Chicago, »«tok, 1». fabruarja (Penury 1»; Up ll«i. AW do*. I, Ull, mUcto* » iw ICIMT STEV.-NUMBKR 42 L Priglcd j dnevnih dogodkov OdRtvi ocrtktp iktt* Alt v folkm pylmili Prelep med bikini la madtor. 118.000 rudarjev, kl so stavkali W+Mvnn* pol, at Je vrnilo ▼ *avo t četrtek. Scranton, Pa. — Petletna pogodbi mod organisacijo rudarjev v treh distrlktih trdega pre-mok4 in premogofrnUkimi drui-bamije bila podpisana v srodo popoldne. S torn jo bil isvrien zadnji «in končanja veliko stav-koXltudarji so se vrnili v četrtek na delo. Pogodba jo bila ratificirana v torek zvečer na Isrodni konyen-ciji rudarjev. Bile so dolge in vroOa debato in Lewis tor ostali vodlttlji, ki so sklenili mir (prtwxaprav premirje), so morali marsikaj pojaaniti. dole, ko so prepričali delegate, da v pogodbi ni obvezne arbitrate, ao delegate glasovali sa pogodbo. Dva dalagfct» sta glasovala proti ratifikaciji. Washington, D. C. — Prod-sodnik Cooiidge so je v torek so-lo prehladil. V sredo je bil vos dsn v postelji. ARJA. GLASILO HLOVKMSEB NARODNE PODPORNE JEDNOTE n.. m i in ■ .....i i i ■■ LASTNINA HLOVgNSKg NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ctno otrUifco» po dogovora. Rokopisi — d« trU*}o, Nirofahu: Zodlnjoao driaro , RJO m pol In II Ji t« tri mmn) Chi—» te Clooro |SJQ m Uto. ISJ9 m pol loto, $146 st tri maptet. to |t tnoiysomot*» $8.00. NmIot u vh kar lot Mik i Soleas -PE 08 V ETA" MI7-R So. Uvrisb Arcano, Ctkogo.---I ÄTH£ ENLIGHTÉNMENT" ■ form» tf *t Utftalt MtUott Umfk Sedrtf. Sodriy. Advottiilmr rotoo oo »groomont ------,- UoHod Stoto« («Boopt Cfclcogo) on: ,mt; Cfelr.ro ffl^O. ead forolgn oountHf »840 p«r "MRMBEB of THE FE DE D RATED PRE 88" Datan t oklepaja n. pr. (Doc. 81-26) ppleg raku taiooa M strtislse. da vaai jo • to« daoron potekla da ao raai aa uatavl Uri. Ponori t« jo prarolaaao, TUJEZEMCI SO ZOPET NA REftETU. Hujskanje proti tujezemcem ni prenehalo, odkar so Združene države vstopile v svetovno vojno. To hujskanje sicer menja svojo formo, ampak hujskarija le ostane Zdaj grme kapitalistični listi, da so tujezemci nevarni, ki hočejo s silo strmoglaviti vlado Združenih držav. Prav v živih barvah slikajo, kako ti nevarni tujezemski elementi stremijo za tem, da s krvavo pfrekucijo raziaste ameriške kapitaliste in uvedejo diktaturo v Združenih državah. Časnikarji, ki tako pifiejo, se dobro zavedajo, da je taka pisava čenčasta in brez trohice resnice. Nobeden teh časnikarjev pa ne kaže na tujezemske monarhigte, ki pri hajajo v Ameriko, kot na nevarne prekucuhe, katerih namen je pogaziti principe in naprave, zaradi katerih so očetje velike Ameriške republike tvegali svoje življenje in imetek. Ta nazadnjaški tujezemski element je do-brodošel element Iz take pisave logično sledi, da ta gonja proti tujezemcem nima drugega namena kot pritiskati in pritiskati, dokler se ne sprejmejo taki zakoni, po katerih bo mogoče deportirati vsakega tujezemskega delavca, ki ne bo pohlevno garal za kapitaliste in o]b nedeljah prav pridno hodil v cerkev in tam prosil nebeškega blagoslova za kapitaliste, za katere gara in znoji. Tuje zemski monarhisti, U steber reakcije, ki tvori nevarnost republikanskim institucijam, pa ne bo nadlegovan. Do danes ni bil prijet Se noben monarhist, ki je odprto zagovarjal, da Rusija dobi carja ali pa Ogrska svojega kralja, da se deportira v kráj, iz kattírega je prišel. Ampak zgodilo se je narobe. Zeno ruskega kneza Cirila so milijonarke povabile v Ameriko. Njen soprog se je proglasil za carja vseh Rusov. In ko je žena tega domišljavega in napredku sovražnega človeka dospela v Ameriko, so se ji ruski monarhistični hlapčoni klanjali, kot je bilo to v navadi v Rusiji, ko je tam vladal še car. Tako početje je bilo vredno od strani ameriškega časopisja najstrožje graje in kritike. Razen par izjem ni bilo kritike proti monarhistični komediji. Splošna kritika je izostala, ker imajo veliki dnevniki dvojno mero za kritiko. Velika je razlika, kadar ti časniki kritizirajo stremljenja in prizadevanja delavcev za izboljšanje delavskega položaja v interesu napredka in vse človeške družbe, ali pa želje in stremljenja monarhističnih nazadnjakov, ki v svojem lastnem interesu rujejo, da se šVet povrne zopet v srednjeveške razmere. Nekaj presenetljivega je, da se zahteva, da kongres poviša postavko v proračunu za naseljeniški biroj in sicer za milijon sto tisoč dolarjev, da bo temu biroju mogoče deportirati vse nedobrodošle tujezemce. Naseljeniški komisar Harry E. Hull izjavlja, da je v deželi 1,300,000 nedobrodošlih tujezemcev, R. C. White je mnenja, da je večina nedobrodošlih tujezemcev došla v Ameriko po 3. juniju 1921, k« je bil sprejet jjov naseljeniški zakon.. Ali ni čudno, da je v tem kratkem času prišlo v Ameriko tako ogromno število tujezercev, ki niso dobrodošli? Zakaj jih niso prijeli, ako so priäi na nezakonit način v Ameriko, ko so »topili na ameriška tla? Zdi se, da je ocenitev teh nedobrodošlih tujezemcev zelo pretirana. Znano je, da sta pred kongresom predlogi proti tujezemcem, ki imajo namen uvesti za tujezemce obvezno registracijo. Ti predlogi še nista sprejeti. Ako bodeta sprejeti zadnje dni kongresnega zasedanja, ne bo več časa, da se kongres vrne nazaj k proračunu. Dogodi se lahko, da sta predlogi sprejeti, denar pa ne bo dovoljen, da se izvedeta. In tako previdni ljudje pazijo na to, da bo potrebni drobil dovoljen, še preden bodeta predlogi sprejeti. Iz vseh em amen j se da izluščiti, da se nekaj kuha proti tujezemcem, pa ne proti nazadnjaškim monarhistom, ki prihajajo iz Evrope, temveč proti tujezemskhn delavcem. Kapitalisti zele take postave proti tujezemcem, da bodo lahko deport irali vsakega tujezemskega delavca, ki kompanije Yo aktiven ob ča*u delavske stavke, izporov ln zelo de- lem* . . • . hvtn ,a delavsko or^ntacUo. OAumlj.nl tuj^ukl ' ^"^^¿"«¿J? delavci pa no bodo prišli pred sodišče, ampak pred na- in katar* imam spolnjeval. s?ljeniške komisarje. Deležni ne bodo torej pomoči od- "Odkod naj bi a« pa cerkva >1-vetnika all pffovornika. In vprav v tem tiči tista velika 00 f"* bi d"hoválki .revarnoat za tujcemske delavce, ki se niso potrudili postali državljani. To nevarnost je pa treba odvrniti. I potegovati ta tvoje. Tako imam Glaaavl flanov 8. N. P. J. la Matal jav «Trtavata». ODGOVOR NA DOPIS V -GLASU NARODA." St. Miehael, Pa. — Ne storim tega rad, a do zopetnega pranja /ne je pripravil t tvojim kopitom Mike Ferlin v Glaau ¡naroda z dne 11. februarja. V«k° netaktno te spodtika nad menoj, kakor da bi mu bil daf kaj povoda za tO. Kje je le videl, da tem jaz rekel ali zapisal, »da nI nobene razlike med menoj in med drugimi tocialisti. Tega bi noben raztoden človek na mogel trditi, kakor tudi br. Ferlin lahko ve, da tem jaz zapital, da le gotove o tebe nimajo nobena razlike v časopitju, pa naj bo klerikalno, komunistično ali aa^iali-ttično. Pital je torej vedoma ali nevedoma neresnico. Kot daber narodnjak bi vtekakor moral poročati resnico, do česar «a veže že moralna dolžnost, ne pa t podtika vanj em nečesa, kar ni, izzivati ljudi. Dopisnik bi rad vedel, kod da sem »e "klatil" po Ameriki sedem aH otem let, da nisem vedel, da je S. N. P. J. dobra-organizacija. Tq je zopet lahek odgovor. Bil seri zelenec in kot tak sem prišel v nazadnjaški kot, kateremu je še dandanes ime Heilwood. Tam so me pripravili za vstop k sveti Barbari št. 79 J. S.4C. J. Mislim,, da me dopisnik razume, saj se poznava že precej dolgo. Sam je priznal, da sem taval v temi, v Jcateri som bil rojen in vzgojen. Ali vseeno sem to temo pretaval, medtem ko še mnogi ljudje, ki se štejejo med svetle "narodnjake", v resnici še tavajo v Jhrecej debeli temi. Mike Ferlin mi tudi pravi, da čikaški socialisti svoje otroke pošiljajo v šola, da se izuče za odvetnike in zdravnike, dočim da jaz vodim svoje globoko pod zemljo, da ae mučijo za kapitalizem. Spet moram Miku odgovoriti, čeprav mu ne bo po godu. Moj kr itičar mi še ni nič prispeval za izobrazbo mojih sinov, ki bo mogQče še kateri odvetnik ali zdravnik, približno toliko prilike bodo še imeli izšolati se, kakor imajo priliko otroci čikašfcih socialistov, ki aa šolajo poleg po-nočnega svojega dela ter se sami vzdržavajo. Vsekakor imajo vedno več prilike za izšolanje kakor kritičarjevi, kateri sploh ^inov nima. . Povedal bom. dopisovalcu še to, da je naselbina St. Miehael začela napredovati, čeprav ne trobimo več v klerikalni ali.ka-teri drugi rog. Delamo kakor nam.veleva razum ln življenjske izkušnje, katere smo dobili pri poštenem in ne kakem tihotapskem delu. Br. Feflin pa naj al vendar zapomni, da bomo nastopali vedno, kadarkoli bomo čutili, da se nam godi krivica. Pri nas ne potrebujemo zahrbtnosti, katere tudi ni treba pri poštenem ln odkritem delu. Sli bomo z duhom časa naprej in ta duh je, da se skušamo izviti izpod jarma kapitalizma. Ako se mi je malo pamet odprla, da znam ločiti slabo od,dobrega, sem hvaležen delavskemu listu, pa nikomtr drugemu, niti tvojim roditeljem ne, ki tq pie zavajali. Odkritotrčno priporočam tudi dopltniku v "Glasu naroda", da te še tam kaj nauči in učila «e bova skupaj naprej. — Henrik Pečar«. tudi ko bo* pa jas naredil svojo in s čim bom živel svoje no T" Z delom, je odgovor zame kakoršen odgovor dobi vsak drug pošten delavec. Tako bi lahko naredili tudi duhovniki. Sicer me ne briga več, kako se bodo šivdi, pa ko rev. Trunk že zastavlja to vprašanje, naj mi dovoli, da mu priporočim pošteno deUv koristno za človeštvo in ni te mu treba bati, da te ne bo mogel preživeti. Saj nima družili* Kot priden delavec ti. bo lahko ustanovil svoj dom. Za cerkev mu pa ni treba skrbeti, saj toliko razumen bo vendar da zapopade, da njegov bog ne rabi prav nobenega čaščenja. Rev. Trunk postaja nesramen. Žaliti hoče spomin na pokojnika in piše o mojem sinčku, da je bil po štatarsko pokopan. Čisto pri-pront delavec, ki je imel komaj bore (ljudske šole, ni zmožen tako podlega psovanja kakor posvečeni Trunk. Zdaj si pa mislite čitatelji, kakšno more biti tisto Trunkovo božanstvo, ki potrpežljivo sprejema čaščenje od tako nizkotnega obrekovalca poštenih delavcev. Dolg nos sem tudi dobi), pristavlja proti koncu Trunk. Bes svoj- nos nosim že 46 let in tudi priznam, da sem že bil razočaran, kar v Trunkovi lepi slovenščini pomeni toliko kot "dolgi nos". Ampak s tem Trunk še ni bil dovolj logičen, da bi dokazal obratno kakor sem trdil v Glaau Svobode in potem v Prosveti. Tega tudi pri vsej svoji "modrosti" ne more pobiti, ker je resnica. ReV. Trunku, ne bom nič všč odgovarjal v listu. Skoda je papirja in črnila, ker pri takih ljudeh kot je Trunk itak nič ne zaleže. V svoji trmi trde svoje dalje, da človeku nehote prihaja na um za take ljudi popularen ameriški izraz "buli head Ljubše bi mi bilo, če Trunk sam pride do mene in se rotme-no pomeniva. Ako bi me ne mogel dobiti, naj vpraša ekspor-Škegm gospuda, kje jetisti brezverec, ki ne verjame ne v cerkev ne v hudiča". — Rojaki, zlasti čitatelji Trnnkovih spisov, bi mogoče mislili, kaki naprednjaki smo v to dali mu finančnem^ stanju, da ¿>i jim tedaj ne bilo treba naprav-Ijati velika ofenziv* za izvlečenje iz finančnih zagat ' nje tako rdeče Prosvete. do Slovenci še dalje podpirali frančiškanski list in duhovščino, katera hujska v spore, ne bo še t loge in miru po naselbinah. Proč Z vero in z listi, ki ao coklje napredku Vv.naselbiaah! Vsak lahko jasno vidi, kaj so katoliški duhovniki hoteli napraviti stavkajočim rudarjem na polju antracita v.Pennaylva-niji. Izdali so jih podjetnikom. To se vidi, da nis<* nikaki Kri-stovi namestniki, ppč pa zagrizeni in koristoloipki podporniki kapital lito v. Krit tov nauk o ljubezni do bližnjega tpreminjajo v nauk: Sovraži tvojega bližnjega! Zaničuj vae, kar ni takega mišljenja kot smo mil V "Amerikanskem Slovencu" s dne 10. februarja je dopis 'Člana S. N. P. J." iz Ročk Springsa, Wyo., z naslovom "Koliko časa še?" Pisec napada Pro-sveto in glavni urad ter prihaja velikimi lažmi proti članom S. N. P. J. kakor tudi vpije, da Prosvela dela samo zdražbe in nemir med Slovenci v Ameriki. Rad bi vedel od dotičnika, kdo je začel prvi rovariti proti vsem jednotam, ki niso podložne njim. Ali ni ravno ta frančiškanski neunijski list? V "Amerikanskem Slovencu" kriče, ako hočemo ohraniti mladino po starem kopitu, da moramo prečistiti glavni -urad S. N. P. J. Ce ljoče imeti vse tako kot so njegovi starši verovali, mora tudi delati tako kot so oni, ne posluževati se napredka. Mesto da bi se vozil v avtomobilih,*mora hoditi peš. Mesto da bi poslušal gramofon, mora brati samo mašne bukve; v gledališke ne shie, temveč ^amo v cerkev, Pisec omenja tudi glede pogreba, ki se je vršil po katoliškem obredu, da ja bil umrli član S. N. P. J. ter da ga je članstvo zasmehovalo. Kaj takega ni verjetno. Lahko je pač, da članstvo ni Šlo v cerkev, kakor bi tudi jaz ne šel. Pri nas smo imeli pogreb leta 1913 neke članice, ki je morala biti pokopana. V tretja gre rado. ^ Pastirček Mussolinček | bo- na P0«*, je videl volka. Ko zavpije tre. tjič, ne bo nfkogar blizu in — _ o o a Beli dolini. Naj torej povem/ -po katoliškem obredu. Prišedšim kaka ao tu razmere ter kako smo organizirani. V tej okolici delamo vsaki dani- Zaslužek je različen, največ odvisen od delavčevega prostora. Dober delavec, ako je samec, še nekako izhaja, ¿e je pa oženjen in ima družino, komaj toliko zasluži, da se preživi. Društveno smo dobro organizirani. V naselbini imamo kar štiri društva, katerih dve spadata k Slovenski narodni podporni jednoti, tretje je od J. S. K. Js in četrto pa je št. s142 S. 8. P. Z., ki bo 5. julija praznovalo desetletnico svojega obstanka. Pri dotični priliki bo društvo razvilo svojo društveno zastavo, radi česar prosimo vsa društva S. N. P. J. ter S. S. P. Z. tu in v okolici, da bi na omenjeni dan ne prirejali veselic. Vsi bodo dobili povabilo v mesecu maju ali juniju. K slavnosti bomo dobili tudi za govornika br. glavnega predsednika S. S. P. Z. Franka Somraka. Rojaki, upoštevajte že naprej, da bo 5. julija naša velika prireditev. — Jurij Pre-vic. ¿1.,, , T- . POMENEK Z REV. TRUti-KOM. White Valley, Pa. — "Prav nič se ni izpremenilo," piše Trunk v Amerikanskem Slovencu.'Da sa rea ni? Tedaj se mogoča tudi ne bo več! Rev. Trunk mi očita, da sem itlil tvoje tree v G. S., zdaj pa v Prosveti. Srce mi je še tedaj na pravem meatu. Ta torej na bo dršala, kakor tudi trditev, da po nepotrebnem doliim neko kom-panijo v Pittaburghu, ni drugega kot (zvijanje. Rekel som itak blizu Pittsburgha, kar mu radi tudi očitno doka- ODMEV NA FRANČIŠKANSKO REKLAMO. Eaat/ Palestina, a — Prejel tem pismo kakor tudi dve izdaji litta "Amerikantki Slovenec" a vabilom, naj bi nabiral naročnino in bil zattopnik tega Utta kot tajnik društva št 41 J. S. .K. J. ročnika na dotični list že dolgo let in ves ta čas je vladal lepi mir. Pred več leti, ko je J. S. K. J. še morala izpolnjevati verske dolžnosti, je pa bilo dosti nezavesti med članstvom J. S. K. J. in Sw N. P. J. Ko je jednota o-pustila vero, je lep mir ln sloga. Torej to te jako zmotili, če to mitlHi kaj doteči. Oaobju pri "Amerikantkem Slovencu" odgovarjam aledeče: Pred leti tem iznašel veliko poneverbo pri J. S. K. J. in opozarjal Članttvo na finančni polom. Sedaj te zaganjajo v S. N. P. J. ravnotako ln še ti drznejo na društvene tajnike pošiljati leta-ke, da bi saatopali njih zdraš-bartki lit t. Vidi te, da jim je velika tila. Zakaj nito takrat po-metli pred svojim pragom, ko v cerkev je duhovnik pričel pri digati, da ne hodimo v cerkev in ko smo prišli iz starega kraja, da smo bili kot berači ter brez denarja, komaj pa smo imeli par •dolarjev v žepu, da hodimo po cesti kot miljonarji ter se ne zmenimo za cerkev. Bilo nam je preveč tako zasmehovanje in Šli smo iz cerkve, zdaj pa ne gremo več notri pod nobenim pogojem, temveč počakamo zunaj in potem dostojno sprejmimo umrlega brata ali sestro na pokopališče. Poleg vsega tega ni treba več pojasnjevati, zakaj ne maramo v cerkev, j . t, Ako ima člen res kaj proti glavnemu uradu in Prosveti, naj pošlje v Prosveto, da bodo Čitali vsi člani, ne pa frančiškanom, da tiskajo v stavkokaškem 11-stu. Potem bomo razmotrivali o tem. Ne napadati naše organizacije po tujih listih in ce)o brez podpisa. Tako zahrbtno napadanje člani smatramo za podlo laž, ljudi, ki se tega načina poslužujejo pa za lažnjivce. Jaz se vedno podpišem s svojim imenom, ako je resnica; če ni res, pa pišem ne. — Anton Brelih. je že Vedn» lepša novice. Radič dolži finančnega mini. stra,.da je zaigral pol milijon« dinarjev v Parizu. Radič je fa. pan. Kje pa. zaigrajo denar oni finančni ministri, ki ne hodijo v Pariz? o o- * Washingtonske akrivnotti. Slino zaupna vest iz Bele hiše: Prezident Kulid'ž ostane yle-de .prohibicije na svojem starem sedišču, katerega je osvojil na svoj rojstni dan. • • • Izza newyorških kulis. Governor Smith obžaluje, ker se evharistični kongres ne vrši dve leti kasneje v Tammany Hallu. Takrat bo on kandidat -in koliko brezplačnih žegnov bi bilo. ■>. .. ♦ ♦ ♦ ... ..j Nova cvetica je že pozebla. Novi tajnik je zadnje čase postal umetni vrtnar. Izumil je nove vTste cvetko, katero je krstil za "Sivca" in jo posadil na frančiškanski vrt. Tajnik je se-' veda po svoji najvišji izobrazbi nadel cvetki najlepše ime. Pravljica v sv. pismu o medvedu in 42 dečkih, ki so sramotili starčka plešca, mi pa pove, da ne smem tajnika smešiti radi nje-goye velike pleše, ki se mu tako lepo sveti vrh glave. Tajnik, če porabiš tistih f1000 za razne pomade in tonike, ki ^o uspešno zdravilo-za lase, potem gotovo ne boš več tako smešen kot izgledaš. >r Novi strah iz Sheboy-gana. 0 0 0 Seat golih resnic. 1. Zakaj je v božjih hramih vedno več praznote? •AM -dais fnvra oupoa af ja^ 'o\vz 2. Zakaj se dušnim ovčarjem vedno bolj ovce gubi jo? •on °tttoq *z op*iS id* 'o}»z 3. Zaftaj de vsak dan vedno 'u več nevernih Tomažev? •Aozausf ifln -J9A fUBUI OUpaA df J9JI '0}«Z 4. Zakaj so reverendi proti delavcem?. * 'IWWjdOTi e os jaif 'o}*Z 5. Zakaj so reverendi proti S. N. P. J.? *]fpvz]UtJ5iO uqop ijjota |)04d os jajf 'o;*z 6. Zakaj vera peša? '*$9d «iaq jasi 'o?vz Miha Pavlih«, Roundup, Moot. oto LISTNICA UREDNIŠTVA. Milwaukee, Wla. — V dopisu ni podpisa. Polet Iz Londona v južno Afriko. Capetown, Unija južne Afrike, 18. febr. — Allan Cobham, „ M , t angleški avijatik, je včeraj do- V naši nafelbini nI nobenega na- končal svoj polet iz Lohdona Semkaj. Cobham je prvi letalec, ki je preletel v»o Afriko navzdol! London je zapustil 16. novembra in letel je 8000 milj preko puščav v Egiptu in močvirij ter pragozdov v centralni Afriki na skrajni jug tropičnega kontinenta. Angleški dominiji protestirajo. London, 18. febr. — Južna A-frika, svobodna drŽava Irska ln drugi dominij! pošiljajo v London ostre proteste radi nameravanemu povečanju sveta lire narodov na zahtevo Francije, ki bi rada porinila Poljsko, SpanUo in Brazilijo v svet, da se zavaruje proti Nemčiji. Anglija bo vsled tega koraka dovninijev vsekakor podprla Nemčijo, ki je proti povečanju sveta lige narodov. Dobre iz Clerelanda. Po Clevelandu se plazijo dobri reportarji, ki vse izvedo. Izvohali so, da ae je pri plumberju Matičku peč podrla, in ittaknili so tudi sledqge: Pred par leti je umrl neki salunar. Kot je navada, to dali v list zahvalo za izkazano sožalje in vence, na koncu zahvale je pa biio dostavljeno, da pokojnik zapušča ženo in dva brata, ki sta oba največja pijanca. Ko je Lojze to optzil, je ustavil ostale iztise listt in rentačil, da mu je nekdo pripi-sal zadnji del atavka. — Taki ao ti naši reportarji. Naši kranjski bankirji so tudi jasni na repor-tarje in ne brez vzroka. — St Clairska paprika. 0 0 0 Dva nova blaera Černetove pr* svete. Cenjeni K. T. B.! Malo sem pobrskal po A. S. in dobil sem zopet dva bisera. Prvi je "¿¡k* šld sive", drugi je pa "collin-woodska pokveka". Tako znt£ odgovarjati i Prvemu vse podtikajo, samo tega ni, kar je zahtt-val, namreč dokaze za korupci; jovgl.odboroS.RPJ.DruT ja pisal resnico v odgovor Pirca in A. S. in ker pa morejo resnice ubiti, ga psujejo in zmerja-jo kot otroci. Pri njih veljt «• moža te tiati, ki ja mlad. It» zdrav in i zlatom obložen, vii drugi ao pa ničle, noboditi - *; d, pokveka itd. Nekoč tem ¿»UI v reviji "Caa" tole: Kaj bo* « ki nič nimaš, ti si tak in Pride drugi, ki prilane z tlttnm Haute, Ind. . - K. T. B. Agitirajte n *Prmr*°"1 m v ~ - • mm i »r- freapi KLOFUTO. jtfahi ji« j® * P°roU v Mor" Chicago, 111 (F P.) - Poro-v Morrisonu, III., je zadala loralno zaušnico vsem zagovornikom odtiskanja pratov od de-ivskega tajnika Davisa in bnry Forda doli do zadnjega etektivskega sarženta, ko je o-tostila John Cominskega ob-tlbe umora dne 4. februarja t Državni pravdnik je Imel za dimi argument odtise prstov ^enca. Delavski tajnik želi morajo dati odtisniti prste ■ osebe, ki so bile rojene v tu-¡emstvu. Ford je pa uvedel za delavce, ki zdaj vprašajo za jo, ie so rojeni v Ameriki ali Ejezemstvu, kot pravilo odtis-mja prstov. Odtiskanje prstov je naj ?no-Uvnejše sredstvo za očrnoli-enje delavcev. Ako tovarnar-ipiošno uvedejo odtis prstov, ¿j organizatorji ne hodo dojil dela, kajti mOgočno Društvo larnarjev bo našlo pota, da gkrije organizatorje in njih i-iena postavi na irno listo. .Zadeva Cominskega ni bila jlavska. Porota je pozvala ne-jvisnega zvedenca, da pokaže, |ko lahko se ponarede odtisi »tov. Ta zvedenec je bil Albert ehde, ki je skuipaj z J. N. Bef-tlom spisal knjigo, kako lahko ('ponarediti otise prstov. Zmešal je praVe odtise in "fa-ireke" in na to je pozval zyez-e in lokalne zvedence o prstnih dtisih in zahteval, da ločijo pra-i od nepravih. Pa jih ni mogel bče ločiti. Ponudil se je, da okaže pred Illinois State Assn. or Identification, kako se po-irejajo odtisi prstov, pa mu iso dali besede. Ponarejanje rstnih odtisov postoji v tem, ravi Whede, da so odtisi prstov renesejo s kljuke delavskega itanovanja na drugo mesto, kot upr. na bombo, ki je bila name-#ma tje položena, da se omreži lelavec. To neeksplodirano bom-o nato najdejo tovarniški de-ektivi. Ta proces je zdaj tako 'o pa pomeni, 'da je odtise pr-to pošljejo s pomočjo telegrafa. 0 pa pomeni, da je ofttise prtov še laglje ponarediti. |Whede je pričal, da odtisi prtov, ki so jih našli na mreži ok-ia pri stanovanju umorjene žen-ke in odtisi prstov obtoženca liso eniinisti. Policijski zveden- 1 »o trdili, da so eniinisti. Po-otniki so verjeli Whedeju, po-ebno ko je razločil, kako se to nrrši in da je odkril ponarejale prstnih odtisov, ko je delal »t politični kaznjenec v velikem ko ju za odtiskanje prstov v iznilnici v Leavenworthu ob mu vojne. Ta obravnava je važna zaradi ega, ker pokazuje koliko gre ere, ako se priče sklicujejo ns dtise prstov. ^ Nova ruska osebna imena. Moskva. — Severnozapadni so-rjetaki industrijski biro je iz-seznam novih imen za bodo-e državljane sovjetske Unije, taodanjs stara navada je bila, »»o Rusi dali ime novorojenčku po svetniku v koledarju rojstna dne. Ker pa hočejo sovjeti dpraviti svetniška imena, je o-fcnj^ni biro priredil nov "ko-riar" z imenom na vsak dan. led :i65 novimi imeni so tudi fedeča: Ateos, Tzika, Agitela, 'edinstvo, Bresta, Solidar, Sov-ttkom, Dekretina, Metalin, «k»telin, Bebelina» Lesalina, Pehan, Urica, Farada itd. Ime-so večinoma zloženke začetih črk kake organizacije kot ovnarkom (sovjetski nsrodni tomiu-lj). fete /. odprtim srcem ie živi. Kannks City. — Dete, ki se je •Milo s srcem zunaj telesa, še v tem mesta. Otrok je star Jr tednov. Zdravniki pravijo, « tako čudnega alučaja še niso »li, toda nimajo upanja, da bi dolgo živelo. TaU*W iYo°,rk- - m&* Marion skege delavca iz Kansas Cityja, ^ mčer P^ič na- Itopiia kot Gilda v »loveči Verdijevi operi "Eigoletto" v Metro- 8 dfolnih uspehom. Prešinjeno občinstvo je m ado debutantko tako pozdravilo da se je morala opera prekiniti po drugem dejanju. Miss ialley se je morala enajstkrat Pokazati na odru, posuta z venci in pozdravljana z gromoviti mi aplavzi. Gledališče je bilo natrpano, 10,000 ljudi je navalilo na poslopje in policija je morala odgnati več tisoč oseb, ki niso mogle blizu. Direktor opere je izjavil, da je ponosen na novo pevko, ¿te-re mil in zveneč glas je kar očaral poslušalce. NESREČA V PARNI KOPELI. - * Chicago, 111. — Policaj T. Wa-pole se je šel kopat v parno kopel Louis Kaplana. Ko je Imel ob štirih popoldne nastopiti svojo službo, se ni zglasil na policijski postaji. Ob desetih zvečer je pa prejela policija obvestilo, da je nekdo v kopališču smrtno ponesrečil. Ko je došla policija na lice mesta, je našla policaje-vo truplo v mehurjih. Takoj ga še niso mogli spoznati, kdo je. Spoznali so ga šele po črkah, ki jih je imel na svojem prstanu. Policija sodi, da se je Wapole tako poparil s paro, da je umrl. A. Dodel: Kako mM« o ženski? 1'oljak obtožen 53 I Varšavi, Poljaka. IS. febr.— r^ * i bandit, ki je obtožen, da ■umoril 52 ženak in otrok ter ¡**» moškega in kateri Je pri-** v«^ino umorov. Je bil včeraj *tirsa v Nowo Sonczu v Ga-Ptijl. Pravo višino moževe kulture — pa najsibo delavec ali kmet, učenjak — se najlažje spozna po tem, kako mož o svoji ženi sodi. Povej mi, kako misliš o ženski (namreč o ženskem spolu v primeri z moškim spolom), povem ti, kdo si: ali si mož in človek v najboljšem smislu besede, ali si barbar, maskiran pohotnež, lopov ali pa poštenjak v smislu pravičnosti. So filozofi in možje visoke znanosti, katere po njihovem mišljenju in razmerju do ženske lahko imenujemo hudobne paglavce, so pa tudi kmetje in u-bogi preprosti delavci, ki zaslužijo za svoje naziranje o ženski priznanje pravičnosti in naj-vzvišenejše učenosti. Na stotisoče je moških vseh stanov in razredov človeške družbe, ki žensko zaničujejo in trpinčijo, jo zasmehujejo in zatirajo. Teh stotisočev ne moremo prištevati med polnovredne ljudi, pri njih se včlovečenje šele pričenja. Oni naj bi enkrat premislili bledeče: Tvoja mati je ženska — od nje imaš življenje. Kd^ žensko zaničuje, ta je pozabil na svojo mster. Imaš sestre, ki jih je rodila i-sta mati kot tebe. Kdor žensko zaničuje, je zatajil svojo bratsko ljubezen. Ti imaš ženo; nekoč si jo oboževal — mogoče je danes ne o-božuješ več; ali žena je mati tvojih otrok, v katerih nada ju-ješ svoje življenje v najdaljšo bodočnost, da v večnost. Imaš sinove in hčere, katerih M kot dober človek oklepaš " vso svojo dušo, brez razlike na spol; saj ti so edini poroki tvoje nesmrtnosti, ker prenašajo tvoje bitje v nepregledne vrste novih generacij bodočnosti ženska je tvoja mati. 2ensks je tvojs sestra, ženska je tvoja žena. 2ensks je mati tvojih sinov in hčera. .. , , . Ako misliš o ženski nizkotno tedaj tičiš kljub uglajeni zuna nji obliki v močvirju barbar §tSedaj boš razumel! Kdor žensko zsnlčuje »luži imena "človek"! Kdor žensko zstire, ne ^už imena "sin*, ne imena «Vst niti imena "oče". Kdor žensko trpinči, J« aaj-podlejšl od vsega, kar solne Kdor tlači žensko v suženj-.tvo, koraka v senci kriv*«* i„ je izgubil terjati za «e pravičnost in ^ svobodo. -"Delavska politika . Gospodarstvo v Sloveniji gTe svojo rakovo pot čedalje bolj. Ni dosti, ds jo izmozgavajo davki, ni dosti, da so ji v nekaterih delih uničile vremenske nezgode "pridelke, še tisti del pridobnin, ki ga je Slovenija dosedaj mogla spravljati v promet, je v zastoju. Tu mislimo na lesno industrijo in lesno trgovino. Izmed obilice lesnih trgovcev! ki so se Pojavljali po vojni, jih je večina zmrznilo, ostali so najbogatejši; sicer radi zastoja ne trpe tolikanj ti trgovci, trpi pač naš kmet in delavec, revščina se liri in širi, brezposelnih delavcev lesne stroke je vsak dan več, obubožava kmet, ker ne more spraviti v denar svojih tako dolgo čuvanih smrek ali hoj. Zdi se, da lezemo v daljno predvojno dobo. Ko je bilo na tisoče naših kmetij na prodaj in ko se je soeijal-na mizerija razlezla tako globoko v sloje, da ni bilo akoro leka. Bati se je, da dandanašnji Slovenija težko preboli te mnogo-brojne krize, zlasti še, ko v državi nimamo dobrih državnikov, vsaj takih ne, ki bi znali dajati občim interesom prednost pred osebnimi. de ena železniška nesreča s hujšimi posledicami. Pripetila se je v bjlžlni postaje Novi Dslj, kjer se je osebni vlak is Subotl-ce zadel v tovorni vlak, vozeč v nasprotni smeri. Lahko poškodovanih je bilo več popotnikov, življenje pa je izgubil neki trgovski potnik z Dunaja. Vlako-vodja osebnega vlaka je bil težko ranjen, manipulantu osebnega vlaka je zdrobilo nogo. Tudi stvarna škoda je znatna. Promet je bil vzpostavljen šele po 16 urah. Smrtna koaa. Dne 26. jan. je umrl Ivan Malner, posestnik v Žlebiču pri Ribnici. — V Ljubljani je umrla v starosti 75 let Rozalija Pravhar, vdova Mehle, hišna posestnica. Umrli v Ljub-ljarti: firvln Grisser, orožnikov sin, 11 mesecev. — Fran Dolenc, čevljarski mojster, 74 let — Matevž 2an, hlapec. 56 let. <— Marjeta Odar, delavčeva žena, 43 let. — Ivana BaniČ, delavčeva žena, 40 let. Pomoč našim rojakom v Italiji. Po inicijativi Istrskih beguncev se snuje v Slbeniku društvo zs pomoč našim rojakom v Italiji. Svrha društva je, da vsaj nekoliko ublaži vpliv ln delovanje poznane Gentllljeve šolske reforme. Strašna tragedija. — Pred nekaj dnevi so poročali listi, da so našli na bregu Save v bližini Zagorja dvoje trupel, odnosno truplo ženske, ki jo je Sava po daljšem času vrgla na breg. I-dentitete niso mogli ugotoviti. Očividec je pa pripovedoval, doma je iz Stožlc, da je pred nekaj časom bil priča strsšne tragedije. Žena nekega finančnega stražnika je šla s svojim otrokom Ob Savi blizu Črnuč, med potjo vslljevsls otroku žganje. Očividec je opazil to a črnuškega mostu. Tskoj na to pa vrgla otroka v Savo in za otrokom planila tudi aama v valovje. Mati je uničita svoje in avojega otroka življenje baje iz nevzdfržnih družinskih razmer. — Vae kale da je truplo, ki so ga našli pri Zagorju, truplo nesrečne mate- pest in kol, nekaj zatečenih o-brezov, prask, kričanja in kletve . . Obsojena sta bila naposled dva najvplivnejša, prvi ns 24 ur zapora, drugi na dvanajst ur zapora, a primernimi priti-kinami za poškodbo obleke in »ličilo. Pa naj še kdo pravi, da smo preživeli romantiko. Kikt ji IrdU ptiifl Videmska kriza. Iz Gorice nam poročajo: Velike važnosti za vso pokrajino j« sedanja kriza v Vidmu. Pomotna je trditev, da se je delovanje predsednika pokrajinske uprave conte Caporiacca med Italijani splošno hvalijo. Ko je nastopil conte Ca-poriaoco svoje mesto, se je pojavil spor med Gorico in Vidmom v ostri obliki. Predsednik se. je nekoliko vdajal, ali na-sprotstvo je ostalo. Napram Slovencem je bil Caporlacco Italijan sedanje dobe. V fašlstovsklh krofih pa se je nsglašalo, da je premalo fašista v njem. V Videm je poslan fašlatovskl komisar Morello, ki ima napraviti v fašlstovsklh vrstah red In fa-šistlzirati mora deželno upravo in občinsko v Vidmu. V tej zadevi se nahaja v Rimu videmski prefekt Rlcci. Ko se vrne, sledijo imenovanja na mesta onih, ki so odstopili. Ti so: conte Capo-riacco, predsednik pokrsjlnske uprsve, Spezzotti, občinski komisar v Vidmu, (bivši podtajnlk v finančnem ministrstvu), in pomolna komisarja v občinski službi conte Phunpero in Marco-vich. Fašisti v Gorici napovedujejo novo dobo za goriško mesto po izvedeni fašlstizacijl v Vidmu. Slovenci se vprašujejo, ali pomenijo videmske izpre-membe za nje še hujše čase, ali pa morda končno le krene fašizem na pot pravičnosti do dru-gorodcev? ne za- obseva Dunajska "Arbeiter Zeitung" je proslavila te dpi petlnsedemdesetletnlco s. Holzhammer j a, ki preživlja svo- ie zadnje dni zdrav in krepak v nnsbrucku. 8. Holshammerja poznajo dobro tudi starejši slovenski socialisti, ki so se izselili v Ameriko. Vssj je bil on tisti, ki je iz izredno energijo zsstopal Interese kazensko prestavljenih železničarjev. Svojčas je namreč dr. Krek zagovarjal razpust železniške organizacije v dunaj skem parlamentu. Takrat ja dejal dr. Krek v dunajskem parlamentu: "Die Eisenbahnerorganisation ist stsstsgefsehrlich und muss sufgeloest werden," V slovenščini: 2elezničarska organi zaeija je državi nevarna in se mors rszpustiti. Ker je bil Holz hsmmer v letih 1901-19U držav ni poslanec, je v parlamentu Kreka po zaslužen Ju okrcal in m& povedal v lice. da služi av strijski reakciji. Vojaški škof Zadravee odetav I jen. — Kakor poročajo iz Bu dlmpešte, je vrhovni poglavar madžarske vojske odstsvil vojaškega škofa Zadravca od službe, ki jo Je oprsvljsl doslej. Njegove odstranitev Je naravno v zvezi z znano falzlfikatorsko afero. re. Zima ga Je rešila mizernega življenja. Berač Kramar se je zatekel v Šiški v hlev messrjs JeJenca in Um našel smrt — zmrznil Je. Možaker je bil že prileten ln mu je bflo življenje nadležno vso njegovo dobo, smrt mu je bila potemtakem rešiteljica iz socijalne bede. SodiMe. - Nsši podeželski fantje se še vedno radi pretepajo in tukajšnje sodišče ima z junaštvi posameznih okoliških vasi precej opravka. V bližini Ljubljane je popivalo šest fantov. 2e v gostilni so se razdelili v dve stranki in najbolj pogumni fant je zaklicel: "Onega vega bom še danes lopnil /kot bika." Sodnik pravi G.: "No kako je bilo potem?" G.: "Pri L. smo pili. na i Štefana dan je bilo in kraval je bifže prej. M. je pljel potem po cesti štiri punce. » ¿I* »T??' "M., ne boš! Pa smo Šli za njimi. Hevede so se spoprijeli, nekaj jih je bilo laže, nekaj tele poškode-vinih nazadnje pa v lepi drušfl-ni predstavljeni sodišču. Dogo-4«k «o opisovali dokaj roman-ttfno, bila je tudi luno Jasna noč Avstrija je končala tirolsko afere. Dunaj, 18. febr. — Kancelar Ramek Je včeraj V avstrijski zbornici naznanil, da je konflikt Italijo radi poitalijančevanja Nemcev na Južnem Tirolskem končan, kar ss tiče vlade. Vlada ni odobrila bojkota proti Italiji in tudi ne bo tega storils. Nemški nacionalisti v Avstriji niso niti malo zadovoljni s to izjsvo vlade. Podpera brsspoaelnli- v Angliji. London, 14. febr. — Uradno poročilo pravi, da je angleška vlada izplačala $2V,000,000 podporo brezposelnim delavcem v letu 1925. I Ke je bilo »rodi 1». stoletje p rt-d l a k iino. da se položi med Evropo in Ameriko podmorski kabel, je plaal Babinet, eden največji* avtoritet na polju fizik* in eksaminator na PoliUhničn šoli v Parizu v "Revne des deuz Mondes": Teh načrtov ae morem smatrati sa rasne. Teorija Električnega toka jasno kaže i možnost takega prenašanja. Kadilci se dele v tri velike kategorije: eni kade s valjčke, drugi smodke, tretji pipo. Razen tega pa bi vsak razred lahko še razdelil v več stopenj: v najnlž-o bi prištevali utončke, v naslednjo povprečne kadilce, v tretjo mojstre ln v četrto, najvišjo, genije. Kajti ni res, da bi bil kadilec pipe nekak ^i^letaroc med pušači, kadilec smodk pa njihov eralj. Nasprotno: vse tri kategorije so si enakovredne in v vsaki je mogoče pri primernem talentu doseči mojstrstvo aH ce- 0 višino virtuosnostl. |Prl nas se sečno učiti v kajenju že desetletni dečki. Prvi njihovi poskusi pa se ponavadi zavrže tragično, ponajveč na ske-ečih udarcih konaervativne o-četove leskovke. Mnogi si ta ns-zornl pouk tako resno vzamejo c srcu, da ai nikdar več ne seže-le prepovedanega aadu in ostanejo vse Življenje nekadilci. Drugi pa, in teh je veČina, poskušajo znova ln vedno anova, ln se slednjič tako privadijo prijetnemu strupu, da ga hočeš nočeš ne morejo več pogrešati. Postali so kadilci. Toda kadilec in kadilec je dvo-je. Zakaj kajenje ne obstoji sgolj is prižiganja, puhanja in pljuvanja. Marveč je pri puše-nju potrebna neka naravna eleganca, neprisiljena poza in imuniteta pred dimom in nikotinom. Oglejmo si najprej dovršenega kadilca cigaret. Njegovo virtu-oznost opazimo še na načinu, kako si svaljčioo prižge. FinI kadi-ec ne bo nikdar^uporabljal vžigalnikov na bencin, ki so, kakor znano, od sile muhasti In odpovedo najraje takrat, kadar jim bal nI treba. Kadilec cigaret mora vedno nuditi vtis kavallrja. ki mu nI nič na tem, če vrže*jed-va do polovice dogorelo cigareto v stran. S to pozo pa kakopak vžigalnik ni v skladu, ki ja pravcati rekvizit akopuške varčno-Itl. Pravi kadUsc si bo torej prt-Igsl cigareto le s žveplenko. Pa tudi prižiganje zahtsvs grselje: primi vžigalico a palcem In ka-zaloem desna roke, ne preveč ns dolgo, da se ti žveplenks ne zlomi, at preveč na kratko, da si ne osmodiŠ prstov, in potegni krepko po škatlji. Pazi, da prl-Ageš vedno v smeri k sobi, da ne ogrožaš svojega bližnjega. Upo-rabljeno žveplenko vrzi proč in bognedaj, da bi Jo spravil zopet v škatlo; to bi bil znak skrajnega skopuštvs. 1 Pravi kadilec cigaret more vedno pasiti na to, da mu konci prstov ne orumene. Zato bo kadil le z ustnikom Iz morske pene ali iz jantarja; če pa mu ustnik ne prija, bo pušil brez njega, ali zato bo cigareto pokadil le do polovice. Popušlti cigareto do konca tako, da ne oetans od nje niti ogorek, ki bi zsslužil Ime "Čik", Je nedostojno ln kavallr ja nevredno. Prlžgsne cigsrete ns smeš nikdar odloČiti, ker tleča cigarets neznosno smrdi. Ali jo ix>pušlš do kones ali pa jo u gasiš. V ta namen bi morala biti hiši slehsrnega kadilca pri pravljsna skodelles, nspolnjena | vodo. Nsspodobno js clgsreto udušitl na U način, da jo s pr* sti pritisneš ob pepelnik. Ce si ns prostem, ogorek pohodil ■ Nespodobno je tudi, cigareti» držati v pesti in sessti dim tako-rekoč is prstov. Otmsn pušsč bo puhal dim akozi nos. Absolutno nedostojno je pljuvsti in dim po-žlrsti. Pri kadilcu cigare se opaža ne-ka mirna eleganca. Dočlm ostav-I ja kadilec cigaret vtis nervozno-sti, je cigara simbol premišlje-nostl in umerjenosti. Elegantni kadilec cigare bo pazil na to, ds mu pepel čim dlje ostane ns cigari. V tem leži velika razlika med cigaro In cigareto. Cigaro z zobmi gristi ln žvečiti Je gentle-mana nedostojno. Tudi Js pri kajenju cigare prepovedano cmo-kati z ustnicami; cmokanj« J« ln ostane prodpravka kadilcev pip. Ce se U cigara lušči, bognedaj da bi Jo lepil s cigaretnimi papirčki, ali da bi Jo obllzavsl r Jezikom. Teko clgsro poksdlš doma, ko al sam, ali pa Jo podariš kadilcu pipe. ki ti bo zanjo hvalelen. Kdor javno kadi pipo, ne sme uporaUjatl dolgih pip. ki so dovoljene le sa doma Pepel In Hln dro boš odstrsnll iz pipe če It mogoče tako, da ta nihče ne vidi. Za kadilca pipe velja princip.; da ne sme nikdar smrdeti po pt pt __rJL Kdor v družbi kadi pipo. se mors obnašati ns moč grac i južno, če hoče veljati za gentlema-na. Vsaka gesta, sleherni prijem mora biti harmoničen. NeČuve-no bi bilo, potlečiti s prstom goreči tobak v,pipi. To bi naj bili v velikih potezah glavni predpisi sa kadilce vseh treh kategorij. Splošno pa se kadilca ceni v prvi vrsti po tem, kaj ksdi. NajelegantnejŠl In najvlrtuoznejši pušač izgubi vea svoj nlmb, Če puha svojemu sosedu ali celo lepi sosedin j i pod nos. ' Dali in kaj se spodobi puliti doma. je odvisno od hišne goepo-dlnje. Ce je ona sama kadilka, potem le puši, kar ti pri/a ln kolikor se ti sljubl. Ce pa Je gospodinja izrazita nasprotnica tobaka, potem pa ... ti je težko svetovati. Poskusi! NAPREDEK IN OMEJENOST. Tudi Ignacij Semmelweia. kl je živel od 1. 1818 do 1865 in je odkril nslezljivost otročje mrzlice, je po intrigsh svojih tovsri-šev — zdravnikov preminul v blaznlci. Proden al je premog osvojil svet, je tudi morsl pretrpeti hude boje. Uta 1306 ga je angleški kralj Edward I, prepovedal žgati, češ da se kadi in amrdi. In sedaj je baš Anglija d«šela, ki prihaja radi premoga v neprestane spore. de 1.1920 je neki profesor ka-tollške fakultete pripovedoval, da je Bog ]H>slal v zemljo temo in s tem ustvaril premog, NA PRODAJ JE PEKARSKA TRGOVINA V lepem kraju med našimi rojaki. Prodati želim dobro poznano moderno urejeno pekarsko trgovino, hišo In vso opremo. Pišite ali se oglasite osebno pri lastniku na: John Ivllč, 45 Adama Ht„ E. Youngstown, Ohio. (Adv.) Pazite ae ko okrevate po gripi, prehladu In flu č» M poltfttt« ■labata*. narvoana la ismulana Je ta sa vas svarila. V tah slučajih m» dubl novo adravl. lo, ki dala Audafte. Ca vam sa ša nI pradplsal vaA sdravnik, kar pojdita do lakarnarjs In kupita itaklenloo tata sdravlla, ki sa Imanuja N um-Ton». Vftlvajts s« par dni in ¿udlli so bosU kako hitro «a vam vrat« adravja In mo*. Nafti «itataljl naj sanailjivo po-•kunijo atakianloo NuvaTona, kar Ista Jo prijotna priprava, ki hitro po. vrne mo*. ojate šive* In taio In dala dobro kri. Dajo dllvljajo«! spanac in fin tok. itlmuUra Jotra In obi»U In na prlioton na4ln ro«ullra ialodeo ln ii»»va, Isdslovataljl Nuffe Tona vedo tako dobro kaj Jd Ut« vstanu rtorltl sa vas v takih »luftajlh, da prisilijo vso lekarnarja, da sa njo jamčijo In vam povrni Jo denar, ia ftl«te sadovoljnl. OfkJU si Jamstvo n« vtakam paketu, Priporočena, Jamtona In naprodaj v vseh lekarnah. (Adv.) RAMČMKI POZOR! Znamenje (Jan. 314*29) pomeni, da vam Je naročnina potekla U dan. Ponovita Jo pravočasno, da vam liata na ustavimo. Ako lista ne prejmete, Jo mogočo vstavljen, ker nI bil plačan. Ako Jo val list plačan ln ga no projmo-te, Je mogočo vstavljen valod napačnega naslovs, pišite nam doplanlco In navodilo stari In novi ntalov. Na« zastopniki ao val društveni tajniki In drugI *a-stopnlkl, pri katerih lahko plačata naročnino. Naročnina ga celo loto Jo IftjOO In sa pol lota pa $2 AO. Clanl 8. N. P. J. doplačajo sa pol leta 11.90 in ca celo leto $8.80. Za mesto Chicago In Cl-cero ta loto HM, pol Uta $8.25, za člana $0.80. Za Evropo stane ga pol lo* U $4.00, sa voo loto pa $8.00. Todnlk stane sa Evropo $1.70. člani doplačajo eamo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi aa* ml poiljtto na naalov: irniATNrtTVo "PROSVETA" 2657 H. Uwndale Avo. CHICAGO, IIX. w^Jm^mi jÄ po*U» laiki na ftmrtlo. papirja, k papir ju ja bila ^skrbno primata brošura. Vzel jo je v roko, jo prelistaval površno in se nasmehnil pomenljivo v kotu ust "VI ste spisali to knjigo ?" "Da." ' T\ " ' "O lam sta pisali?" "O — bojih narodov pod angleškim imperijem za svojo samostojnost." ■ Uradnikov obraz ja apreletol drugI pomembni nasmeh in iz-ginil. "Ali veste, da sta na prikrit način napisali spis proti naši državi?" V jazbečje oči je plaail blesk in so ja uprl v mane. To je bilo novo. Vsaka nepričakovana novost človoka potre, tudi mene je potrla. "Saj nismo v Angliji," sem se drznil ugovarjati. Nemilootni pogled mo je zadel z vso silo. "Vi sam sobi no verujete, kar govorita. Cemu bi tedaj to pisali in razširjali?" Iz onemoglosti teh argumentov sem se izkopal z besedo: "Vi tedaj trdite, da so pri nas iste razmere kot v angleškem imperiju r "Na," je izgubil uradnik potrpežljivost. "Vi to trdite. In mi vam bomo za vedno vzeli veselje za taka abotno trditve! M! smo svobodna država, pri nas so vsem godi dobro." Bil som ubit Zadnja beseda ja umrla v mojem grlu, stal som fvasajit M v samostana la proCSsor v * 1 nvjne dovolj zbirko prem (DsUs.) Navaden način je, r\apisatl zbirko premišljevanj (običajno vzamejo "zadnji dan", nobosa, pekel ali sllčno), dočim bolj zmotni, »o za to sploh no pripravljajo. Ista premišljevanja kajpada uporabljajo povaod in pot ali Šest zbirk premišljevanj zadostuje redovnikom za vso življenje. Samostanski duhovnik js namreč vsako toliko let v presledkih pozvan v Isti samostan in čo so bilo v preteklosti dovolj prijazne in gostoljubno, bo gotovo v takem slučaju mora imati novo premišljevanji kajti nune so v splošnem dobrega spomina ter nimajo rado, čo redovnik , pride z Istimi premišljevanji, v katera naj se zamaknejo. Polog prejotlh pet ali dosot funtov šterllngov za duhovno vajo, manlh tudi lahko računa na prijateljsko dobrodošlico' ln na ljubko in nešno gostoljubnost dobrih aoster mod dobo, ko biva v njih samostanu. In ker Je samostan če stokrat v prijazni pokrajini, ni nič presenetljivo, da se rodovnikom zde take duhovna vajo zelo prijetne. 4 Se druga manjša opravila so, ki rodovnikom v samostanih delajo krajši čas. Posvetna duhovščina si izbere letne praznika« ob katerih najame fratra za šterllngskl funt na dan, da o-pravlja duhovniško alužbo. Tudi po Uradnih pridigah čostokrat povprašujejo is kaplanlj ln fratrl Jih včasih sami ponudijo. Sosednji samostan redovnic si bo vodno zatalol redovnike in njih opravila ter celo privatno družine včasih plačajo ob nedeljah, da prida & samostana rodovnik, ki ga imajo rajše kot kaplana. Vočiglod tolikim zunanjim privlačnostim, ki nudijo razvedrila, fratri pogosto zanemarjajo svojo lastno faro, za katero bi morali akrbe-tl v prvi vrsti. Predstojnik samostana je vodno rektor ali župnijski duhovnik (V resnici so vsi duhovniki na Angleškem misijonarji in s stališča kakonskega prava so samo škofi župnijski duhovniki.) In več njegovih podanikov o-pravi j a službe kuratov. V splošnem pride na vsakih tisoč prebivalcev po on duhovnik, a manj v starejših in večjih župnijah. V Glasgowu smo Imeli šest duhovnikov na 16,000 ljudi in še več v rastočih verskih občinah. Dalo je vsekakor vključeno v konec tedna. Ob sobotah so spovedi, kamere ao katoličanom potrebne prodno prejmejo nedeljsko obhajilo. Ob aodeljah pa ima duhovnik dolgo la tudi utrudljivo dnevno delo: imeti mora po dve maši. agoinjo sa ob-hajance in aadnja je običajne peta maša, mod katero mora tudi pridigati. Dolžnosti ga vežejo, da so mora postiti in na smo niti kapljica vo-da toči skozi njegova ustnica do konca maše. radi česar ja to delo salo utrudljivo. Dal taolo-gije. ki sa bavi s tem čudnim dolom posta, jo santmiv; skrbni računi kolik ddoo lajne žličke vode ali drugih snovi (četodl muhe, zamaška, »tekla, svila, bombaža aH sllčnagaj^l prekršil post. zalo lomijo glave kazuistom. Popoldne je veliko manjših ceremonij, vaje iz katekizma, krsti la drugo, a poleg tega tudi iptarnlce ali lita ni jo s blagoslovom. Is svojih i»kl*onJ lahko trdim, da ja dala v nedaljo več kakor bi ga mogli v enem dnevu najti v kateremkoli drugem poklicu. Tu pa je seveda treba upoštevati, da Imajo monlhl lažje kot druga duhovščini, ker so številnejši. Zaposlenost je v nodoljo, vseh ostalih 6 dni pa jo takorekoč počitek. Pravzaprav menihom v samostanu tudi nedelja ni tako tožka, izmod šestih kateri smo tvorili naš klošter, niso bili nobeno nedeljo manj kakor trijo doma, tako da je bilo delo j ako primerno razdeljeno. Nedeljska opravila duhovnika so kadbada dovolj znana. Radovednost bolj loži v tem! kaj poavečenec počenja ostalih šest dni. Lahko je ročl na kratko, da je vsakdanje življenja duhovnika precej isto v vsaki verski sekti. Razen dejstva, da nima nikakih družinskih dolžnosti, jo kstollški duhovnik procej sličen angUčan-skomu bratu. Frater ima pa seveda precejjjdru-gačne in bolj resno zakone za iprežltek dneva, a pri njem pa sta Spet teorija in praksa dve različni stvari. Pravilo za fratra v misijonarski doiali kakor je Anglija ali pa v Združenih državah jo, da mora lz umevnega razloga oskrbovati župnijo. Sodelovati mora pri župnijskem duhovnlkovanju, kakor je bilo opisano, in ostali dol časa mora razdeliti aa opravljanje svojih dolžnosti. Zjutraj ob osmih mu jo predpisano, da dopoldne študira, od treh do sedmih bi moral, obiskovati župljano in od osmih do desetih pa se posvetiti molitvi. To Je častita teorija, a dojstvo je, da bol/ priljubljena naloga, da so posvečajo svojim župljanom, zaposluje največ njihovega časa. Jako malo jo menihov, kateri bi naklonili le malo časa< študijam, ko sa enkrat posvotijo župnijskemu poslu. Izgovarjajo so, da v študijah no najdejo nobenega načina, kako bi izboljša)! svoje rosnlčna nalogo in ker so njih "nalogo" v glavnem obiskovanje bolnih ter klepota-nja z ženskami pri popoldanskem čaju, je njih opravičba zadostna. Da menihi pri vsem tem oatanojo ignorantni glade modernih problemov tn zlaati literature, js umevna posledica. V opo-vodnici ao mo ftonake nagovorila, naj bi obiakal njih može, kateri so bili v dvomih radi vore. Ko som jim priporočil posvetnega župnika njih faro, so mi ga jako nizko ocenile ali pa sploh niso hotele govoriti o njem. Pa kjer so tudi najde kaka bala vrana, da sa ogreva za literaturo, Jo pa nad nJim Indeks, kt prepoveduje celo vrsto modernih knjig. Veliko je tudi tako površno izobraženih, da so nesposobni za čits-njo kakega j&odtrnaga dala. Neki neinteligenten moj kolega se je pripravil, da bo/ltal eaeje lahko umljlvtga Huxley ja, pa mi je odkritosrčno priznal, da ni zmožen. Nekoč sem slišal pro-foaorja dogmatične teologij« Uvajati, da spis "Devetnajsto stoletje" ni mad knjigami, ki so prepovedane od papeža, toda prepovedan bi moral biti katoličanom, kar so pozneje katoliški plod tudi dosegli, da j« spU šel med prokle-to od katoliško cerkve Na vsak način pa duhovnik. kateri so količkaj zavzema za študije, lašiko dodane in obsodi c«rkveno politiko v II-Urami tiraniji. Isobraženaga lajlka mine potrpežljlvoat. ko s« prepriča, kako jo duhovščina nevedna v literaturi in kako a« t« zabitosti poslužuje Duhovnik, zlasti pa samoaUnski frater. ima zelo malo snanja s poveatnimi aplsi (ki so Urazi-to predpisani v aamostanskih zakonih), še manj pa ima znanja o vadi in filozofiji in Jako malo ideja o zgodovini, pa S« tista Je napačna. i0» »■» ■ - PrihodaJttJ ti mil Poklicali so pisarja. Sestavili so zapisnik, dolg tri strani, s vsemi podatki in s popisom mojega telesa. 2« som ss sanjal r ječi. Niti mislil nis«m, da ms brez sodbe in obsodbe ne morejo zapreti. "BosU ša pisali podobne' utvari ?" HM "Da bi rešil zadnje, kar se da reliti, sem dejsl: "Ne!" "Podpišite izjavo!" Podpisal sem io, še prebral je nisom. Saj jo vseeno, sem priče mUliti cinično. "Pomočite palec v črnilo! Oledal sem in nisom razumel Sele ns drugo besedo je zmlsel besede prodrl v možgane. Ubogal sem. "Pritisnite tu poleg r1 Pritisnil sem palec na čist, be papir poleg svojega podpisa. Vi jmisste črte moje kože na palcu soplesale pred mojimi očmi. Kakor zločinec, morilec, in podži-galec 8 Um dejanjem je bilo vse končano. Poklonili so se mi. Dejali so mi, da lahko grem. Stal sem še dve minuti, ker so plessl v goroetasnosti krivde sami Črni madeži pred mojimi očmi. Na urednikovem čelu, na stenah,-na hiši, na solnčnem trgu in na nebesnem svodu. Sram me je. Ne sebe, ne knjižice, ne črnega ma deža ob mojem podpisu — onih drugih me je sram... r NAROČITI 81 KNJIGO "Ameriški SlovaniP DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v aalogt »led, karti sladkat la-vae druga potrebščina. Poskusite In m prepričajte, da js doma prt nas vedno le najboljši la na; sladičičar jem in ▼ pro-m falaaatna damo prlasma popri račjih firočilih. Pilita po adjak aa; FRANK OGLAR, Mtl Saperlor Aveaa«. Clovelaad/O. iz KJE SE NAHAJA brat Andrej Pfajfer, doma lenjevasi pri Selcih jo Loko. Zadnje pismo je leta 1922 iz Superior, Wyp. njegs želi izvedeti tudi njegov oče v starem kraju. Rojake prosim, če kdo ve za njega naj to sporoči. Ako pa sam ta o-i čits, naj se prijavi očetu, pa meni sestri sedaj omože-nat Katarina Zmsrzlikar, P. O. Soofield, Utah/ (Adv.) Skupno potovanje v Jagoslavijo so vrši aa najboljšem «raaceeaem par Bika PARIS, ki odplaje la New York« aa 1. maja ISIS. Sa pota tka tefa potoraaja bodo as pomika ia aa vlaku prirejena poaabna J**4™1- bo opremljal Iskale» uradnik naša banka potaike prav d» Ljubljana In akrbol nSSt potnikov, alaati bo imel na aloM njlk prtljago. Vsak rojak ja rabljen, da aa pridruži. Potniki bodo d»*P«M domov r najlaplom ¿ara. Iarabite ta priliko. Priglasite ao ¿i« pro J! Za »»daljna pojaaaila o aknpnam po. toranju. kakor tudi glede tragik po-toraaj pilita aa: Slovensko banko ZAKMJŠEK t ČESARK 4W W. 42nd 8t„ NOW York, N. Y. Obrnite aa aa aalo baak» tudi Kadar poNljate denar r »Url kraj bodlal r diaarjih, dolarjih aU drugih valutak; Kadar hočete dobiti denar Is etare-gs kraja: Kadar »U namepjenl dobiti la etareca kraja; aU. Kadar Imate oprarka • kaka drufls v starem kraju. TOVMMŽM PRODAJA <.A Wra vIMw. Kok«« MV*TM(tl m Ol »»Mil ki„ SÄ. Ka«. O. m «w i «M »ae* F. j. knjiga rM Knjiga je flustrottna z nad 200 slikami, oosega 68? strani, js krasno trdo vezana t pUvih platnicah in ima zlat» črko besedilo na hrbtu, Ur krasen zlat znak 8. N. P. J. na sprednji pMpkL Sobratje in ae8tre 8. N. P. J„ Ur drug! rojaki, knjiga je prvovrstno delo !n aa finem' Star BnglMi 'papirju tiskana. Naročit« tskojl Cena ¡e $5.00 ■ Naročnino pofljito na npravniityo Ptaneta, ,j| 7m So. Uwndala iw», CUeaco, OL Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ, mehko man. cena SOe prožen« hitro prehlad in m ob* pred plačnico ' r 1 ZELIŠČNI ČAJ je vreden desetkrat evojo «eno. družina morala bi Imeti to čiato mUU« zdravilo, sa odpomoč. pri saprtnici, m matismu, želodcu, jedrnih in obiatnO neredov in,s» IsbolJlanJe krvi. Oglasite sa prt valom lekarnarja u savojček le danes: oena 85c, 75c in $1J| Opomba: Veliko ljudi iivi ns farma kjer ni lekarn, ti potrebujejo U tdmik in njih Jim pošljem po polti>avoJ dovolj sa pet mesecev sa $1.26. NmIotHi na: H. H. Von Schlick. President, 8 Marvel BuiMing, Pitteburgh, Pa. ■ Krua obra». roiljito t» Co.. Dopt. N P L 10 D. folljlto par ■aninSai as it-dnjrno POSKUlNJO ZASTONJ t«l> 91.98, ^_______idftftl Wta VMkih atroftkvv «4 aa^a .a r. a Drteva SPREJESA KA V TISKARSKO OUT SPASJUOČAICLA. Tiska vabila sa rtsoHco In shode, visitnlc«, časnike, knjige, koledarje, letak» Itd. ▼ slovenjem, bratskem, gloralkem, Mkem, smftw, •Bdeikcm Jedka in drvfik. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA iLAASTVO S. R. P. i. U TIAVAUIIIP msraAs aa ssilAII TISKOVINE IAB0CA V SVOJI Tisuutn. CENE ZMERNB, ONU8KO DELO FSVS »MSa aa 4—m mU Mtal « * l—**. trvaea» aa «aa «a»a ■ Omm hat g P*" — r**' ** Saaar Ja UoU p» _ Manufacturing Co., iS K. Saat k Waler Sc. i»*, a SI VSA POJASNILA DAJB iVIHJOTVO TISKARN*. Ptittte pn Uomndje na nnshff: &N. P. J* Printerj. N5749 Sni Lifil» kn** Ckk*g%UL TAM SB DOBS NA 2S|^0 TUDI ?BA Ü8T-MBNA POJASmiJL