»osevelt zahteva od kongresa |še vojaško službovanje ralnega štaba. Vsekakor se pričakuje v kongresu .vroče debate glede tega predloga. Nasprotniki podaljšanja vojaške službe bodo trdili, da bi bilo podaljšanje prelomi-tev besede, ki jo je vlada dala, ko je prišla lani pred kongres z zahtevo za enoletno obvezno voja- ško vežbo in je rekla, da vojaki ne bodo služili dlje kot eno leto. To je tudi pomagalo, da je bila postava tedaj sprejeta. Predlog za podaljšanje vojaške službe bo prišel v poslansko zbornico najbrže že v petek. anes n^prej bo kazen za one, ki kršijo postavo pri prehodu čez cesto ča boste šli preko ceste, Če bo signalna luč rdeča, ali če boste šli preko ceste sredi bloka in ne med tistima dvema belima črtama in boste dobili od policista tiket, se boste morali zglasiti ž njim na glavni policijski postaji v 48 urah. Ako se boste zglasili tekom 48 in 72 ur, boste plačali $2 in če se še potem ne boste zglasili, boste klicani na policijsko sodnijo. Pa to še ni vse. Vsak, kateremu bo policist dal tiket, se bo moral legitimirati s kakim izka-zilom, da je res tista oseba, za katero se je izdal. Torej kdor ima kak opravek onkraj ceste, naj pazi, da bo šel preko samo tam, kjer je prostor za to določen. Pokojni Joseph Ileršič Kot smo že poročali, je na-gloma umrl Joseph Ileršič, star 56 let, stanujoč na 1128 E. 67. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kovačič, tri sinove: Franka, Antona in Andreja, hčer Kristino, brata Matta v Wimber, Pa. in Franka v Lloydell, Pa., brata Lojzeta in Andreja pa v Kanadi. Zapušča tudi več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Cerknici, kjer zapušča sestro in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 38 let in je bil član društva Na> prej, št. 5 SNPJ in Lunder Adamič, št. 20 SSPZ. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na pokopališče Highland park. Zadušnica V sredo ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnim Raymond Mivšek. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni. Prosta vožnja Odsek mestne zbornice za prevoz je odobril predlog, da dobe vojaki v uniformah prosto vo-žjo na ulični železnici. Če bo družba ulične železnice to sprejela, se še ne ve. ZA VEČJI ZVERINJAK V CLEVELANDU V Clevelandu se je pričela kampanja za večji zverinjak. Nabrali bi rad denar, da se bivališča ujetih zveri poveča in napravi bolj udobna, drugič pa, da se nabavi več vrst divjih živali. Cleveland je imel prvi zverinjak pred 52 let v Wade parku. Pozneje so ga premestili v Brookside park. Mesto se je vedno ba-vilo z načrtom, da se zverinjak razširi, toda nikdar ni bilo potrebnega denarja na razpolago. Precej se je zverinjak izboljšalo, ko je dala zvezna vlada delavce in denar od WPA. Lansko leto je prevzelo upravo zverinjaka vodstvo cleveland-skega muzeja in od tedaj se je mnogo izboljšalo. Zdaj je v teku kampanja, da se nabere denar za večji zverinjak. Hvaležno se sprejme doneske od $1 naprej. Gotovino ali ček naj se pošlje na: Friends of the Cleveland Zoo, Suite 326-8, Hotel Statler, Cleveland, Ohio. Zverinjaki so privlačna sila v vsakem mestu, tako mladine kot odraslih, zato je vsakdo prošen, naj po svojih močeh pomaga, da bo tudi Cleveland dobil večji in modernejši zverinjak, kot jih imajo po drugih mestih. Premirje v Siriji je bile Dodmsano Kaira, 14. jul. — Danes je bilo podpisano premirje med francosko in angleško armado. Maršal Petain, načelnik francoske vlade, je uradno priznal poraz in izgubo Sirije. Pogoji še niso znani, toda sporoča se, da bo odšlo iz Sirije v teku 48 ur vse francosko vojaštvo v Turčijo. Francija je izgubila v Siriji eno svojih najbogatejših kolonij. -o-- Izlet po državi N. Y. Mr. in Mrs. Anton Femec, zet in žena, so obiskali razne zanimive kraje po državi New York, Niagarske slapove in drugo. So se prav dobro imeli. Grki podpirajo Lauscheta Grško-ameriški klubi, ki se nahajajo v 12. okrajih po Clevelandu, so indorsirali soglasno Frank J. Lauscheta za županskega kandidata. KADAR IMA Kl)0 VELIKO SMOLO Havre, Mont. —- W. L. Jud-kins je dobil poškodl^! na železnici. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ko je že precej okreval je pa padel s postelje in si zlomil kost v nosu. Nov grob V soboto zvečer je umrl v mestni bolnišnici mladenič Bol-, tezar Pavunčič, star 27 let, stanujoč na 1402 E. 49. St. Tukaj zapušča samo 15-letno sestro Ano. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla ter na pokopališče Kalvarijo. Kazanje slik Mr. Grdina naznanja, da bo v sredo zopet kazal slike na Knausovem dvorišču, v četrtek pa na Waterloo Rd. Za rusko armado ni rešitve,trdi Nemec V Parizu nabirajo divizijo prostovoljcev, da gre v boj proti Rusiji Paris, Francija. — V mestu in okolici so začeli nabirati prostovoljce, ki bi šli v boj ob strani Nemčije proti Rusiji. Namerava se poslati eno motorizirano divizijo. Glavni stan je v prostorih, ki jih je imela prej ruska turistovska družba, a za javlje-nje prostovoljcev so uredili bivše židovske tovarne po raznih delih mesta. Francoska vlada je obljubila, da bo skrbela za družine teh prostovoljcev. Ni pa še znano, kdo bo preskrbel uniforme, kdo' bo plačeval prostovoljce in kdaj bo divizija odrinila na bojišče. Sodi se pa, da bo divizijo vzdrževala Nemčija. Islandčanom zelo imponira strumnost ameriških vojakov New York. — Iz Reykjavika, glavnega mesta Islandije, prihajajo poročila, da domačini zelo občudujejo strumnost ameriških vojakov, zlasti preciznost in ročnost, s katero ameriški mor-narji in marini izkladajo blago iz ladij. Poročilo pravi: , "Potrebščine, truki, orožje in municija prihaja brez prestanka na obrežje. Kakor hitro so na pomolu z ladje, tako naglo jih vojaki odpeljejo v gorovje. Nič ne ustavi Amerikancev. Če ni poti, jo napravijo, če ni pripravnega pristanišča, pristanejo v kakem zalivu." Islandčanke zelo občudujejo lepo uniformo ameriških mari-nov. V trgovinah dobe vojaki sedem kron za en dolar, za kar lahko kupijo tri zavojčke ameriških cigaret. Malo bolj nerodno bo za Ame-rikance to, ker bodo bolj kratki s pijačo. Vse vinarne so pod vladno kontrolo, žganje se dobi pa samo na karte in te dobe samo domačini. Glavno mesto Reykjavik, ki šteje 40,000 prebivalcev, ima samo eno kino gledišče in to je vsak večer polno ameriških vojakov. Nemška poročila zatrjujejo, da armada stalno napreduje in da so v trenutni nevarnosti tri glavna ruska mesta: Leningrad, Moskva in Kiev. Ruska poročila trdijo, da armada še vedno vzdržuje fronto brez posebnih sprememb. Severna nemška armada, ki pi-odira proti Leningradu, danes poroča, da je pri Opaški strla Stalinovo linijo. Dalje zatrjuje berlinsko poročilo, da se Kiev, glavno mesto Ukrajine, trese v temeljih pred združeno zračno in potalsko silo nemške armade, da je ruska osrednja fronta zlomljena in nemškim oklepnim divizijam pot odprta do Moskve, ter da je Leningrad blizu padca, ker prodirata proti njemu nemška kolona od latvijske meje in finska od severa. —— Glavni stan finske armade poroča, da so Finci na več krajih predrli rusko linijo in da so dosegli kraje 37 milj daleč na rusko ozemlje. Rusko armadno poročilo se v kratkem glasi: "V noči od 13. do ,14. julija ni bilo dosti bojev in nobenih važnih sprememb na fronti. To bi pomenilo, da so zdaj tam temne noči in da nemška armada ponoči miruje. V prvih dneh pohoda proti Rusiji so bile jasne noči in Nemci so bili v boju 24 ur na dan, s čemer so se potegnili preko baltiških provinc in Poljske. Nemci še vedno naskakuje-jo v treh glavnih točkah: Pskov, Vitebsk in Novograd. S tem prodirajo v treh smereh: proti Leningradu, proti Moskvi in ..................................... Rusi so včeraj' prvič priznali, da so Nemci prekoračili reko vzdržati pozicij na levem bregu, to je na oni strani, kjer leži Moskva. Nemška zračna sila silovito tiapacla Kiev, glavno mesto Ukrajine. Baje so bombe že razdejale vodovod, mnogo skladišč in hangarjev. V Berlinu pričakujejo vsak čas poročila, da je Kiev zavzet. Nemški propagandni minister Goebbels je včeraj po radiu naznanjal narodu: "Nobene rešitve ni več za rusko armado! Odločitev na vzhodu je že dosežena." Rusi zatrjujejo, da je njih zračna sila še vedno zelo aktivna in da prizadeva Nemcem ogromno škodo. Nemci so dozdaj izgubili že 2,300 letal in nad 1,-000,000 vojakov, ubitih, ranjenih ^LffMfjh- ter MQ(}.. tankov uničenih. Rusi pa priznajo! da so sami izgubili 1,900 letal, 1,- Dnjeper, toda da niso mogli 000,000 mož in 2,200 tankov. Japonska ladja je odšla brez nemških konzulov, ki so jo zaman klicali nazaj Tudi vojaki bodo lahko volili jeseni Več tisoč naših slovenskih fantov-državljanov se nahaja v vojaških taboriščih. Ker bodo zlasti letošnje volitve zelo važne, ko bomo volili našega rojaka, g. Franka Lauscheta za župana, je dolžnost nas vseh, da mu dobimo vsak glas na volivni dan. Za nas tukaj bo lahko voliti, ker imamo volivne koče pred nosom. Drugače je pa za vojake, k^ tudi lahko volijo, čeprav bodo imeli pri tem nekaj več dela. Naše starše, ki imajo sinove pri vojakih, njih sorodnike in prijatelje, opozarjamo, naj jim pišejo sledeče: Vsak vojak, ki bi rad volil, mora pisati osebno po volivni listek. Pišite mu, naj piše na: Board of Elections, Cuyahoga County, Cleveland, O. ter zahteva "Absentee Appli/ca-tion." To lahko dobe že zdaj. Ko bo dobil volivni odbor to vojakovo prošnjo za volitve, mu bo poslal "Primary Voters Ballot." To glasovnico naj vojak izpolni na ta način, kot bi volil tukaj v volivni koči, toda poslati jo mora nazaj tako, da jo bo dobil volivni odbor v roke najkasneje do 23. septembra. To velja za primarne volitve. Za glavne volitve v novembru velja isto, toda vojak more pisati na volivni odbor po "Absentee Application" šele po primarnih volitvah. Glasovnico za glavne volitve mora pa vrniti voli-tvenemu odboru zadnji dan do 27. oktobra 1941. Ako mora biti na taki glasovnici notarsko potrdilo, ga vojaku lahko da vsak armadni častnik in ni treba hoditi k javnemu notarju. Tako je določil tajnik države Ohio. Te vojaške glasovnice ne bodo odprte pri volivnem odboru, ampak bodo na volivni dan poslane v volivne koče, kjer jih bodo odprli števni uradniki, ki jih bodo šteli obenem z drugimi glasovnicami. Apeliramo torej na naše ljudi, ki imajo fante pri vojakih, naj jim pišejo in naj jih vzpodbudijo, da bodo letos volili. Naročite jim tudi, naj vaši sinovi opo- zore na to tudi druge vojake, ki so iz Clevelanda, da naj pišejo po glasovnice in naj glasujejo za našega županskega kandidata. Na ta način bomo dali lahko Franku Lauschetu najmanj dodatnih 5,000 glasov, kar bo veliko štelo. Gledati moramo, da bo dobil Frank toliko glasov, kot pred njim še noben drug kandidat. Povejte tudi fantom, če nočejo dvakrat voliti, to je pri primarnih in glavnih volitvah, naj volijo vsaj pri glavnih volitvah. Fantje bodo gotovo ponosni, da imajo tudi v vojaški službi pravico do volitev, česar ni v nobe ni drugi deželi na svetu. Gotovo bodo veseli, da bodo imeli priliko glasovati za županskega kandidata moža, kot je naš sodnik Frank J. Lausche. če mislite, da ne boste mogli vsega tega razložiti svojim sino-vom-vojakom, bomo prihodnjo soboto na angleški strani vse to priobčili v angleščini. Tisto boste lahko kar izrezali in poslali svojim fantom. San Francisco, Cal,—V nedeljo bi se bila morala odpeljati nemška konzula Fritz Wiedemann in dr. Hans Borchers s svojim štabom in družinami na japonski ladji Yawata Maru. Vse je bilo pripravljeno za odhod, kovčegi naloženi na pomolu. Toda, ko je kapitan japonske ladje naznanil odhod, nemška konzula nista hotela na ladjo, ker nista dobila od angleške in ameriške vlade zagotovilo za varno vožnjo. Japonski parnik je nato odplul brez nju. Dve uri zatem je pa tisto zagotovilo prišlo, toda parnik je bil že daleč na morju. Konzul Wiedemann je po radiu poklical kapitana,' naj ladjo obrne in pride ponje na stroške nemške vlade. Toda kapitan je odgovoril, da mu je to nemogoče. Toda to odločnega Nemca, ki je bil v svetovni vojni Hitlerjev stotnik, ni ustavilo. Po telefonu je poklical Tokyo in zahteval, naj se ladja ustavi. Res je dosegel, da so ladjo ustavili 90 milj od San Francisca, kjer je čakala na radražene Nemce. Zdaj je pa Wiedemann iskal kako prevozno sredstvo do par-nika. Prosil je obrežno stražo, prosil je mornarico za kako ladjo, prosil je za kako letalo, toda nihče ga ni uslišal. Končno mu je nemško poslaništvo iz Washingtona povedalo, da je japonski parnik že predaleč, da bi se vrnil nazaj in naj odpotuje s prihodno japonsko ladjo, ki bo odplula šele 31. julija. Euclid zbira aluminij V Euclidu se vrši ta teden kampanja za zbiranje stare aluminijeve posode. Namen je zbrati 20,000 kosov stare posode, za vsakega stanovalca v Euclidu po eno. Kampanja sta pričela organizacija vojnih veteranov in vodstvo Shore gledišča. Gledišče je obljubilo prosto vstopnino ta teden vsakemu otroku, ki prinese s seboj kako staro aluminijevo posodo. žrebanje novincev V četrtek zvečer ob sedmih bodo v Washingtonu žrebali številke onih fantov, ki so se registrirali 1. julija. Teh je v vseh Zed. državah 750,000. Pozdravi iz Detroita , Iz Detroita, Mich, pošijajo svojim prijateljem in znancem pozdrave sledeči Clevelandčani: Mr. in Mrs. Matt Kastelic, Sr., Mr. in Mrs. Wm. Kastelic ter Mr. in Mrs. S. Opalich. Nemec bi rad videl, da bi šle Zed. države takoj v vojno proti Hitlerju New York. — Dr. Frank Bohn, predsednik Nemškega narodnega kongresa za demokracijo, apelira na Zed. države, naj takoj stopijo v vojno. Dr. Bohn zagotavlja, da je večina nemškega naroda z našimi zavezniki in da samo čaka na naš vstop v vojno. "Ako stopimo v vojno proti Hitlerju zdaj, bo boj kratek in zmaga zagotovljena," trdi dr. Bohn. "Milijoni nemških delavcev v industrijah sovražijo zver, ki jih drži v kleščah," je rekel. Dr. Bohn tudi svetuje, naj se pozove demokratske nemške in italijanske državljane, naj ustvarijo v tujini svoje vlade, da bodo imeli besedo, kadar se bo vršila mirovna konferenca. AMERIŠKAff DOMOVINA i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN "-Os^ ST.OVTCNT AN nrrvRNTNO fe, ' W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME BAa™™ , F3 CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, JULY 15, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ,*ninistracija bo najbrže odnehala od zahteve, da se pošlje ameriško armado izven ameriškega ozemlja. Toda Roosevelt vztraja, da kongres spremeni postavo za daljšo vojaško službo. 2 _ •Washington, 14. jul. — Senator Barkley, vodja demokratske Be v senatu, je izjavil, ko je prišel od posvetovanja pri pred-B^u Rooseveltu, da bt> administracija zahtevala od kongresa ■Jenje, da se enoletnike in narodno gardo pridrži še nadalje gadi, ko bodo odslužili eno leto. Rr° So senatorja vprašali, če misli, da bo kongres to odobril, B/ senator: "Kadar je jasno, da je taka postava potrebna, S; ' se kongres ne bo obotavljal izvršiti svojo dolžnost. ■pem Času se pa poroča, da Pvelt za enkrat ne bo zahte-■p kongresa dovoljenja, da l&lal armado izven ameriške-||ritorija. |Bele hiše se nazrfanja, da Pristaši administracije na-Vse sile v obeh zbornicah ■Na, da izvojujejo premem-IKave, ki zdaj določa samo • F110 vojaško službovanje. |fvelt je bil poklical na po-panje radi te zadeve sedem jjkratskih članov s'enata in ipske zbornice in dva repu-|nca. Navzoč je bil tudi ge-I Marshall, načelnik gene- tflandu prometna postava za *< ki ne pazijo, kje in kako * Preko ceste. Kdor se ne bo r Po postavi, bo dobil od Na tiket, s katerim bo mo-a Klavno policijsko postajo P1 Plačati $1.00. • Policistov v uniformah in *>skih piolicistinj bo postav^ 1 na raznih krajih na public £u- Tam bodo "učili" ljudi 1 Preko ceste do petka, po- Pa to veljalo za vse mesto Policist vam bo lahko dal ! ako vas bo videl, da ste i Prometno postavo, ženske jtatinje so dobile nalogo, naj -aJo svojo pozornost le na te. boste kršili postavo, to je, *.erJamejo vestem, dai |Je Goering zaprt Non, i4 jul._Iz Moskve f nedelj0 po radiu nazna- L !! Sta se sprla Hitler in ™al Goering in da so .Poslali v konfinacijo. gaonu dvomijo nad temi ;n,1 skušajo priti resnici | a- Rusko poročilo je trdijo sta se Hitler in Goering J vpada v Rusijo. Go-I Je trdil, da nemška zrač- navni priPravljena za nov "Kar ga je Hitl nazva] |0Pe cem. v Berlinu se o tem vestem in pravijo, t na ruski fronti, P°veljuje zračni sili. DruSa obletnica itri nu *kvi M1"1*1 Se bo darovala mes AMarjje Vnebovzete na John Sod?' maŠa za pokoj" ice njerLa V spomin 2- ob" PnjateTfn8^1-.801,0^" j J1 m znanci so vab- rs M Zaroka her Tv? T°mSick' 5211 fve- naznanja zaroko nk F1°rence z Mr. Bi v r> 8inom Mr. in { Bla* Pirnat, 6619 Edna v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JU7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: iia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. »83 No. 163 Tue., July 15, 1941 Italijanska kolonialna politika v Libiji Obrežje italijanske kolonije Libije je na zemljevidu prav tako, kakor hrbet kamele: prva grba je Tripolis s svojo pokrajino, sedlo je Velika Sirta, druga grba pa Cirenajka. Od leta 1912 naprej je Italija vrgla v to kolonijo zelo mnogo denarja, toda ta kolonija ni nikdar hotela prav dobro uspevati. Počasi pa je iz Tripolisa le nastalo konkurenčno mesto Tunisu, toda italijanska politika je vedno trdila, da je Tunis po krivici pripadel Francozom. Ob obrežju so kmalu zgradili železniško progo, ki vodi iz Tripolisa zahodno do Tarhure in vzhodno do Zuara. Umazane in revne ribiške vasi ob obali so bile preurejene v udobna naselja in s cestami povezane med seboj. Tudi v Cirenajki so zgradili železniško progo z glavno postajo v Bengaziju. V Bardiji, Ca-puzzu, Tobruku in Derni so zgradili vojašnice in nato utrdbe, ki so postale vojaško zelo pomembne. Te utrdbe bi naj ščitile deželo pred vdorom z morske strani. Tam nasproti je bil otok Kreta in že leta 1935 so računali s tem, da bi Kreta kdaj lahko prešla v angleške roke. Libijo so po bitkah v letih 1911 in 1912 odvzeli Turčiji, toda več desetletij je ta dežela ostala italijanska kolonija, ki je vladi povzročala največ skrbi. Prebivalstvo je bilo zelo zagrizeno in si ni dalo dopovedati, da so novi gospodarji prišli v deželo kot prijatelji. Plemena so se dolgo upirala in večkrat so domačini izvedli drzne napade na italijanske posadke ali pa na uradnike, ki so bili na potovanjih. 'Ko je grof Volpi bil v letu 1922 guverner Libije, je moral deželo tako rekoč še enkrat osvojiti za Italijo. Pomirjevanje je trajalo celih osem let. Na eni strani se je vodila zelo modra politika, na drugi strani pa zelo strogo izvajanje vseh predpisov proti upornikom— oboje pa je nato podredilo domačine novemu redu. Skupine italijanskih vojakov, večinoma mladih fašistov, so stalno krožile po vsej deželi. Te vojaške patro-le so bile A^ečinoma konjeniški oddelki, navajeni na službo v puščavi, bili so sposobni, da so prejahali do 300 km v dveh do treh dneh in tri tedne so lahko vzdržali s svojo zalogo živil in vode. Imena maršala de Bona, Grazianija, Badoglia in Itala Balba so tesno povezana z zgodovino Libije. Ko je zavladal nad deželo maršal Italo Balbo, se je zaključila doba popuščanja in koncesij. Država je začela posegati v razvoj plemen in je sklenila podpirati zlasti male posestnike in pospeševati razvoj malih kmetij. Življenje je postalo mirnejše šele v zadnjih letih. Kolonijo oklepa morje, Egipt, Sudan in francoske kolonije. Obrežje je dolgo približno 1900 km, zelo peščeno in ima le malo pristanišč. V letu 1937 je bila ob obrežju zgrajena moderna široka cesta. Tripolitanija se razteza od tuniške meje do globine Velike Sirte. Zelenic polno obrežno ozemlje se širi nato globoko v puščavo tja do "črnih gora." Libijska puščava Mar-marika se razteza od Solluma do Bombe. Tam leži najboljše naravno libijsko pristanišče Tobruk. Južna Libija prehaja nato v saharsko puščaA^o in samo redke karavane si upajo zaiti v te predele dežele, kjer je vedno manj zelenic. Upravo v Libiji vodi libijska guvernersfca uprava, ki ji načeluje guverner. Njen poglavar je neposredno italijanski minister za Italijansko Afriko. V mirnem času je imel guverner, ki mu je pomagal generalni tajnik, vse izvajanje upravne in vojaške oblasti v svojih rokah. Z zakonom z dne 10. aprila 1937 je bila vsa Libija razdeljena na štiri pokrajine, in sicer na Tripolitanijo, Misurte, Bengazi in Derno. Južni del dežele je bil podrejen pod vojaško upravo z glavnim mestom Hun. Vsaki pokrajini je načeloval prefekt, vsaka prefektura pa je zopet razdeljena na rezidence in pod-rezidence. Sodstvo je v rokah rednih sodišč, poleg tega pa delujejo še posebna muslimanska in rabinska sodišča. Ko je italijanska vlada začela izločevati Žide iz javnega življenja, so židovska sodišča nehala z delom. V mesecu aprilu 1937 je vlada sklenila dati Libiji posebno vojaško vodstvo. Mednarodno življenje se je zk začelo zapletati in zato bi se naj dežela čimprej zavarovala pred presenečenji. Ustanovili so poseben štab za vojsko v Libiji in temu poveljstvu načeluje danes maršal Nuovo. Dne 9. januarja 1939 pa je bil objavljen zakonski ukaz, ki pravi, da je Libija sestavni del italijanskega cesarstva. Toda dežela je še ohranila nekatere upravne in sodne,posebnosti, ki so v zvezi s posebnim razvojem dežele. Državljanstvo libijskega prebivalstva je bilo določeno že z ukazom z dne 3. decembra 1934, z ukazom z dne 9. decembra 1939 pa je bila ta določba še bolj izpopolnjena in so prebivalci postali državljani istega cesarstva. Italijanska vzhodna Afrika (Abesinija, Eritreja in Somalija) in Dodekanez so skoraj popolnoma odsekani od ostale Italije. Samo Libija ima še zvezo z Italijo. Tobruk je bilo za vzhodno Cirenajko najvažnejše pristanišče. V zadnjih dveh letih je Italija zelo veliko storila za Libijo, ker je stremela za tem, da bi ta dežela čimbolj uspevala. V Italiji se je zelo uspešno širila propaganda za odhod' italijanskih kmetov v Libijo in iz pristanišča v Genovi in v Neaplju so odvozili v Libijo nad 20,000 kmečkih družin, katerim so oblasti pripravile vse, kar je bilo potrebno za po-boljševanje kmetijstva v pokrajinah ob obrežjih, kjer so pasovi rodovitne zemlje. Nove italijanske naselbine so največ v pokrajini okrog Tripolisa in Misurte in v gorati deželi med Derno in Bengazijem. BESEDA IZ NARODA Slovenski radio programi Vsak Slovenec v Clevelandu prav gotovo ljubi prelepo slovensko pesem in ob nedeljah kar najrajše počaka doma, dokler ne mine slovenski radio program. In kadar nastopijo na programu dobri pevci kot na primer Mr. Samsa, Eddie in Frank Bradač ter John Lube ali Louis Belle in Frank Plut ter naši izborni pevki Černeto-va in Tomšičeva iz Loraina in pa Tončka Simčičeva, takrat je res užitek, kar se ga sploh more pričakovati. Tiste pol ure mine kot blisk in nas kar draži, ko tako hitro čas beži. Torej smo zelo hvaležni ravnatelju in oznanjevalcu Mr. Martin Antončiču, ki se tako trudi za našo zabavo in nam teden za tednom preskrbi lepe programe. Za delo, ki ga on izvršuje, mu prav gotovo ne damo zasluženo priznanje, ker če bi, potem bi bili tudi bolj velikodušni napram stroškom, ki so vključeni z oddajo teh programov, da ne bi moral tudi za sredstva sam poskrbeti. Toda, temu se mora itak vsak, kdor deluje za javnost, prilagoditi, čast Ti, Heinie!, Predzadnjo nedeljo smo mnogi občudovali izborno petje gospe Tončke Simčičeve, ki je tako sijajno pela težko skladbo "Donavski valovi." Povedano mi je bilo, da ima gospa Simčičeva eno izmed glavnih vlog v prekrasni opereti "Cigan Baron," ki bo podana po Glasbeni Matici v nedeljo 28. septembra, 1941. Prav gotovo bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička, da. slišimo prekrasne melodije, oziroma valčke, katerih je vse polno v omenjeni opereti. Iskrena hvala vsem, ki nas zabavate s prekrasno slovensko pesmijo! Albina Novak. Romanje v Carey, Ohio Newburgh. — Vsem Tistim, ki nameravate romati na božjo pot v Carey, Ohio, naznanjam, da sem najela bus in sicer naj boljšega, ki se ga dobi v mestu in kar jih je danes v prometu. Prostora ima za 40 oseb. Kdor se želi pridružiti nam, za skupno romanje, naj se priglasi najkasneje do 1. avgusta pri spodaj podpisani. Vožnja na busu stane v oba kraja $2.50. Bus bo odpeljal iz Cle-velanda 14. avgusta ob 12. uri (to je ravno opoldne) in iz Carey pa bo odpeljal 15. avgusta ob eni popoldne. Torej boste imeli dovolj časa opraviti svoje zade-Te pri Mariji, ki vam bo gotovo pomagala in vas usliša-la, če jo boste zaupno prosili. Pozdrav vsem romarjem, Apolonija Kic, 3558 East 81st St. Obisk iz New Yorka V čast si štejem, da so nas počastile s svojim obiskom iz New Yorka moja prijateljica in sorodnica gospa Fanny Hole-šek in njeni dve prijateljici ga. Cecilija Stefančič in ga. Frančiška Cernkovič. V Cleveland so dospele 2. julija zvečer na Union postajo. Ko sem na kolodvoru zagledala go. Holešek, sem bila tako vzradoščena, da skoro nisem mogla govoriti. Povedala mi je, da ni sama in da ima s seboj še dve prijateljici, če bom imela prostora za vse. Z veseljem sem jih povabila ;in ko smo se bolj podrobno pogovorile, sem bila pa še bolj vesela, ker sem se bila z njimi seznanila že pred tremi leti pri ge. Holešek, ko sem se tam mudila na obisku. Če bi mi bilo mogoče, bi jih bila peljala povsod, kjer so naseljeni naši slovenski rojaki, a bila sem tako iznenadena, da nisem vedela ne kako in kaj. Naslednjega dne smo se odpravile na St. Clair, ker so imele vse tri dosti naslovov svojih prijateljev in znancev. Pustila sem jih pri prvih znancih na 61. cesti, ki so mi rekli, da grem lahko domov in da bodo za večerjo že prišle nazaj k meni. Prepričana sem bila, da jih bo kdo pripeljal z avtom, pa so prišle s poulično karo in še ta konduktor, namesto, da bi jih bil dal doli na Denison, pa jih je izpustil že na Clark. Končno pa so se le prismeja-le k nam in mi povedale, da so se bile izgubile. Pravile so, da so se imenitno zabavale in da je tukaj res naša prava domovina, kjer imamo Slovenci svoje narodne domove in cerkve. Posebno pa se jim je dopadel Slovenski narodni dom na St. Clairju. Rekle so, da je ponos vsem Slovencem. Obiskale pa so tudi naše slovenske cerkve — ponos slovenskega naroda. Posebno prijazna pa je cerkev sv. Lovrenca, so rekle. Pravile so, da ko so obiskale Cleveland, se jim je zdelo kot bi obiskale staro domovino. Obiskale pa so tudi Barberton, le žal jim je bilo, da niso ničesar vedele o slav-nosti srebrnega jubileja maš-ništva Rev. M. Jagra. V Bar-bertonu živi sestra ge. Frančiške Cernkovič. Prav gotovo sem mislila, da jih bom še pridržala za par dni, a so bile tako malo pri nas, da se še skoro dobro pogovorile nismo, pa so že odšle v torek zvečer. V resnici mi je dolgčas za njimi in vedno ogledujem odkje bodo prišle in se mi pri-smejala nasproti. To je bila res vesela in prijazna družba in polna zdravega humorja. Upam, da nas prihodnjič obiščejo za več dni in kaj kmalu in naj nam Clevelandčanom nikar kaj, ne zamerijo. Bog vas živi! '/ Marija Oblak. Euclid, Ohio V petek, 18. julija ob osmih zvečer boste zopet imeli priliko slišati lepo ubrane glasove godbenikov od Ohio Music projekta. Ker so to sami profesionalni godbeniki, bi bilo skoro sramotno, da bi igrali praznim klopem. Zatorej vabimo cenjeno občinstvo, da bi se poslužili te prilike, ker vselej, kadar želite slišati dober koncert, morate plačati precej visoko vstopnino pa če ne slišite tako lepo ubrane harmonije. V petek bo igral orkester. Vas prijazno vabi direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. A. Ogrin, tajnik. Prisrčna zahvala Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem za iznenadenje ali surprise, ki so mi ga priredili dne 14. junija zvečer ob priliki moje petdesetletnice. Kaj takega nisem nikdar pričakoval. Zato hvala vam vsem! V prvi vrsti se moram zahvaliti Mr. in Mrs. Stražar, ki sta bila povzročitelja tega partija. Nadalje hvala mojemu svaku Mr. Krcčiču, Mr. Frank Koša-ku, Mr. Math Zupančiču in moji sestri Mrs. Mary Jerič. Zahvaljujem pa se tudi vsem kuharicam, ki so vse delale zastonj in pekle, posebno Mrs. štepic iz Mansfielda. Dalje lepa hvala ženam in dekletom, ki so stregle v dvorani in ravno tako lepa hvala fantom iij možem za baro, ki so nam stregli s hladno pijačo. Zahvaljujem pa se tudi Father Omanu za brezplačno šolsko dvorano. Zahvalim pa se tudi vsem, ki so se udeležili partija in mi darovali krasen šopek iz 50 dolarjev. Zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Ko-šak, Mr. in Mrs. Anton Košak, Mr. in Mrs. Anton Zabukovec, Mr. in Mrs. Tomaž Mrvar, ml., Mr. in Mrs. Joseph Košak, Mr. in Mrs. Louis Perhne, ml., Misses Albina in Julia Žele, Mrs. Marija Jerič, Miss Anna Jerič, Miss Theresia Jerič, Mr. Martin Jerič, Mr. in Mrs. Joseph Jerič, Mr. in Mrs. Frank Dupli. Mr .in Mrs. Frank Hrovat, Mr. in Mrs. Frank Jerič, Mr. in Mrs. Ferdinand Krečič, Mr. in Mrs. John Kožel iz Collinwoo-da, hvala vama John in Mary, Mr. in Mrs. Anton Gliha, ml., Mr. in Mrs. Joseph Lekan iz Maple Heights, Mr. in Mrs. John Zimerman, Mrs. Gertrude Urbančič, Mr. Frank Stibil, st. Mr. in Mrs. Ignac Rangus, Mr. in Mrs. Frank Stražar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Jerič iz 81. ceste, Mr. in Mrs. Louis Arko (Mrs. Arko je dala in naredila šopek in sicer brezplačno) hvala!, Mr. Anton Stražar pa je daroval "birthday cake," hvala Tonček ! Mr. in Mrs. Joseph Vrček iz Maple Heights, Mr. in Mrs. Frank Jelušič iz Maple Hgts., Mr. in Mrs. Louis Kastelic iz Maple Hgts., Mr. in Mrs. John Simončič, Mr. in Mrs. Andrej Slak, Mr. in Mrs. John Stibil, Mr. in Mrs. Frank Stibil, Mr. in Mrs. Frank Marinčič, Mr. in M sr. John Strekal, Mr. in Mrs. Frank Zore. Mr. in Mrs. Sylvester Paulin, Mr. in Mrs. Matija Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Blatnik, Mr. in Mrs. Joseph Fortuna, Mr. in Mrs. Joseph Prosen, Mr. in Mrs. Frank Gliha, ml., Mr. in Mrs. Anton Blatnik, Mr. in Mrs. Jakob ReShfic, Mr. in Mrs. Louis Siipan, Mr. in Mrs. Anton Gliha, st., Mr. in Mrs. Joseph Globokar. Mr. in Mrs. Joseph Godec, Mr. in Mrs. Frank Godec iz 82. ,ceste, Mrs. Theresa Lekan iz 80. ceste, Mr. in Mrs. John Zupančič, Mr. in Mrs. John Maver, Mr. in Mrs. Dominik Blatnik. Prisrčno se zahvaljujem sto-loravnatelju Mr. Resniku, ki mi je čestital k 50 letnici kakor tudi vsem ostalim govornikom in govornicam. Iskrena hvala vsem skupaj. Prav tako velja najlepša zahvala tudi vsem tistim, če smo mogoče slučajno katero ime pomotoma izpustili. Zahvaliti pa se vam želi tudi moja soproga. Želja naju obeh je, da bi vam mogla kdaj vsem povrniti. Prepričani bodite, dragi sorodniki in prijatelji, da vas ne bova pozabila do zadnjega diha. Bog vas živi! Vam hvaležna, John in Mary Rogelj, 3593 East 81st St. -o- Iz zgodovine bomb V 19. stoletju je bil pojem bombe tesno združen z delovanjem anarhistov in prevratni-kov, zlasti v stari Rusiji, v vojnem področju pa je bomba imela zelo majhno ulogo. šele med svetovno vojno je ta beseda, ki jo danes beremo v vojnih poročilih vsak dan, stopila spet v ospredje in sicer kot orožje v zračni vojni. Beseda bomba izvira iz latinskega "bombus," kar pomeni. bučeč, sršeč šum. Srednji vek je bombus razširil v bom-bardo, kakor so se imenovali vojni stroji, ki so metali kame-nite krogle. Za izumitelja s smodnikom napolnjenih, razstrelilnih krogel velja riminski knez Zig-munt Malatesta. Prvič so takšne krogle uporabljali v vojni za neodvisnost Nizozemske, in sicer leta 1588 pri obleganju! gelderskega mesta Wachten-aoncka. V francoščini se je bil latinski bombus spremenil med tem v bombe in v tej oblikr so besede prevzela druga ljudstva. Sredi 18. stoletja opisuje Zed-lerjev leksikon bombo kot votlo, železno, s smodnikom napolnjeno kroglo. Od granate se razlikuje le po velikosti, pravi to delo. V splošnem so imenovali velike, okrogle, z razstrelivom napolnjene izstrelke granate, ovalne oblike pa bombe. Razstrelilna sila teh izstrelkov je bila tedaj seveda še majhna. Bombe so se razletele le v nekoliko večjih kosov. V vsakdanji govorici je dobila beseda bomba še druge, prenešene pomene. O vesteh z močnim učinkom pravimo, da učinkujejo kakor bomba, dalje govorimo često tudi o bombnih uspehih in o bombah kot soznačnicah za lažnjive govorice. Zakaj nas obliva kurja polt? V nenadnem mrazu in strahu pravimo, da nas obliva kurja polt. človeško telo je ne samo na vidno kosmatih mestih, temveč tudi skoraj povsod "prevlečeno" s finimi dlačicami, ostankom iz pradavnih časov, ko nam je ko-smatost kakor živalim rabila zoper mraz, dež, pik in udarec. Dlake pa rabijo živalim tudi kot strašilni pripomoček v primeru napada ali v obrambi, pri čemer se dlake naježijo. Mišični mehanizem, ki ježi dlake, je zato najbolj razvit na zunanjih straneh telesa, na tilniku, hrbtu in na zunanji površini okončin. Vsaka dlačica ima tako rekoč svoj lonček pomade, ki jo vzdržuje mastno in mehko, da lahko opravlja svojo nalogo proti mrazu in dežju. Da se mora dlaka v danem trenutku zježiti, ima majhno mišico, rasen tega pa je obdana z mrežo živčnih vlaken. Kadar se takšna mišica skrči, spravi poševno dlako v pokončni položaj. S tem se stisne žleza lojnica, ki odda svojo vsebino kakor stisnjena cevka zobno pasto in namaže pri tem dlako s tolščo. Posebno izrazit je ta pojav pri goseh in kokoših. Njih koža ima posebno obsežne lojnice, ki molijo iz nje kakor majhne grbice, zlasti pri goseh. Pri drugih živalih izstopajo lojnice le tedaj, če se jim dlake in peresa postavijo pokonci. Njih koža sliči tedaj gosji in kurji koži. Enako je tudi s človekom. Razne zanimivosti * Prstni odtisi niso iznajdba modernega časa, kakor mnogi mislijo. Že v zelo starih časih so jih poznali Kitajci, ki so z njegovo pomočjo točno ugotavljali istovetnost raznih oseb. Tudi v stari Siriji so poznali prstne odtise. Prstni odtisi so takrat služili tudi namesto podpisa, kakor še danes poznamo "podpis" s palcem. Ako sta lastnika zamenjala posestvi, sta pritisnila svoja palca na dve plošči mehke krede. Stranki sta nato zamenjali ti dve plošči, jih držali nad plamenom ter jih nato obdržali kot dokaz za lastninsko pravico. * Pred 20 leti so preisikovali Himalajsko pogorje. To pogorje je znano po krasnih rastlinah. Mnogo novih rastlinskih vrst so že našli na Himalaji. Posebno so takrat zanimale raziskovalce lilije, vendar niso našli nobene nove vrste. Pred kratkim pa so vendarle našli popolnoma novo vrsto lilije, krasno cvetlico z mogočnimi zvončastimi rumenimi cveti, ki so deset centimetrov dolgi in deset centimentrov široki na sprednji odprtini. Na Himalaji so našli tudi 30 novih vrst rododendrona in dva ducata novih vrst trobentice. Koristna pajč«' Le malo ljudi bo ® voriti na vprašanja najboljši čas, da se* jo" pajčevine. Le m8l» reč ljudi, ki sploh v«l ti proizvodi pačje a sploh pobirajo. T<"JiJ haniki, ki potrebuješ ne za precizne znans strumente, lovijo paj^ skih mesecih ter jih"1 hranijo v škatlicah 0 ce. Potem odprejo t«® lico in pomolijo vanj'1 Pajek spleza na svinf'' na lestvo, z njega se! stiti na tla in za ta n8' izdelati seveda nitko1 navija to nit hitro iz žice. Ensampaje!. na ta način podari1''1 100 m niti, potem g«)! sti. Pajčevinske niti v finih instrumenti!1 se ne spreminjajo P^ m?aza, toplote ali vlf za merilne in prime!~ prave v teodolitih,. dih, mikroskopih pomena. Tako daj'.j žuželka dragocen s' preciznih instrume«'^ terega tehnika še enakovrednega tvof,. tem času, ko plavaj0^ jega leta" skozi oz1;, ni mdhaniki krijejo | pajčevini za vse let^ -o—-"»] Od kdaj vojask' me? I __ i Vojak in unifofl* danes dva neločljivaIm maj si utegnemo še . bili časi, ko je bilo d*® niča pa je, da še v f ■ niso vedeli nič o kafcš oblačilih vojakov. J vsak vojak izbiral ■ je plačeval iz svoj^« lahko po svojem M okus je bil v veliki tft ; seveda od njegovo *T : ta teh vojakov ob p1^- ■ ga veka je bila v idejna, kakor si je daflf; mo niti več predstav'e Ta svoboda gled«<] imela seveda svoje ■ statke. Dogajalo se Jf v kakšni bitki na * več vedeli, kdo je pfW sovražnik, ker so Sir' premalo razlikovali | preveč. Pomagali so'4 čin, da so vodje čet ^ v prilično kratkih P^ znaki pozvali svojev' skupaj in ko se je obnovil, so nadaljev'fC * Samo visoki častnik1' sili posebne barvne ^ ki trakov in čopov^ dah, da so mogli m°l& ke daljave videti,.kf prav spadajo. šele proti sredini I je prišlo tako daleč,'' pripadniki kakšne ^ znake. V vojski šve^ lja Gustava Adolfa i med seboj n. pr. že ^ pomočjo posebnih vov in čopov. Ta izkazala kot praktik;, kmalu prevzeli tudi a skovodje. Med trick'--no se je splošno uvW ti koncu 17. stoletja :e ske uniformirane že glave. -o—4 Pet, družin — s^ -- ,l V me$tu French^1,'!1 .le vsega skupaj 15<™ cev. Eno petnajstimi1 bivalstva pa odpade f žin, ki imajo skupn0'1 Teh pet številnih flu vsaka sledeče števil0l>< in Mrs. Honore otrok; Mr. in Mrs. mond, 21 otrok; M§ Isadore Roy, 20 pt** i Mrs. Fred Paradis, 1 j Mr. in Mrs. Hubald I 17 otrok. Skoro goifv1 v Zed. državah, ki bi našalo z večjimi dr^l omenjeno mesto v dJ-ž • SATAN IN IŠKARIOT Fo nemškem Izvirniku K. Mays ni bilo všeč. Ušel sem nekaj krat, pa se moral vrniti. Pro stovoljno sicer ne, prijeli so me in gnali nazaj k hudemu črev ljarju. Svidenje ni bilo prav nič zabavno. Dve leti sta minili v takem življenju. Naučil se nisem nič, pač pa sem počasi dozoreval za zločinca. O božiču je bilo, mojster je obdaroval svojce. Revež je bil, pa vsaj malenkost je dobil vsak otrok. Jaz sem dobil najmanj, namreč nič. In ker sem ugovarjal, sem tudi dobil svoj delež — z jermenom. Mojster me je nabil kakor še nikdar. Ves krvav in raztepen sem ležal tisto noč na mrzlem podstrešju v slami, ki je bila moja edina postelja. Niti odeje nisem imel." "In dandanes ste petrolejski kralj? Res silna razlika!" "Kajne! Pa mnogo grenkih ur je še bilo vmes! Ko sem namreč tisti sveti večer ležal na slami in se tresel od mraza, gladu in bolečin, sem sklenil pobegniti, in sicer tako daleč pobegniti, da bi me v obče nikdar več ne našli in ne vlekli nazaj k sirovemu mojstru. Rečeno storjeno! Obleči se mi ni bilo treba, saj sem ležal kar oblečen, tiho som zlezel po stopnicah v vežo. še danes slišim, kako so se pogovarjali v sobi. Smuknil sem po dvorišču na vrt in ven na polje za mesto. Snežilo je, da se je kar kadilo, do kolena je bilo snega. In v tistem metežu in po globokem snegu sem kobacal cilju naproti, ki sem si ga izbral." "In kam ste bili namenjeni?" "V Ameriko." "Kaka blaznost." "Da, blazno je bilo, kar sem nameraval! Toda kaj sem ti-stikrat razumel o Ameriki in o potovanju v Ameriko. Mislil sem, da je treba kar takole korakati naprej in naprej, pa se pride v Ameriko. Da je treba za tako potovanje denarja in še mnogo denarja, da je treba potnega lista in dovoljenja in še mnogih drugih reči, o vsem tem se mi ni niti sanjalo. Da najde izmed deset tisočev, ki gredo v Ameriko, le enega sreča, drugi pa da klavrno in včasi strašno poginejo, na to nisem mislil. In tudi tega nisem pomislil, da tam denar ne leži kar na cesti, da je treba trdo, trdo delati, več ko pri nas doma. Bil sem mlad, neizkušen, neumen človek, malopridnež in pusto-lovac. Pustolovščine so mi rojile po glavi. Le eno sem si že-lil, obogatel bi bil rad, strašno obogatel. In tedaj bi se vrnil in osramotil mojstra, grdo osramotil. Krpar je bil, črevelj niti znal ni narediti, pa bi si naročil pri njem nove škornje. In pokažene škornje bi mu vrgel v obraz z denarjem vred. Tako bi bilo moje maščevanje. In nato bi se ponosno vrnil v Ameriko." "Res pravo otročje maščevanje. Ampak danes ga lahko uresničite, ko ste petrolejski kralj." "Da, maščeval se bom. Pa na drug način. Mož je bil velik revež, če še živi, mu bom pomagal. Za vsak udarec, ki sem ga prejel od njega — in lahko si mislite, da jih ni bilo malo,! — dobi marko ali pa kar cel tolar." "Tako maščevanje bi bilo seveda zelo lepo. — Res želel bi, da mož še živi. Vaša povest postaja zanimiva. Začetek pa ni bil posebno prijeten." "Tudi nadaljevanje zaenkrat še ne bo prijetno. Lahko si mislite, kako in koliko sem trpel tisto noč! Drugega nisem imel na sebi ko star platnen suknjič, raztrgane platnene hlače, luknjavo čepico in lesene coklje. Kako me je zeblo!" (Dalje prihodnjič) Kaplja krvi in ptička (Konec) "In glejte," je žalostno pre nehala povest, "toliko let je minilo )iz>ia onega dne ustvarja-« nja, toliko vrtnic je že ocvelo, toliko mladih ptičkov je že iz-lezlo iz jajčec, da jih ne more sešteti nihče, vendar je taščica še vedno majhen, siv ptiček. Ni se ji še posrečilo pridobiti si rdečih peresc." Mladi ptički so nastežaj odprli kljunčke in so vprašali, ali se niso potrudili njihovi predniki, da bi izvršili kako junaštvo in si tako pridobiifi ,predragocene rdeče barve. "Vsi smo storili, kar smo mogli," je pel ptiček, "a ni se posrečilo nikomur izmed nas. že prva taščica je bila srečala prav sebi enakega ptička. In ga je imela tako rada, da so vzplam-tele njene prsi. — Ah, — je pomislila — zdaj razumem vse. Ljubi Bog je menil,-da moram goreče ljubiti in pobarvati perje na prsih z gorečo ljubeznijo svojega srca. — A ni se ji posrečilo, kakor se ni osrečilo nobenemu, izmed nas in se »tudi vam ne bo posrečilo nikoli." Mali, mladi ptički so otožno začivkali. že so bili žalostni, da ne bo nikdar krasila rdeča barva njihovih majhnih, s puhom poraslih prsi. "Zaupale smo tudi* v svoje petje," je pel stari ptiček v dolgih ,zateglih zvokih, "že prva taščica je pela tako lepo, da so se ji širile prsi od navdušenja in je spet pričela upati. — Ah, — je mislila — moje perje bo zardelo zaradi gorečnosti moje duše za petje. — A se ji ni posrečilo, kakor se ni posrečilo nobeni potem in se tudi vam ne bo posrečilo." Spet so otožno začivkali mladi ptički s svojimi napol poraslimi grli. "Zaupale smo tudi v svojo neustrašenost in hrabrost, že prva taščica se. je .borila hrabro z drugimi ptiči in njene prsi so žarele od bojaželjnosti. — Ah, — je mislila — moje perje bo zardelo od bojaželjnosti mojega srca. — A se ji ni posrečilo, ka kor se ni posrečilo nobeni po tem in se tudi vam ne bo posre čilo." Mali, mladi ptički so začivkali polni zaupanja, da bodo oni vendarle poizkusili priti do za želenega plačila. A ptiček jim je otožno odvrnil, da je to povsem nemogoče. Kako bi smeli pričakovati oni, kar se že toliko izvrstnim prednikom ni posrečilo doseči? Kaj hočejo storiti več, kot da bi ljubili, peli in se bojevali? Kaj bi . ... Ptiček ni dokončal stavka. Zakaj skozi jeruzalemska vrata je prihajala velika množica jludi. In množice so hrumele na vrh grička, kjer je bilo ptičje gnezdo. — Bližali so se jezdeci na ponosnih konjih, vojščaki z dolgimi sulicami, rabljevi hlapci z žeblji in s kladivi. In slovesno so stopali duhovniki in sodniki, ihteče ženska in pred vsejmi temi je prihajalo divje hrumeče nižje ljudstvo kot zoprno tuleče spremstvo postopačev. Mali, sivi ptiček je drgetaje sedel na ro. bu gnezda. Vsak hip se je zbal, da bodo pomandrali nizko trnje, vo grmičevje in pomorili mladiče. "Pazite," je začivkal malim, nebogljenim stvarcam, "splazite se prav tesno skupaj in se ne oglasite niti z glaskom! Tu prihaja konj, ki stopa prav tik nad nami! Ondi se bliža vojščak v sandalah, ki so podkovane z železom! Ondi drevi ves divji trop!" Mahoma ptiček ni več opominjal. Utihnil je in onemel in je skoraj pozabil nevarnost, ki je pretila vsem. Potem je brž skočil v gnezdo in razprostrl svoja majhna krila čez mladiče. "Ne, ne, to je prestrašno," je začivkal. "Tega ne smete videti. Tamkaj hočejo pribiti tri može na križ!" In je razprostrl majhna krila tako na široko, da mladiči ni- so mogli videti ničesar. Zašli šali so le bobneče udarce kladiva, glaSno jadikovanje in besneče kričanje ljudske množice. Taščica je sledila vsemu temu strašnemu prizoru z očmi ki so se širile od groze. Ni mogla odmekniti oči od onih treh nesrečnikov. "Kako so ljudje vendar okrutni !'' je čez čas začivkal ptiček. "Ni jim dovolj, da pribije-jo uboge ljudi na križ. Enemu so pritisnili na glavo celo bodeče, trnjevo krono. Natančno vidim, da so ranili trnji njegovo čelo in kaplja kri navzdol. In ta človek je tako lep in gleda tako milo krog sebe, da ga mora vzljubiti vsak. Ko gledam njegovo trpljenje, mi je, kakcxr bi pre-bodla ošiljena puščica moje srce.' ' Bolj in bolj se je s trnjem križani zasmilil malemu ptičku. če bi bila brat orel, pa bi potegnil žeblje, ki mu prebada-jo roke, in bi zapodila mučivca z močnimi kremplji." , Taščica je videla, kako je kapljala kri s čela Križanega. Ni mogla nič več sedeti na gnezdu. "čeprav sem le majhna in borna, vendar moram kaj storiti za ubogega mučenika," je začivka-la sama zase. In je zapustila gnezdo ter odletela v ozračje. V velikih lokih je obkrožala Križanega večkrat in se mu ni upala približati. Saj je bil to plašen, majhen ptiček, ki se ni nikdar upal priti v človeško bližino. Toda polagoma se je le ojunačila, zletela je h križu in izvlekla s kljunčkom ostro bodico iz čela Križanega. Vtem pa je padla kaplja krvi s Križanega na ptičkove prsi. Kaplja se je brž razlezla in pordečila vsa majhna nežna pe-resca na njegovih prsih. In Križani je odprl ustnice in zašepetal ptičku: "Ker si usmiljen, si dosegel, po čemer je hrepenel tvoj rod, odkar je bil svet ustvarjen." Ko je prišel ptiček spet v svoje gnezdo, so mu začivkali mal- čki : "Tvoje prsi so rdeče, perjiče grla je bolj rdeče kot vrtnice!" "To je le kaplja krvi s čela ubogega človeka. Ta bo brž izginila, če se bom kopal v potočku ali čistem studencu," je odvrnil s čivkanjem ptiček. A čeprav se je kopala taščica še tako, vendar ni nikoli več iz ginila rdeča barva z njenih prsi. In ko so dorastli njeni malčki, se je blestela krvavordeča barva tudi na njihovem perju na prsih, kakor se blesti še dandanes na prsih vsake taščice. (Selma Lagerlof) -o- Vodnica Slika nam kaže litvinske vojne begunce, ko se zopet vračajo na svoje domove, iz katerih so se bih umaknili pred nemško in rusko armado v zadnjih bojih. Ležeči so nemški vojaki na straži. Slika nam kaže Leninov spomenif: v nekem ruskem mestu. Vse krog spomenika so razycUine in razbiti ruski tanki, a spomenik V'i je ostal nepoškodovan kakor poročajo nemška poročila. Danilo se je, ko so ga vrtilna vrata nalahno potisnila iz bara na prazno cesto. Kasneje se je večkrat in zaman trudil, da bi spravil tisto, kar se je potem zgodilo, v zvezo s svojim prenapetim nastrojenjem. V gledališču, kjer je bil s svojimi prijatelji, je videl igro srednje vrste; v neki restavraciji so bili večerjali, potem je( prav za prav nerad sledil tovarišem v neko plesišče. Spomini na tisti lokal.z iskrečimi se lučmi v rdeči, zeleni in vseh mogočih barvah, na hrupno godbo in klepet so se mu motali po glavi, plesal je bil tudi in jedkost koktajlov ga je ščemela v grlu, a vse to se ni prav nič skladalo s kasnejšim dogodkom in ni bilo drugega, ko izgubljen večer. Še preden so začeli odhajati prijatelji, je odšel sam domov. Skoraj toplo mu je zrak zapahi jal v lice. Prižgal si je cigareto in stopal čez trg. Z zvonika je štirikrat zado-nelo. Bilo je slišati, ko da se koščena krogla kotali v brezno. Natančno je občutil, kako se umikata trpkost in utrujenost in je bil iznenada tako čudno razburjen. Ker čutil je, kako se mu neko tuje hotenje tipaje bliža.. Iz mrzle črno-bele mesečine, ki je srebrno razsvetljevala polovico ^este pred njim, a je drugo polovico držala v temi, se je z zidu izvila postava neke ženske. Zapazil je, ali je vsaj mislil, da je zapazil svetlejši trikot čela in las in tudi kretnja, ki se mu je z njo približala, je izhajala iz močnega, notranjega nagiba. Imel je občutek, ki si ga ni pobliže razjasnjeval, ko da je tu čakala nanj. Njena čima obleka, ki jo je navidezno videl, je forfotala pred njim. Zdelo se je, ko da jo nosijo nemirne peruti in njena roka — prisegel bi bil na to —, uvela, nagubana roka je vabila, naj gre za njo. Nikoli si ni mogel natančno predočiti te ženske, ki se je zdelo, da med mesečino in jutranjim somrakom valoyi proti nekakšnemu nepojmljivemu niču. Zdaj pa zdaj se je pokazal obris lica, nagubano čelo v trnjevi kroni starosti, a vsega tega že v naslednji, minuti ni bilo moči več obdržati v spominu. Le kam ga vodi starka? Kaj hoče od njega? Ali ga izvablja v kako past, kjer ga bodo napadli? Ali ga vodi v kako beznico greha in pogube? Navzlic temu se ni mogel upirati sili, ki ga je bila odvrnila od poti domov. Saj je komaj še vedel, po katerem kraju tega ponočno spečega mesta hodi. Medtem ko je luna bledela na nebu ko veneča roža, se je druga, siva in žalostna svetloba poigravala nad strehami. Slednjič se je toliko osvestil, da je sklenil, da ne bo več tja-vendan taval po cestah in se je hotel obrniti. A tedaj je šla žena, bolj razločno vidna, proti njemu in je živahno kazala z odločnimi kretnjami v prejšnjo smer. Pokorno ji je sledil. Ko je stopil na breg reke in ga je v lice zadel jutranji hlad in ostrejši zrak, ki je spremljal tok reke, se je zdelo, ko da je ta svežost odpihnila prikazen noči, zakaj, zdaj ni mogel nikjer več zapaziti one ženske. Prav ničesar od nje se ni pokazalo, čeprav bi se moralo razločno videti, kako kdo hiti po poti tu na verižnem mostu, izbrani tvorbi jeklenih mrež, ki se je odražala od mlečnobele praznine. Stopil je čisto na most. Tedajci se je zgodilo. Iznenada se je odprla reža brezdna. Iz temnožametaste vodne gladine je odjeknil glas, ki je iz stiskalnice strahu izvil iz sebe klic na pomoč. Zapazil je telo nekega potapljajočega se človeka, ki ga je voda butala sem in tja. Videl je bolj razločno ko prej oni skrivnostni obraz vodnice, kako bolšči vanj od groze spačeni obraz in ne da bi pomislil, ne da bi količkaj preudaril, ali ga bo skok z mostu postavil v neposredno bližino na pomoč vpijočega človeka, je vrgel s sebe plašč in se spustil v padec. Sapo mu je potisnilo nazaj v grlo. Kakor s tramovjem se je uprlo vanj. Grmeče, plešoče, iskre izpuhtevajoče se je zgrinjalo nad njim nešteto neskončnih, zvezdnatih nebesnih prostorov. Pogreznil se je v reza-joči mraz. Le za seženj od njega je polzel toneči dalje. Ni ženska ... mu je šinilo v glavo . . . ona je izginila v nasprotno smer . . . Dotipal je ovratnik, premočeno progo kravate. Že je z roko oprijel telo, a tedaj se je začela grozotna igra s smrtjo . . . Oni ga je ves v strahu davil, se oklepal njegovih udov, ga vlekel nizdol. Nihče se ni pokazal. Breg je bil izumrl. Ničesar ni bilo ko nebo nad njima, obrobljeno s številnimi, majhnimi, biserno svetlikajočimi se oblački. Visoki most v dalji je bil zarisan le še kot tanka, blesteča se črta. Od nikoder ni mogla priti pomoč. Prisiliti se bo moral, da bo sam to dovršil. Postal je usodi odgovoren za življenje, ki ga je neki nespametnik očivid-no zavrgel. Le on je bil zdaj tisti, da temu človeku podari nov dan. Izvršil je to. Neskončna blaženost ga je prešinjala . . . je dajala njegovim rokam orjaške moči. Ko je na obrežnem grušču pod okroglimi, belimi kamni slednjič začutil tla pod seboj, bi se mu bil rešeni človek skoraj spet iztrgal. Skrbno ga je položil na nekaj pomladno svežih travnatih ruš. Oni je odprl oči. Okrenil je glavo, kolikor jo je pač mogel v svoji slabosti in je z očmi po-zvedoval v daljo. Besede so kar roži j ale po ustnicah, drgetaj očih od mraza: "Kje je ona? Poslednje . . . moja mrtva mati ... Ko da mi hoče priti na pomoč . . . videl sem jo, kako teče proti mostu in mi maha z rokami . . ." (Emanuela Mattl-Lowenkreuz) -o- Zanimivosti koledarja Nobeno stoletje se ne more začeti s sredo, petkom in nedeljo. O tem se lahko prepričate, če pregledate razdobje dveh tisočev let. Mesec oktober se prične z istim dnem v tednu kot januar, april z istim kot julij, december z istim kot september. Ne velja pa to za prestopna leta. Februar, marec in november se začnejo z istim dnem v tednu. Junij in avgust pa se pričneta z različnimi dnevi tedna. Tudi to se.ne nanaša na prestopno leto. Navadno leto (torej zopet ne prestopno) se začne in konča na isti dan v tednu. MALI OGLASI $5,500, velika hiša za 1 družino, 8 sob, hrastova tla, garaže, cemetni dovoz; $300 plinski vrelec, $500 takoj; na St. Clair in 108. St. McKenna 1383 E. 55. St., 639 E. 108. St. HEnderson 5282. MUlberry 4285 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. {U£nd«r»on 897» se tdi človek je pač šel isto ki jo je šel že marsikateri veljenec—. Berač je potoval e imeriko, pa se je vračal mili-'odiar—, Srečolovec—. Eden jejfed tisočev, ki se mu je sre-laiismehljala. ajiNemanič sem bil," je odgo-titril, "nepridiprav—postopač." [i iVam ni videti!" taiSeveda ne! Kajti danes ni-njl več nemanič in ne posto- ;eV ubožnici sem se rodil, veni \ velikem siromaštvu. In ^najboljšem potu sem bil—v učilnici." jefNi mogoče—! Najbrže ste ifje žalostne spomine že podali in bolje je, če jih pustite »pane in če ne govorite o ji_ji lf • ih -Bl tudi na misel ne ho-po5! da bi jih komu pripovedo-;lr Ker pa ste vi tisti, no, ki !#-! čutim zaupanje do vas, jV nič bi se ne pomišljal, od-tl bi vam srce,—ako seveda golite." jfPrav rad, če vam ustrežem. n^seli me, da mi zaupate." fa Saksonskem ste doma—. rojstni kraj gotovo poznajo jnenoval je vas v Krušnih •ah. ifr, poznam tisti kraj. Nekaj-Jti sem že bil tam." (/In Poznate gotovo tudi rev-razmere, v katerih ljudje j1 živiJ°- Dandanes je more-1 drugače in bolje, tistikrat Je država manj storila za f reveže in občine so bile na-Tle same sebe. POshte si siromašne prebije in ubožnico, ki je še siro-ftSnejsa—. Užitkarji so pro-■ vb°sajme po sosednih va-n. birov krompir, skorja kru-i koscek trdega sira,-od ta-' milodarov so živeli. Pari1 60 bili tisti, ki so si iz na-*,nh darov skuhali večerjo. 11 ^ja mati pa žal ni bila part na—.» fVaša mati—? V ubožnici je Lela?" !'Da. Saj sem že povedal, da n se rodil v ubožnici. Komaj i1 Prav kakor mati, in na bedenje sem bil naučen kakor drugi na rokodelstvo. Po-9llo strogo je zahtevala, da fn Jokal in se tresel od mra-|ln glada, kadar sva stopila FŠo ali pa srečala ljudi na Hliniti se mi joka seveda ')Uo treba, za glad je bilo P° temeljito poskrbljeno. 1 namreč skoraj nič ni jed-^.meni Pa je dajala le griž-Kar je naberačila, je °dala. Našla je namreč lju-' u So ji za naberačeni kruh | krompir dajali po nekaj Pningov. Za tisti denar si j kuPOvala žganje. Kajti žga-e Ji -ie bilo nad vse, še celo fd otroka." Strašne razmere—! Bolje ^islim, če molčiva o njih—, i ''V i L ®' Ne smete misliti, da ik j|1Udoben. pokvarjen člo- uje Vam take reči PriPove" . m o svoji materi. Pripove- eJ Jni vam jih le, da boste boni nek1™1611 razliko med m0" pnjemanjim in sedanjim živ" Mati . ravili ,blla izgubljena, so idi m 111 ^ več pomoči in 3gUb0eneTieH VleWa 8 Seb°j V na v uV , J me je dala ob" , bn * k crevljarju. Krpar •evljar?J Za Prav' kajti Pravi hntli m°Jster me nobeden '£otel sprejeti. •evdiaHČaSi r° biU pri tistem •ž e n V " "T tiSt° malenkost ! Prebav,!, Sem jih dobil še Ste ?P°-hrbtu- Lahk- da m, tako življenje Konzulati zaprti. — Na sliki vidimo netvyorsfy ciste na straži pri vhodu v palačo italijanskega ko na Rockefeller Center v New Yorku, katerega so n& Ije ameriške vlade zaprli. Hooverjeva knjižnica. V Palo Alto, Cal. je krasno po-slopje-knjižnica, ki je dobila ime po bivšem predsedniku Hooverju. Poslopje je stalo $600,000.00. Stolp tega, poslopja se dviga 280 čevljev visoko. V tej knjižnici je shranjenih 5,000,000 raznih dokumentov in tajnih poročil iz zadnje svetovne vojne. KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA CO<, ^ -All the fun In the world" i* yon« at Cedar Point, the % largest vacation resort on the Great Lake«. Seven miles of °elt\o<> *** M ' ,andy beadl "'"'k 0Ut 11110 1116 bIuC waterl of Lake Brie' % Every popular outdoor and indoor sport and amusement await % you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special t^^^^M attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Bnd-jets fun for all the family, for a day or die entire summer. ^mSwI^BW^J Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers ■jginjE^Mf you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. r j ^AflM^Mr H ruub, d* V. S. Rout* 6, Otk a, mldu*t bHmon ChvoUmd tmd Xtltdo. Rail or but to Sandusky. Stiamm from dmlaud and Detroit. 11 Ash for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, Kako drugače so si bili naslikali vsi bodočo srečo, ko bo Lo- l vro podkrajski gospod! i A tudi ta je bil žalosten, ko t je korakal s klobukom na teme-, nu proti domu, vrtel paličico • in na videz brezskrbno požvižgaval. Kako so ga bili spreje- - li! Hladneje, neprijazneje ko vsakega tujca. Še kruha niso , dali na mizo niti ga vprašali, če i je lačen ali žejen. Slišal ni no-; bene lepe besede. Samo očita- ■ nja; kakor bi jim bil Bog ve - kaj storil. Kaj more on za to, da so ga sprejli Majerjevi lju- ' bezniveje in gostoljubne je od ; domačih. Jezi jih, ker je to oči-. tek, ki jim kaže krivico. Da, > sprejel je brona. Ni li to usmi- ljeno delo, preskrbeti skromno službico sinu tam, kjer je bil oče gospodar! "A tudi tega koščka kruha mu ne privoščijo," se je opravičeval in utemeljeval svojo nravno nejevoljo. "In ko so sami taki, kako ostro sodijo druge! O, kar počne gospod Majer, to bi počeli drugi tudi, da imajo njegov um in denar. Eden greši v dejanju, drugi le v mislih in se jezi, da le v mislih. Oj, poznam vas; po petdeset goldinarjev bi prodajali mernik pšenice, ako bi ga kdo kupil." Ko je bil Lovro podprl s trdnimi razlogi svojo nejevoljo in opravičil svoje postopanje, se je zazdel sam sebi mnogo boljši od drugih in preveril se je, da se mu godi silna krivica. Odgnali so ga, odbili njegovo pomoč. Kakor hočejo; vrival se jim ne bo! Družil se bo s tistimi, ki so prijazni z njim, ki ga imajo radi. Doma je ukazal Lovro nositi na mizo in poklicati barona. Sedela sta pri kosilu sama in govorila malo, Lovro iz nejevolje, baron po navadi. Ker pa se je zdelo temu dolžnost pokazati gospodarju kmalu svojo oskrbniško brižnost, ga je opozoril na hud nedostatek, da ima konjski hlev okna premajhna in prenizko postavljena, goveji pa narobe. "To se popravi," je dejal Lovro. ■ "Konja za ježo bi bilo tudi treba. V Teharjih na Štajerskem bi se dobil." "Ne mudi se še," je dejal Lovro in odmašil brez prizanaša-nja dve steklenici fine stare kapljice, kakor bi se hotel maščevati nad svojci, ki so zavrgli tako kosilo in tak sprejem. In žlahtne pijače čarobni učinek ni izostal. Lovru se je ogrelo srce in razvezal jezik. "Kako vam ugaja gospodična Irma, gospod baron?" je vprašal naravnost. "Irma? Tako," je dejal za-tegnjeno baron. "Krasno dekle je," se je navduševal Lovro. "Kako prožno hodi, kako okusno se oblači, kako preprosto in zanimivo govori! Živo me spominja Dunaj-čank. Vi ne poznate Dunaj-čank, gospod baron?" "Ne." (Dalje prihodnjič.) Kaj žalosten prizor se je nudil londonskim vem ko so dan po nemškem bombnem napadu zopet stopil». tedralo sv. Pavla v Londonu. Slika nam kaže razde! ki so ga povzročile nemške bombe. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domof l I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaU1 Vam in Vašim Otrokom ' -m >:: \ 'i . ... ;''; * v Najstarejša slovenska podporna organiza^ v Ameriki. . . Posluje že 47. leto j Članstvo 37,000 Premoženje $4,500A •'i Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 fo j J Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljS', šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL j kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe, operacije« ^ bolezni in. onemoglosti. f K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do GO-otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od S250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizac^' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD . 351-353 No. Chicago St. Joliet,' V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGO-POKOJNBGA SOPROGA IN OČETA Frank Mullec ki je preminil dne 15. julija, 1940. Dragi soprog in ljubljeni oče!! Danes je leto dni, odkar smo Te izročili materi zemlji v naročje, kjer snivaš spanje večnega miru. Ob tužni obletnici in s solzami v očeh Ti kličemo globoko žalostni: Bog Ti ddj mirno spanje v ameriški zemlji do končnega skupnega svidenja. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. 'Cleveland. O.. 15. julija, 1941.