike na to pretečo nevarnost.
Gospoda moja, čudim se, da avtoriteta take veljave pride s takimi argumenti. Na gotovih shodih volilcev, kjer se govori ad captandam igno-rantiam (Poslanec dr. Lueger: Na volilnih shodih sedó pametnejši ljudje, kakor so tukaj! — Smeh.) — jaz ponavljam izraz, jaz to storim, ker cikam na razžaljiv vmesni klic, katerega je izustil včeraj dr. Lueger, vmesni klic, ki je razžaljiv napad na naš klub, ki se pa, čuda, ne nahaja v stenografič-nem zapisniku — pri takih shodih se pač dajo navajati taki argumenti, ali v znanstveni literaturi bi ne smeli biti, kajti taka strašila so izmišljena in popolnoma neosnovana. O kaki analogiji se tukaj govoriti ne more.
Pri bakru je konsum odvisen od letne produkcije, kajti starih zalog ni. Kaka je pa stvar pri zlatu? Na leto se ga pridobi 180.000 kilogramov,
in nasproti temu je pa proračunil Otomar Haupt, kateremu pritrjuje tudi Soetbeer, da je shranjenega denarnega zlata 1891. leta bilo 5-6 milijonov kilogramov in od teh nič manj kakor 2-4 milijona v glavnih bankah in zakladnicah.
Gospoda moja! Iz cirkulacije zlata ne bodete dobili, banke 8e pa znajo dobro braniti, z akapari-ranjem pa nič ne opravite. Najvažnejši argument proti takim domišljijam je pa to, da od operacije absolutno ni pričakovati nobenega vspeha,
Ne vem, če se bodem mogel dovolj jasno izrabiti. Po mojih mislih more dobiček kake operacije biti le v tem, da kopirno z denarjem kako blago poceni, da je potem za denar drugo prodamo in narobe-	(Konee sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 20. julija. Notranje dežele.
Češko. Mladočeški list „Obrana" hudo obsoja terorizem rad kalne stranke in pa njih glasilo „Narodni Lisly", ki povsod ovirajo vsako svobodno besedo. Ta list nasvetuje, naj' se mej Mladočehi osnuje liga odločnih, neustrašenih mož, katera bode delovala proti teroristom, ki hočejo ukazovati vsemu narodu. — Ta mladočeški glas zopet kaže, da že mnogi Mladočehi sami težko prenašajo terorizem dr. Gregra in njegovega lista. Sedaj še manjka pogumnih mož, ki bi se temu terorizmu uprli, ali prišel bode čas, ko bode tudi Gregrove slave konec.
Hrvatsko. Opozicijski strauki sta sklenili kompromis zastran volitev v zagrebški mestni zastop. Agitacije so od vladne in opozicijske strani hude, posebno v prvem volilnem razredu. Ta razred bode s svojimi 65 volilci odločil večino ? zagrebškem mestnem zastopu.
Ogersko. V biharskem komitatu je umrl državni poslanec Aleksander Csanady od skrajne levice. Bil je že 78 let star. Posebno nadarjen ni bil, ali vendar je bil znamenita podoba v ogerskem parlamentarnem življenju. On je bil v svojem poslanskem poslu jako vesten. Skoro nobene seje ni zamudil. Ko se je čital zapisnik prejšnje seje, je vselej pazil na vsako besedo, da je potem popravil ali dostavil kako malenkost. Zapisnikarji so ga zaradi tega sovražili. Bil je velik nasprotnik avstroogerske pogodbe in je vedno zahteval za Ogre samostojnost. Močno je nasprotoval Deaku in Tiszi. Prejšnja leta ni nobenega govornika predsednik tolikokrat klical k redu, kakor njega, ali mu pa besedo odtegnil. On si je domišljal, da je s svojimi govori mnogo škodoval vladi. Odkar je Tisza odstopil, Czanady ni več v zbornici toliko rogovilil. Košuta in nauke njegove je jako spoštoval. Kos svoje zemlje je dal prepisati na Košutovo ime, da ogerski puntar ne izgubi volilne pravice v svoji domovini. Czanady umrl je ubog, blizu grajščine kneza Bocoshay-a, ki je bila nekdaj njegova.
Vnanje države.
Bolgarija. Državni pravdnik je zahteval v pravdi proti morilcem finančnega ministra Belčeva jako ostre kazni. Mej drugim je zahteval za Kara-velova smrtno kazen. Karavelova zagovornik in Ka-ravelov sam sta pa odločno ugovarjala, da bi on bil v zvezi s kako zaroto. Grujev in Benderov sta se le izmislila, da je on bil pri zaroti proti knezu Aleksandru. Pač pa je on poprej odgovoril knezu Aleksandru, da se ni z Grško in Srbijo zavezal za boj proti Turčiji. Srbi so za svojo pomoč zahtevali okrožji vidinsko in trnsko. Karavelov sodi, da so ubili Belčeva Makedonci, da se maščujejo za majorja Panico. On je pa v to stvar tem manj zamotan, ker poslednji čas s Panico ni bil v dobrih razmerah. Z Rusijo on ni bil nikdar v prijateljstvu; ko je ministrova), mu je ruski zastopnik vedno nasprotoval.
Francozi in Slovani. Dva francoska časnikarja bodeta v kratkem prepotovala več slovanskih dežel, da potem osnujeta neki list, ki se bode bavil pred vsem s slovanskimi stvarmi. Od novega lista ni nič posebnega pričakovati. V Parizu se je bilo osnovalo že več podobnih listov, ki so pa vsi v kratkem zaspali. Francozi žete le zvezo z Rusijo, da se maščujejo nad Nemci, in pri veselicah se tnalo navdušujejo za Slovane, da s tem ohladi svoje sovraštvo proti Nemcem, drugače se pa za Slovane ne zanimajo, niti toliko ne, kakor Nemci. Zaradi tega vsak list, ki se bavi pred vsem s slovanskimi stvarmi, preneha zaradi pomanjkanja naročnikov.
Francija. Dne £1. t. m. bode v Franciji voljenih 1426 novih generalnih svetnikov. Mej svetniki, katerim je potekel mandat, je 144 poslancev in 70 senatorjev. Ta dan se bode pa tudi volila polovica okroiaih svetnikov. Ta dan je torej v političnem oziru vsekako pomenljiv, ker bode pokazal, katera stranka je pridobila zaupanje mej narodom. — Dne 17. t. m. je v Parizu bil slovesen banket, ker se je ta dan praznovala stoletnica (jedinjenja Savojskega s Francijo. Tega banketa se je udeležilo nad 2000 oseb, mej njimi več ministrov. Predsednik zbornici, Floquet, je naglašal, da so se pred sto leti Savojci bili prostovoljno pridružili Franciji. Po-
zneje so s silo bili odtrgali to deželo Franciji, pa se je vendar ž njo zopet zjedinila. Iz tega je vidno, da zgodovina izvršuje delo povračevanja, katera je treba pričakovati, pripravljati in zaslutiti. — O poslednjimi besedami je Floquet malo cikal na Alza-cijo in Lotaringijo.
Jtunija. Nemiri v Sarotovu bili so jako resni. Prebivalstvo je razrušilo stanovanja zdravnikom in policijskim načelnikom in vse lekarne. Vojaki so s streljanjem in sabljami napravili red.
Anglija. Parlament se suide dne 4. avgusta. Sedanja vlada ne misli precej odstopiti, temveč boče počakati, da jo vrle parlament. Salisbuy se menda še nadeja, da Gladstone ne bode v nobenem vprašanju dobil večine. Konservativna vlada bode poskusila takoj iz začetka spraviti take stvari v razgovor, da bi razcepila Gladstonove pristaše. Adresna debata bode vsekako zanimiva, ker tedaj bodeta obe stranki morali razodeti svoj program in glasovanje bode potem odločilo bodočo angleško politiko. — Vodja liberaluih unijonistov, Cliamberlain, je na nekem shodu izrekel misel, da je nova večina sestavljena iz toliko frakcij z različnimi programi, da tudi tako spreten parlamentarec, kakor je Gladstone, ž njo ne bode mogel dolgo vladati. Morda pa se Chamberlain moti.
Anglija in Maroko. Poročilo, da je Anglija sklenila trgovsko pogodbo z Maročani, je bilo prenagljeno. Vladi sta se bili že dogovorili, ali v poslednjem trenotku je francoski zastopnik pregovoril sultana, da naj ne podpiše pogodbe. Sultan je poslaniku ponujal 30.000 funtov, da bi podpisal drugi načrt. Poslanik je pa na to pretrgal pogajanja. V Tangeru je pa položaj postal jako resen. Guverner nema nobene moči več. Vojaki preté kri-stijanom, ropajo, požigajo in moré. Konzuli so se posvetovali, kaj je storiti. Pričakuje se, da se pomnoži evropsko brodovje pred mestom.
Izvirni dopisi.
Iz Planine, 19. julija. (Raznoterosti.) Veleslavni deželni odbor je podelil 2000 gld. za kmetovalce, katerim je povodenj uničila setev. Od te svote je prišlo na prebivalce političnega okraja logaškega 1700 gld. Največ je dobila občina Planina, namreč 678 gld. 70 kr., ostali del zgoraj navedene svote so prejele prizadete občine: Cerknica, Stari Trg, Črni Vrh in Rovte. — Za velikodušni dar bodi veleslavuemu dež. odboru v imenu obda-rovanih poplavljencev srčna hvala izrečena. — Dasi-ravno pomoč gledč na število poškodovanih posestnikov ni posebno velika, je vendar vsem dobro do&ia. Z veliko hvaležnostjo so spravili svotico, katero jim je nalašč v ta namen postavljeni odbor po razmerju škode odločil: največ 42 gld., najmanj 5 gld. Hifeli so nakupit si semena, da so polje drugič obsejali. Druga setev, akoravno pozna, je vrlo dobro vspevala, — toda na žalost je zadnji četrtek toča precej oklestila polje ravno ob vaseh Lazi in Jakovica, kateri sta tudi o povodnjih vslej prvi na vrsti.
Ker je uboštvo zlasti v Lazih zelo veliko, se nadejamo, da nam bode visoko deželno predsed-nifitvo tudi iz državnih dohodkov izposlovalo primerno podporo, za katero se je naš državni poslanec gosp. dr. Fcrjančič dne 14. maja tako krepko potegnil v državnem zboru.
Košnja v našem „logu" bo ta teden dokončana. Vkljub povoduji, ki je spomladi 4 tedne zalivala travnike, se je vendar košnja še dosti dobro obnesla. Učinili so to pogostni dež in zelo gorki dnevi vmes. Toda otave ne bomo imeli, — črv grozovito izpodjeda in mnogi travniki so čisto rujavi, kakor jesenski gozd. Čudna prikazen so tudi gosenice, ki ! jih je bilo po nekaterih travnikih vse živo.	]
Svetli knez \Vindisch-Graetz je s svetlo kne-ginjo došel v grad Haasberg na poletno bivališče. Vsak večer hodi zalezovat srnjake. Precej prvi večer je ustrelil dva, jednega kar z vozi, ko se je že vračal proti domu ob pol devetih po noči. Sv. mašo bere grajski gospodi v domtči kapeli visokorodni g. vitez Negri di S. Pietro, duhovnik tridentinske ' škofije.
Slovstvo.
Gosp. J. T. Turkuš, profesor v Gradcu, je kot dijak spisal in objavil lep spis „Vojska in mir". Nedavno pa je izdal dve knjižici: 1. „Črna Gora, pripovedna pesem. 2. „Pesmi". V prvem delcu je pesnik porabil staro ljudsko pripovedko o Torkih, ki so hoteli napasti cerkev Matere Božje na Črni ali Ptujski Gori. pa so v temi zgrešili pot in bili od Slovencev pobiti. Pesnik je vpletel mnogo lepih prizorov ter spretno opisuje lepoto kraja in , cerkvene slavnosti na Črni Gori v zahvalo Bogu in
Materi Božji za rešitev. Duh slave božje in iskrene domovinske ljuböini prepeva vso pesem.
Drugi snopič obseza na 48 straneh poleg posvete še 21 pesmij. V vseh izraža pesnik verno srce ( in plemenito, gorečo ljubezen do domovine in slovanskega rodu Tako more peti pesnik, ki gorko čuti za Bjga in narod. Drugi snopič velja s poštnino 40 novč.čev, prvi in drugi snopič veljata 55 novčičev. Zi dijake 10 novčičev ceneje. Dobiva se pri pisatelju v Gradcu, Lessiugstrasse 22.
„Mlinarjev Janez, slovenski junak, ali vplemenitba Teherjanov". Spisal po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar. Drugi popravljeni in izdelani natis. V Celju 1892. Izdal, tiskal in založil D. Hribar. Cena 40 kr„ po pošti 50 kr. — To je naslov 150 stranij obsežni knjižici v osmerki, ki je prvič ušla I. 1859. Pisatelj v obliki povesti opisuje vplemenitbo Tehar-janov za časa celjskega grof» Urba, ki je v tej povesti jako črno naslikan. Dasi nravna strau te po-! vesti ni slaba, vendar so nekateri prizori naravnost neslastni, ker nenavadni med priprostim narodom, katerega žitja iu bitja pisatelj ni poznal do temelja. Celo pretirano je opisana Marjetica, nevesta Mlinarjevegi Janeza. Dasi je ta drugi natisuk „popravljen in predelan", vendar smo zasledili celo kopico slovniških m stilistiških napak. Sicer pa smemo odraslim ljudem to knjigo priporočati.
Cerkvena glasba.
Zopet se je domača cerkveno-glasbena literatura i pomnožila s prelepim delom. Izšla je namreč ravnokar nova latinska maša pod imenom : M i s s a in honorem S. Joseph, za štiri mešaue glasove z orgijami, zložil P. An gel i k Hribar, Ord. S. Francisci. Maša je zložena v spomin 251etnega J mašuištva skladateljevega. Lepšega spomina petin-! dvajsetletnice si pač P. Angelik ni mogel postaviti. Bil je v mašnika posvečen 31. marca 1867. Ravno isti dan, kakor novo mašo (belo nedeljo), pri ravno istem altarju v Gorenjem Tuhinju je letos pel svojo ' sreberno mašo. Spomenik sreberne sv. maše pa je i nov glasbeni proizvod. V 25 letih je P. Angelik j zelo obogatil cerkveno-glasbeno literaturo. Opomnim samo na njegovo prvo mašo „To ta pulchra", j njegov „Requiem", „Pesmi v spomin 7001etnice rojstva sv. Frančiška", dvoje zvezkov „Tantum ergo" ' itd. „Missa in hon. S. Joseph" pa presega vse, kar . zadeva notranjo vrednost, kajti to delo se vspenja višje in kaže večjo spretnost v tematičnem delu. Ako bereš partituro maše, na prvi pogled ti pridejo 1 pred oči razna teraata, ki jih obdeluje spretno, j praktično, vendar ne utrudljivo. Mične sekvence so ( na pravem mestu in prijetne imitacije si podajajo , roko. Celo mašo preveva cerkveni duh. Skladatelj lepo vodi posamezne glasove, ki niso samo sprem-. ljajoči, marveč prosto postopajoči, vendar se lepo ' prilegajo celoti. Dobro je poskrbljeno za spremen, i Glasovi se ne utrudijo, ker imajo tu pa tam počitek, Sklepi „Glorije" in „Credo" so krepki, navduševalni. j Tempi so primerno označeni, vendar bi svetoval vsprejeti raje hitrejši tempo, nego prepočasni. Dr. Witt sam je rekel nekoč: Več se greši s počasnim nego s prehitrim tempo. Cerkvena glasba ne bodi nikdar dolgočasna; to naj si dobro zapomnijo pevovodje.
Maša je tiskana pri Milieu z lepimi tipkami. Cena 50 kr., po pošti 3 kr. več; dobi se pri Milieu in v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Upamo, da se bo ta srebrca maša vdomačila ne-le na naših korih, marveč tudi na sosednih.	P. H.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. julija.
(Promovirana) sta bila na dunajskem vseučilišču v ponedeljek dne 18. t. m. naša rojaka gosp. Josip Barle, notarski kandidat v Kamniku, doktorjem prava, in gosp. Fran Kr o pivnik, cand. prof., doktorjem modroslovja. Čestitamo!
(VmeSčen) je bil danes na župnijo Čemšenik č. g. Josip Zelnik, tamošnji župnijski upravitelj.
(Imenovanje.) Svetovalec pri graškem ces. na-mestništvu, Rudolf Praimarer, je imenovan svetovalcem pri upravnem sodišču. — Poštni kontrolor, E. Hubert v Gorici je imenovan višjim kontrolorjem.
(Domača umeteljnost.) Prijatelj našemu listu nam poroča iz Celovca: Omenili ste že velike skupii.e, katero izdeluje tukajšnji akademični podo-bar gosp. Vekoslav Pro gar za mestno župnijsko cerkev v Kamniku na Kranjskem. Te dni sem
imel priložnost, ogledati si krasni umotvor, prvo veliko de'o imšega vrlega uuieteluika, koje gre v njega ožjo domovino Krauisko. Kamniška župna cerkev bode s tem krasnim delom pridobila za majhno svoto prelep kras I Skupino je izdelal gosp. Progar po lastnem načrtu. Skupina predstavlja Mater Božjo čistega spočetju, obdano s peterimi, jako pomenljivo razvrščenimi augelji in aruoreti. Umetnik je' za svoje delo, ki bode koncem tega tedna do cela dovršeno, rabil nad sedem mestcev. Prihodnji teden bo skupina, ki je visoka pet metrov, razstavljena v tukajšnji obrtni dvorani v deželnem muzeju Rudolfiuuiuu ; začetkom prihodnjega meseca razstavi gosp. Progar svoje delo tudi v veliki dvorani c. kr. realke v Ljubljani. Ze sedaj ogleda si mnogo odlične gospode, zlasti umetnikov, krasno in umetniško dovršeno skupino v delavnici gosp. Progarja. Na raz.tavo fega umotvora že danes opozarjamo uaše p. n. čitatelje in sploh vse poznavalce lepe umetnosti in prijatelje domačega dela; naj nihče ne zamudi prilike' ogledati si lepo delo ter prepričati se o izvanredni nadarjenosti in marljivosti mladega slovenskega umetnika I
(Brdska podružnica sv. Cirila in Metoda) je zborovala dnd 14. t. m. pri Slaparju v Lukovici. Vzlic sltbemu vremenu prišlo je 32 družbenikov, kateri so volili dosedanjega prvomestnika g. mestnega župnika J. Vrhovnika zopet za prvomestnika, gosp. J. Kersnika za zapisnikarja in gosp. nadučitelja J. Janežiča za blagajnika. Razveri letnine 50 gld. nabralo se je povrh še 25 gld. Ciril-Metodovega daru med temi 5 gld. darovanih od gspdč. Apolonije Vilar iz Doba. Brdska podružnica je jedna najmarljivejš h in je že 650 gld. poslala glavni družbi.
(Darilo.) Gospod Viktor \Vieschnitzky, družnik tvrdke „Gebiiider Brilnner na Dunaju", je povodom smrti svojega očeta, gospoda umirovljenega c. kr. inženirja Emauuela Wieschnitzkega, določil po rajnikovi želji 50 gld. za razdelitev mej uboge mesta ljubljanskega in ta zuč.sek izročiti dal gosp. mestnemu županu, ki ga je obrnil v določeni blago-tvorni namen.
(Shod deželnih gasilnih društev kranjskih) bode v nedeljo, dne 14. avgusta t. I., ob 10. uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Kamniku in ima nastopni vsporeJ,: 1. Pregled pooblastil. 2. Nagovor predsednikov. 3. Poročilo o delovanju zveznega odbora. 4. Poročilo zveznega blagajnika. 5. Poročilo preglednikov računa. 6. Nasvet zveznega odbora zaradi jednakoličnosti glede na uniformo in dostojanstvena znamenja poveljnikov. 7. Posebni uasveti, ki se imajo v smislu pravil § 21. štirinajst dnij pred občnim zborom doposlati zveznemu odboru. 8. Izvolitev kraja za prihodnji shod zveze gasilnih društev. 9. Volitev zveznega odbora.
(Proti koleri) Ministerstvo je prepovedalo uvažanje cunj, stare obleke in perila iz Rusije.
(Pevsko društvo „Ljubljana") priredi dne 31. julija na vrtu pri „V.rautu" pevsko veselico, pri kateri bode sodelovala slavna vojaška godba peš-polka št. 17, združeno s kegljanjem na dobitke proti vstopnini 20 kr. za neude, katere so pa otroci prosti. Začetek veselici bode ob 6. uri zvečer. Podrobni vspored naznanili bodemo pozneje; !e glede dobitkov za kegljanje bodi omenjeno, da so isti jako lepi in tako-le razvrščeni: I. 1 cekin, II. 5 gld., III. 3 gld., IV. 2 gld., V. 1 gld., VI. za največ serij 3 gld. Serija 3 lučajev veljala bode 10 kr. Pričetek kegljauiu je v soboto dne 23. t. m.
(V Laške Toplice) je do 11. t. m. prišlo 452 topličarjev.
(Samomor.) V Litiji se je v soboto ustrelil tamošnji občinski tajnik in orgljavec Karol P a skoti, star 22 let.
(Zakupni razglas.) C. in kr. intendancija tretjega voja v Gradcu razglaša zakup glede zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1893. Zakupne obravnave bodo, in s:cer v postaji in v preskrbovalnem maga-cinu v Gradcu dne 8. avgusta 1.1., v Mariboru dne 12. avgusta, v Ljubljani dne 17. avgusta, v Celovcu dne 3. avgusta, v Trstu dne 22. avgusta I in v Gorici due 24. avgusta. Pri teh zakupnih ob-| ravnavah oz ralo se bode samo na pismene ponudbe, katere morajo zapečatene doiti zgoraj ome-l njene obravuavne dni vsaj do 10 ure dopo-1 u d n e pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrboval-nih magacinih. Natančnejl pogoji se lahko slednji dau ogledajo od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. preskr-bovalnih magacinih. Zvezki pogojev dobč se proti
plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovaluih magacinih, na željo tudi po pošti. Zakupni razglas, obsezajoč seznam dobavnih predmetov, splošne pogodbe in ponudbeni formular pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrt niške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, J M. julija. Na vseh žeiozničnih mejnih postajah v Galiciji in Bukovini so jo pričela revizija potnikov iz Rusije.
Dunaj, 20. julija. Poročilo nekoga dunajskega lista, da se jo zdravje grofu Taaf-teju shujšalo, ni resnično.
Budimpešta, 20. julija. Lukacs je imenovan trgovskim ministrom.
Sofija, 19. julija. Zaradi umora ministra Belčeva zatoženi Milarov. Popov. Georgijev in Karagolov so obsojeni na smrt; Karavel ov na pet let. sedem drugih na večmesečno ječo.
Peterburg, H', julija. Od 15. do 16. t. m. je v Astrahanu umrlo 443 oseb, v Saratovu 105. v Samari r>2.
Listnica vredništva:
G. dopisniku i: Polja pod Ljubljano: Kakor skoraj povsod, sta tudi pri Vas dve stranki, kakor r¡17,vidimo iz došlih nam poročil. Jedna stranka je z dosedanjim g. županom zadovoljna, drug» se pritožuje, da volilni imenik za občinske volitve ni pravično sostavljen, da občinski odborniki neso primerno razdeljeni po občini, da že 7 let ni bilo občinskih volitev itd. Vse to so stvari, katere naj bi občinarji poravnali mirnim potom mej saboj ali pa pri okr. glavarstvu, ne pa po časnikih obešali na veliki zvon. To je naše mnenje, zato ne objavimo nobenega dopisa ne „pro" ne „contra".
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 10-9°, za 2 5° pod normalom.
Zalivala.
ipisana izrekam v lastnem jega nedoletnega sinka najtoplejšo zahvalo za vse izraze in dokaze sožalja priiikom britke izgube rajnega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona Gabra.
Posebno zahvalo izrekam gg. uradnikom, slav. domačemu in radovljiškemu ognjegasnemu društvu in gg. pevcem bralnega društva in darovateljem vencev.
S k o f j a Loka, dne 18. julija 1892.
3351	t Marija Gaber.
Št. 15.046.
Razglas.
336 1
Na dan obletnice poroke Nje c. in kr. viso-čanstva gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je po sklepu občinskega sveta deželnega stolnega mesta Liubljane dve sto goldinarjev med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je pri magistratu do dne 28. t. m.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
18. dne julija 1892.
VABILO.
„Podagogiško društvo" se obrača tem pdtom do vsoh slovenskih učiteljev in učiteljic, tako tudi do slovenskega razumništva z nujno prošnjo, da bi mu blagovolili pristopiti, ker le tedaj bode mogočo nadaljevati začeto peda-gogiško-slovstveno delo.
Ako se ozremo na smoter tega jedinega slovenskega pedagog i š k e g a literarnega društva, menili bi, da ga ni učitelja, ni učiteljice, ki ne bi bil njegov podpornik, društvenik, sotrudnik. Žalibog, da temu ni tako, in le malo je število društvenikov. Skoro bi mislili, da slovenskemu učitelj-stvu ni mnogo do tega, ima li svoje iiterarno središče, ali ne!
Propad našega društva bi bij v nečast učiteljstvu, vspo-vanjo njogovo pa mu bodi v največji in najlepši stanovslci ponos.
Tii nam ni troba kazati še-le na druge stanove, kateri z največjo požrtvovalnostjo goje svoje strokovno znanje. Ozrimo se jedino na slična pedagogiška društva hrvatska, češka, poljska, nemška itd., in dvomimo, da bi našli pri njih mnogo učiteljev — učiteljic — nedruštvonikov. Zato pa ta društva tudi lepo vspevajo in širijo ugled učiteljskega stanu! Res, da se naše društvo no more povsem moriti z jednakimi iniini društvi; a temu se takoj odpomore, kadar bi pristopili vsi učitelji in vse učiteljice k društvu in deloma tudi sodelovali pri njem, kajti mnogo tvarine je pri nas še neobdelane, mnogo dela in truda nas še čaka; posebno nam še nedostaje speeijalne metodiko in pedagogiških klasikov.
Odbor se ne straši truda in dela, ako najde le duševnih sotrudnikov in gmotnih podpornikov.
Zdramite se torej, častiti tovariši in tovarišice — brez izjeme! Žrtvujte malo ietnino sebi v dušovno korist, stanu pa v čast in ponos!
Ako bi se slovensko učiteljstvo ne odzvalo v obilnem številu temu uljudnemu vabilu, bode najbrž odbor priinoran opustiti" nadaljno izdavanje „Letnika" in izdajati le še posamne spise, in to tedaj, kadar se oglasi zadosti naročnikov ali društvenikov, oziroma kadar se razproda večina društvenih knjig, katere ima odbor še v svoji zalogi. Z razpečanjem teh knjig bi si društvo nekoliko izboljšalo svoje materijalno stanje. Zato ob jednem uljudno vabimo slovensko učiteljstvo, da nemudoma seže po teh knjigah.
Pred vsem nameravamo izdati „Jezikovnega pouka II. p r a k t i š k i de 1", potem „Nazorni pou k", „Pouk o č r t e ž i h v pomnoženi izdaji" in „N a v o d za obrtno strokovno risanje" itd. Odbor je pa tudi pripravljen, vsprejetati spise druge vsebine. A tudi izdajanje teh spisov je, kakor rečeno, zavisno od p. n. učiteljstva in se utegne zavječi dotlej, da se oglasi za-nje zadosti naročnikov, oziroma društvenikov.
Sploh pa prosimo častito slovensko učiteljstvo, naj se blagoizvoli po strokovnih listih izjavljati, kako želi, da bi so z a n a -prej uravnalo naše pedagogiško-slovstveno društvo.
Letnina iznaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino. Primerni spisi razne vsebine naj so pošiljajo odboru.
Na Krškem, meseca julija 1892.
ODBOR.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki no provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(12) 52 zobozdravnik (?) pri Hratleckega mostu I. nadstr.
Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin
Dunaj, I, Seilergasse 10,
Gottweigerhof, priporoča visč. duhovščini oerkvene zastave, bal-dahlne, kazule, dalma-tlke, pluvijale, vela, monštranoe, kelhe, kadilnice, altarske svetilnice, svete kipe, križeva pota , božje grobe, steklene in bronaste cerkvene le-stence v vseh oblikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled.
Skoro stolotni obstoj našo tvrdke, ki je im dobrem glasu, jamči za njeno solidnost.
Ilustrovanl ceniki zastonj in poštnine prosto. 60 20-18
Tujci.
18. julija.
Pri Maliču: Schuster rodbino; Malatocha; Ti-schowsky, stavbenega mojstra soproga ; Deutsch; Krivec in Winterholler, potovaca; Kren, Peutlei in Ehrlteh, trgovci, z Dunaja. — Gandini z rodbino iz Novega Mesta. — Stampfl, poštni uradnik, s soprogo; Dagiovani z rodbino ; Baroninja Rossi; pl. Strudthoff, in Vlach iz Trsta.
—	Nosan, posestnik, z bratom, in Lapajne, iz Ribnice.
—	Šimue, župnik, iz Vel. Žabelj. — Kertschan, pos. tovarne, s soprogo, iz Plzna.
Arko, zasebnik, iz Zagreba. — liernardis iz Čer-vinjana. — Ranzenhuber in pl. Alpi, zasebnika, iz Gradca.
—	Kewezdy, trgovec, iz Celovca.
Pri Jusnem kolodvoru: Mraz, monter, iz MGdlinga. — Sobel, železniški uradnik, iz Przeraisla.
—	Beneš, Hradec. — Stehele, učitelj, iz Burghausen-a. — Kaliger iz Št. Marjete.
Pri avstrijskem caru: Vesel in Buzzi iz Trsta,
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vštricno ostresno opeko
najboljše vrsto,
lončene poči
(spocij ali teta),
wr majolika peci
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljaoe (Isolirplatten).
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanje z asfaltom, s ehaiiunottiiiiiii in cementnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Ljubljana, Slonove ulice.
U
13 u n a j 8 k a borza.

Dne 20. julija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld.	35 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	„	05 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	„	30 „
Papirna renta 5%, davka prosta . . . ,	100	„	65 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........311	„	— „
London, 10 funtov stri........119	„	60 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	50»/,,
Cesarski cekini....................5	„	67 „
Nemških mark 100 ..................58	„	57'/,„
Dnč 19. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......10!)	gld.	80
Ogerska papirna renta 5%......100	„	65
4% državne srečke I. 1854., 250 gld. . .	142	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	75
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/«*	100	„	40
Kreditne srečke, 100 gld.......189	„	75
St. Genois srečke, 40 gld.......63	„	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........01	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	„	75	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2810	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98	„	30	„
Papirni rubelj .................1	„	17l/a„
Laških lir 100 ....................45	„	85	„
JERCUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev; 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrš6 se nujtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljske zadolžnloe. 4'/« % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/«% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
0. liti prom
BI
cele gld. 14',,, petina gld. 4 in kolek 60 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
¡¡C Žrebanje že dne 1. avgusta!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii.