PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina ràaòana v gotovini! . A Abb. postale i gruppo - Cena 4U lir Leto XIX. St. 165 (5540) PO IZGLASOVANJ ZAUPNICI V POSLANSKI ZBORNICI Sklepi včerajšnje seje ministrskega sveta Ustanovitev stalnih poslanskih komisij Od štirinajstih komisij predsedujejo vsem demokristjani, razen komisij za zunanje zadeve (Saragat), za zaklad (La Malfa) ter komisij za pravosodje in industrijo (socialista Amadei in Giolitti) - Javni tožilec je zahteval' čez 200 let zaporne kazni za demonstrante v Tarantu RIM, 12. — Danes dopoldne so se prvič sestale stalne poslanske komisije in si izvolile svoja predsedstva in tajništva, popoldne pa je bila prva seja Leonejeve vlade, potem ko je včeraj tudi v poslanski zbornici prejela zaupnico. Kot smo že poročali* je bil pred današnjim sestankom glede predsedstev poslanskih stalnih kotpi^ij dosežen sporazum med štirimi strankami levega centra. Na podlagi tega sporazuma 'so bili izvoljeni zadevni predsedniki, in sicer: Komisija za ustavne zadeve: predsednik Tesauro (KD); podpredsednika Bertinelli (PSDI) in Gallo (KPI); tajnika Martuscelli (PSI) in Nannuzzi (KPI). — Notranje zadeve: predsednik Riccio (KD), podpredsednika Luciana Viviani (KPI) in Achille Co-rpna (PSI); tajnika Mattarelli (KD) in Vestri (KPI). — Zunanje zadeve: predsednik Saragat (PS GI)i podpredsednika Vedovato (KD) in Giancarlo Pajetta (KPI); tajnika Lupiš (PSpi) in Ambrosi-n> (KPI). — Pravosodje: predsednik Leonetto Amadei (PSI), podpredsednika Breganze (KD) in Guidi (KPI); tajnika Dante (KD) m Zeboli (KPI). — Finance in ftrrlai^: predsednik Vicentini (KD), podpredsednika Bensi (PSI) m Raffaelli (KPI); tajnika Viz-rlni (PSDI) in Soliano (KPI). — Higiena in zdravstvo: predsednik De Maria (KD), podpredsednika Maria Vittoria Mezza (PSI) in Messinetti (KPI); tajnika Bavto-e (KD) in Carmen Zanti Tondi (KPI), Obramba: predsednik Calata (KD), podpredsednika Boleri ni (KPI) in Giacomo Corona (KD); tajnika Di Benedetto (KPI) in Lanzi (PSI). — Proračun: predsedni-k La Malfa (PRI), podpredsednika Aurelio Curti (KD) in Giorgio Amendola (KPI); tajnika Lezzi (PSI) in Failla (KPI), Javna dela: predsednik De Cocci (KD), podpredsednika Ceccherini (PSDI) in Pietro Amendola (KPI); tajnika Di Nardo (PSI) in Angelini (KPI). — Kmetijstvo: predsednik Belotti (KD), podpredsednika Truzzi (KD) in Sereni (KPI); tajnika Loreti (PSI) in Ognibene (KPI). — pro-*nct' predsednik Sammartino (KD), podpredsednika Fabbri (PSI) in Marchesi (KPI); tajnika Giuseppe Amadei (PSDI) in Speciale (KPI). — Industrija: predsednik Giolitti (PSI), podpredsednika Dosi (KD) in Spallone (KPI), tajnika Merenda (KD) in Granati (KPI). — Delo: predsednik Zanibelli (KD), podpredsednika Santi (PSI) in Lama (KPI); tajnika Napoli (PSDI) in Sulotto (KPI). — Prosveta: predsednik Ermini (KD), podpredsednika Seroni (KPI) in Finocchia-m (PSI), tajnika Buzzi (KD) in Giorgina Arian Levi (KPI). D gornjega seznama je razvid-n°. da so prejeli, po doseženem sporazumu, socialisti predsedstvi komisije za pravosodje in komisije za industrijo, socialdemokrati nadvse važno predsedstvo komisije za zunanje zadeve (Saragat), republikanci pa komisije za proračun (La Malfa). Parlament bo nadaljeval z delom prihodnji teden; najprej se bo sestal v ponedeljek senat, ki bo začel z razpravo proračunov ministrstev za zaklad, finance, Proračun in državne udeležbe; v sredo pa zbornica. Vlada je na svoji današnji seji, k' je trajala več kot tri ure, naj-P.rej komemorirala smrt danes zjutraj umrlega odv. Cappija, bivšega predsednika ustavnega sodišča. Pokojnik je bil star 80 let in Je , bil že po prvi svetovni vojni Pripadnik tedanje ljudske stran-ke ter se med fašizmom ni hotel nikoli vpisati ne v fašistično stranko ne v fašistične sindikate; Po drugi svetovni vojni m bil več. ••rat izvoljen v poslansko zbornico na demokristjanski listi. Nato jè vlada sprejela štiri važne sklepe. Brvi zadeva odobritev zakonskega osnutka, ki bo takoj izročen senatu v nujni postopek in ki predvideva od 88 do 95 odst. popusta na davku na proizvodnjo špirita in žganja z destilacijo vin, in sicer samo do 15. septembra 1963; namen zakona je olajšati vinski trg zlasti na jugu zaradi precejšnjih količin neprodanega vina. Vlada je nato odobrila odlok, s katerim se bodo italijanska prvo vrstna vina lažje prodajala v inozemstvo. Nato je vlada odobrila zakonski osnutek, s katerim bo učno osebje osnovnih in srednjih šol prejemalo že odobreni dopolnilni dodatek od 1. julija dalje. Končno je vlada odobrila načrt odloka, na podlagi katerega bodo tudi nameščenci državnih ustanov, ki so sprejeti v službo samo za določen rok, imeli pravico na dopust, trinajsto plačo in nagrado ob zaključku opravljenega dela. Vlada je nato odobrila izredno podporo v znesku šestih milijard lir ustanovi «Opera nazionale maternità e infanzia». Iz Taranta poročajo, da je javni tožilec zahteval na sodni razpravi proti demonstrantom, ki so se udeležili stavke gradbenih delavcev v mesecu aprilu letos 218 let zapora za 73 obtožencev. Za 19-letnega Pasquala Troiana je zahteval kar sedem let in en mesec zapora. Jutri se bo sodna razprava nadaljevala in govorili bodo odvetniki obtožencev. Iz Neaplja pa poročajo, da je policija zaključila s preiskavo v zvezi s primanjkljajem 100 milijonov lir, ki so ga ugotovili pred dvema mesecema pri podjetju «Tranvie provinciali di Napoli». Policija je ugotovila, da je za primanjkljaj kriv šef računovodstva Bruno Chiappo. Pripominja se, da je «upravna» preiskava u-gotovila, da primanjkuje samo 30 milijonov lir. Današnja številka «Uradnega lista» pa objavlja odlok predsednika republike, s katerim se razpušča uprava podjetja «Azienda monopolio banane» in imenuje komisar. Kakor je znano, je predsednik podjetja odv. Bartoli-Avve-duti v zaporu zaradi nepravilnosti pri dražbi za oddajo koncesij za prodajo banan. U Tant v Pisi, Florenci in Turinu RIM, 12 — U Tant, generalni tajnik OZft, je danes zjutraj ob 8.30 z letalom odpotoval v Piso s svojim spremstvom, kjer je položil venec na grob italijanskih letalcev, ki so padli v Kindu. Nato je ob 10.20 odpotoval v Florenco, kjer mu je župan La Pira izročil pergament, v katerem se U Tant imenuje za častnega meščana Florence. Po 15. uri je odpotoval v Turin, kjer je obiskal najprej palačo Mednarodne razstave dela «Italia 1961», v kateri bo «Mednarodni sedež za poklicno izobrazbo mladine iz nerazvitih držav. Nato je obiskal sedež občinske uprave, kjer so ga sprejeli številni člani občinskega odbora in sveta. Na pozdrav je U Tant odgovoril z zahvalo za sprejem, ki ga je doživel pri svojem prvem obisku Italije. sta odpotovala v Panamo. Vene- ostal na oblasti, «dokler ne bo zuelska vlada pa je takoj prekinila diplomatske odnose z Ekvadorjem na podlagi določbe «Bet-tancourtove doktrine», ki prgpp« veduje priznanje režimov, ki šo nastali z državnim udarom Državni udar je zanteval eno smrtno žrtev ter dvajset ranje-nih| od kgtSrih 'je šest vijakov in sedemnajst civilistov. 1 Vojaški odbor je prepovedal sklicanje parlamenta, ki je bilo predvidelo za-IO. ivgusta., V gvo-, / n proglasu trdi odbor, da bo likvidiral^ «korifljcifo vlade»,, ki ni predstavljala volje ljudstva in ki je sodelovala pri komunistični infiltraciji». .Odbpr trdi, dg , bo' uauu na u w i uc n j -uunzvi uc u odstranjen terorizem v državi Končno je odbor proglasil «nezakonitost komunizma*. Protest Kube pri OZN NEW YORK, 12, — Delegacija Kube pri OZN je sinoči izročila tajništvu OZN protestno pismo zaradi dejstva, ker je ameriška vlada blokirala bančne depozite kubanske . vlade in kubanskih državljanov v ZDA. Med temi blokiranimi skladi je tudi 50.000 dolarjev, ki so prostovoljni prispevek Kube k razširjenemu programu tehnične pomoči OZN. ________TRST, sobota 13. julija 1963 zopet dva sestanka je zelo resno Kitajski tisk zahteva «sprejem revolucionarnih načel moskovske deklaracije iz leta 1957 in manifesta iz leta 1969» - Baje delegati še vedno razpravljajo o dnevnem redu in še niso začeli z glavno diskusijo - Mikojanova izjava S9VJETSK0 KITAJSKft PORAJANJA Včeraj sta bila Peking: Stanje MOSKVA, 12. — Sovjetska in kitajska delegacija sta danes dopoldne obnovili razgovore, po včerajšnji prekinitvi. Po vesteh iz verodostojnih virov sta bila danes dva sestanka, prvi dopoldne, drugi popoldne, ki sta trajala vsak po tri ure. Medtem ko so uradni viri še nadalje povsem rezervirani glede poteka razgovorov, prevladuje mnenje, da delegati še vedno razpravljajo o dnevnem redu in še niso začeli z glavno diskusijo. Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je izjavil med drugim na sprejemu, ki ga je priredilo veleposlaništvo Mongolije v Moskvi ob 42. obletnici republike Mongolije, da se morajo med komunističnimi partijami pojaviti nesoglasja, da pa to ni bistveno. «Kar je važno — je nadaljeval Mikojan — je dejstvo, da nas druži marksistična-lenini- stična ideologija, borba za zmago socializma in za mir na svetu, borba proti imperializmu in kolonializmu v vseh oblikah in za o-svoboditev odvisnih narodov. Komunistična partija ZSSR bo še nadalje, kakor v preteklosti, storila vse, kar je v njeni moči, da bi okrepila enotnost komunističnega in delavskega gibanja » «Pravda» je danes prvič omenila Frola Kozlova, tajnika KP SZ, 'ko je zabeležila, da je predsednik madžarske vlade Janoš Kadar obiskal Kozlova, ki je še na Po državnem udaru v Ekvadorju CARACAS, 12. — Po državnem udaru v Ekvadorju je oblast prevzel vojaški odbor, ki mu predseduje pomorski kapitan Ramon Castro Jijon, ki Je proglasil policijsko uro od 21. dalje in vojni zakon. Bivšega predsednika Arosa Emeno in njegovega podpredsednika so vojaki spremili do meje ter liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiilMiiiiijiiiii.................................................. Anglo-ameriški sporazum za trojno konferenco o prekinitvi jedrskih poskusov v Moskvi 15, t, m, i Mac Millan poudarja pomiritev med Moskvo in Zahodom po letu 1959 - Sovjetska veleposlanika v Londonu in Parizu sta Mac Millanu in de Gaullu posredovala posebno sporočilo Hruščova LONDON, 12. — čeprav se bo trojni sestanek za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov začel že čez tri dni, se v Moskvi še vedno ne ve, kdo bo predstavljal sovjetsko vlado in kje bo sedež konference. Govori pa se, da bo vlado ZSSR zastopal ali Kuz--------------------- njecov ali Zorin. Prihod britan- skega in ameriškega delegata pa je, predviden za nedeljo. V Londonu se je predstavnik Kennedyja Averell Harriman, ki je prispel sinoči, sestal danes Anglp pozneje pa ga je Mac Millan povabil m* «delovno kosilo» v «Aclmira-lifety House». Zvečer se je iz dobro obveščenih virov zvedelo, da sta obe delegaciji dosegli «popoln sporazum glpde korakov in glede skupne taktike» na ponedeljkovi moskovski konferenci. Prt tem se dodaja, da so stališča «povsem istovetna» in da so se glede tega razumeli že na dopoldanskem sestanku. Sovjetski veleposlanik v Londonu Soldatov se je včeraj pogovarjal četrt ure z Mac Millanom in ga baje obvestil, kako Hruščov trenut- no ocenjuje mednarodni položaj. Isti dobro obveščeni viri pravijo, da so tudi po tem razgovoru zahodna in sovjetska stališča ostala nespremenjena. Mac Millan pa ni poslal HruščoVu nobenega sporočila. Z angleške in ameriške strani prevladuje «previden optimizem». Iz drugih virov pa se je zvedelo, da niti veleposlanik Soldatov ni izročil nobenega osebnega pisma Hruščova Mac Millanu, kot je pisal Hli ■ i "1 1 ■■ BEQGRAD, 13, — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zad®ve Drago Kunc je na današnji zadnji tiskovni konferenci pred poletniih dopustom ocen il predloge, ki jih je Hruščov prikazal v svojem govoru v Berlinu kot konstruktivne in izrazil prepričanje, da bodo pripomogli, da se na bodoči tristranski konferenci v Moskvi dosežejo konkretne rešitve. «Jugoslavija, je dodal Kunc, daje velik pomen razgovorom v Moskvi. Dejstvo je, da so pogoji za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov že zdav- ir > mmmm fecjs: Modeme delovne pogodbe za spolovinarje in delavce» itd. Na sliki: prizor z manifestacije v Reggio Emilia naj dozoreli. Poleg tega so nekatere pomembne izjave najodgovornejših državnikov zadnje čase povečale upe svetovne javnosti,» je poudaril Kunc, «da bo tokrat prišlo do stvarnih praktičnih razgovorov.» Kunc je izrazil upanje, da bo ta konferenca istočasno tudi začetek reševanja nekaterih drugih odprtih mednarodnih vprašanj. Zastopnik državnega tajništva je prav tako pozitivno ocenil sklep konference v Victoria Foul-du o razpustitvi centralne afriške federacije in je izrazil upanje, da bo ta sklep pospešil dosego neodvisnosti Severne Rodezije in Njase. Istočasno pa je Kunc izrazil še zaskrbljenost spričo dèj-stva, da je s tem sklepom prepuščena v Južni Rodeziji vsa o-blast rasistom, ki drže afriško večino brez političnih pravic in v gospodarski podrejenosti. «Podaljšanje takega stanja v današnji Afriki», je ugotovil Kunc, «ni le anahronizem, temveč predstavlja resno nevarnost za mir na tej celini». V zvezi z nečloveškim ravnanjem zahodnonemške policije v Muenchnu z jugoslovanskim zdravnikom dr. Petkovičem je D. Kunc dejal, da opravičilo načelnika muenchenske policije ne more zadovoljiti jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada pričakuje ne le preiskavo nad policijskimi uradniki, temveč tudi, da bo za-hodnonemška vlada sprejela potrebne ukrepe, da se taki in podobni izbruhi proti jugoslovanskim državljanom za vselej preprečijo. Na vprašanje, kaj lahko reče o poteku jugoslovansko - zahodno-nemških razgovorov v Muench-nu, je Kunc dejal, da jugoslovanska vlada ni zadovoljna z dosedanjim potekom razgovorov. «Očitno je,» je izjavil Kunc, «da vlada Zvezne republike Nemčije ne kaže potrebne pripravljenosti za rešitev osnovnih vprašanj, o katerih se razpravlja». B. B. kot v sporazumih in v raznih besedilih — v tonu diplomatskih razgovorov. Nobena stran ni vztrajala pri svojih tezah do skrajne meje, in to velja za vse ravni. To dejstvo je važrto, ker dokazuje, da nam postaja domača misel, da morajo Sovjeti postati Evropejci, Da bi do tega prišlo, bosta morda potrebni ena ali dve generaciji, toda sovjetska družba se je modernizirala, postala je meščanska in to vodi do pomirje-nja kljub obstoju hladne vojne in kljub vohunskemu delovanju». Končno se je glede skupnih anglo-ameriških stališč za poga-j'anja o prepovedi jedrskih poskusov zvedelo, da so bila ta stališča v osnovnih obrisih določena že 29, in 30. junija letos na sestanku med Kfiunedyjem in Mac Millanom v Birch Groveju. Iz Pariza poročajo, da se je o moskovski konferenci govorilo tudi na sestanku med de Gaullom in sovjetskim veleposlanikom Vi-nogradovom. Pri tem se poudarja, da je de Gaulle sprejel Vino-gradova, takoj ko je ta prišel v Pariz iz neke vasi pri Moskvi, kjer je bil na oddihu. Bivši' tajnik atlantskega pakta Paul Spaak pa je danes popoldne poročal o svojih razgovorih s Hru-ščovom na seji stalnih predstavnikov držav NATO v Parizu — za zaprtimi vrati. Seji je predsedoval sedanji generalni tajnik NA TO Dirk Stikker. Kot' je znano, je bil razgovor s Hruščovom in Spaakom v Kijevu a Spaak je nato zanikal trditev, da sta s Hruščovom obravnavala tudi jedrske poskuse pač pa je dopustil možnost, da sta govorila o morebitnem nenapadalnem paktu med NATO in Varšavskim paktom, kar Hruščov postavlja za pogqj prekinitve hladne vojne. Ko je govoril ha združenju odvetnikov zvezne države Virginije Je Rusk ponovno podčrtal, da ZDA ne bodo sklenile «nobene kupčije» z ZSSR na škodo svojih zaveznikov na bližnjih pogajanjih v Moskvi glede ukinitve jedrskih poskusov, in je dodal, da so v tesnih stikih s svojimi zavezniki kar zadeva pripravo teh razgovorov v Moskvi. Kar zadeva večstransko jedrsko oborožitev NATO pa je Rusk dejal, da je politiki razvoj v Evropi zelo zapleten in da zato ZDA ne morejo dati jasnega in dokončnega odgovora na to vprašanje, vendar pa so, po temeljiti proučitvi tega vprašanja, prišle do zaključka, da bi «večstranska sila bolje ustrezala njenim dolgoročnim smotrom glede evropske enotnosti in atlantske Nacistični sodniki BONN, 12. — Senat zvezne republike Nemčije je danes odobril zakonski osnutek, da bi vlada mo. gla upokojiti pred časom tiste sodnike, ki so se kompromitirali z nacizmom. Do sedaj so v takih primerih le svetovali sodnikom, naj podajo prostovoljno ostavko. Spričo okoliščine, da je bilo ta-kih primerov izredno malo, bo za upokojitev takih sodnikov poskrbel novi zakon, seveda če ga bo-do uveljavili. Razgovori o trajektih Dubrovnik-Bari in Zadar-Ancona ZAGREB, 12. — Po vesteh iz Zagreba se razgovori med zastopniki republiškega tajništva za promet in pomorstvo in zastopniki Barija in Ancone o vzpostavitvi trajektne zveze na liniji Bari - Dubrovnik in Ancona - Zadar približujejo uspešnemu koncu. Predvideva se, da bo zveza med omenjenimi mesti verjetno vzpostavljena že v začetku prihodnjega leta. Turistično sodelovanje med Slovenijo in Koroško DUNAJ, 12. — V Celovcu so se končali dvodnevni razgcAtori jugoslovanskih in avstrijskih strokovnjakov za turizem. V razgovorih so proučili možnosti razširitve sodelovanja med Koroško in Slovenijo na tem področju. Po pisanju koroškega tiska so na sestanku razpravljali o konkretnih oblikah sodelovanja turističnih ustanov obeh držav. zdravljenju, in da je imel z njim prijateljski razgovor. Jutrišnja številka «Ljudskega dinevnika», uradnega glasila KP Kitajske, objavlja uvodnik, v katerem je rečeno med drugim: «Odkrito moramo priznati, da je sedanje stanje zelo resno zaradi u-krepov, ki jih je sprejel centralni komite Kp SZ, da bi poslabšal kitajsko-sovjetske odnose.» U-vodnik nadaljuje: «Kitajska komu. nistična partija se dobro zaveda svoje zgodovinske dolžnosti, ki je v tem, da zavaruje in okrepi veliko enotnost med kitajsko in sovjetsko partijo in med obema deželama. Ta enotnost je izredno važna in zanima ves svetovni po. ložaj. Delegacija KP Kitajske bo napravila, skladno s prejetimi navodili, vse mogoče, da bi se razgovori končali uspešno. Delegacija dokazuje veliko potrpežljivost in ne štedi z nobenim naporom v tej smeri.» Vendar pa list poudarja, da imajo «nesoglasja med o-bema partijama zelo resen značaj» in dodaja: «Dejansko gre za to, da se določi, ali je treba u-veljaviti temeljna načela marksi. zma-leninizma, ali jih ni treba u-veljaviti; ali je treba sprejeti revolucionarna načela moskovske deklaracije iz leta 1957 in mani. fest 81 komunističnih partij iz leta 1960, ali pa jih ni treba sprejeti.» V uvodniku se hkrati energično protestira proti temu, da v SZ niso objavili pisma KP Kitajske od 14. junija in proti napadom CK KP SZ na vsebino tega pisma; list se vprašuje: «Ali CK KP SZ smatra, da ima pravico monopolizirati tolmačenje izjave iz leta 1957 in manifesta iz leta 1960?» List zaključuje: «Iskreno upamo, da se bodo naši sovjetski tovariši vzrdžali vsakršnega ne-premišljenega dejanja in da ne bodo tirali stvari v skrajnost. Razumeti je treba, da ni moč zaustaviti idej niti rešiti ideoloških nesoglasij z diktatom ali z ukazi. Dejstvo, da se smatrajo lastni predlogi kot dokončni in da se odreka drugim pravica, da govo. rijo, ne vodi nikamor. V prete- klosti so bili ljudje, ki so zagrešili tako norost, toda vedno jim je spodletelo.» Potem ko je poudaril, da je treba postaviti odnose med obema partijama na enakopravne temelje, glasilo KP Kitajske nadaljuje takole; «Ce nesoglasij ni moč rešiti danes, morejo počakati do jutri; če jih ni moč rešiti letos, morejo počakati do prihodnjega leta. Kitajska komunistična partija je potrpežljiva. Smo že rekli z vso potrebno resnostjo, da obe stranki morata proučiti sporna vprašanja na bratski način, v celoti in v podrobnostih. O točkah, glede katerih je možen takojšnji sporazum, je moč skleniti sporazum. Kar zadeva druge točke, jih je moč odložiti v perspektivi bodoče rešitve. Ce ni moč izčrpati naših diskusij v teku enega zasedanja, je moč imeti več razgovorov in naši stranki moreta imeti druge dvostranske sestanke.» Potem ko je dejal, da «le imperialisti, ki jih vodijo ZDA, reakcionarji in revizionisti, ki jih predstavlja Titova skupina, računajo z neuspehom razgovorov in s kitaj-sko-sovjetskim razkolom», list zaključuje s pozivom, da naj se «sovjetski tovariši pridružijo napa-rom kitajske partije, da bi sedanji razgovori dali pozitivne rezultate in izboljšali kitajsko-sovjetske "odnose». Po sporazumu v Bruslju BRUSELJ, 12. — V krogih evropske skupnosti komentirajo z velikim zadovoljstvom sklep sveta ministrov, da bodo obnovili iiimiiiiitiitiiiiiiiiiiimiii.........i..iiiiniiiin.iniiMitiiiiiiitiM:...ii„u„„lliil„MIII,l„ll„mll. U Franciji se nadaljujejo demonstracije Delavci in nameščenci stavkajo in demonstrirajo zaradi protistavkovnega zakona, kmetje pa zaradi neurejenega kmetijskega trga - Ali bo de Gaulle obiskal ZDA? PARIZ, 12. — V ponedeljek bo precej živahna razprava v poslanski zbornici, ko bo diskusija o vladnem zakonskem o-snutku, ki omejuje pravico stavkanja na področju državnih uslužbencev in javnih služnosti. Omejitev je v tem, da morajo ustrezne sindikalne organizacije sporočiti oblastem pet dni prej, da nameravajo proglasiti stavko. Proti temu osnutku bo na- ---------------------— stopila opozicija, ki bo zahtevala umik zakonskega osnutka. Predsedniki vseh parlamentarnih skupin so prejeli številne protestne resolucije proti zakonskemu osnutku, hkrati pa se nadaljujejo protestne manifestacije, ki jih z uspehom organizirajo sindikati. V vseh glavnih poštnih uradih v Parizu je osebje začelo delo s četrturno zamudo. «Metro» ni o-bratoval od 15. ure do 15.15. V rudnikih na severu so delavci začeli z delom s četrturno zamudo; v Boulogne so pristaniščniki stavkali pol ure. Povsod so nameščenci podjetij za plin in elektriko, poštni uslužbenci, nameščenci socialnega skrbstva in drugih sektorjev javnih služnosti povsod ravnali po navodilih sindikatov. Veliko število delavcev v tovarni Renault se je udeležilo zborovanja, ki so ga sklicali razni sindikati. Med kmeti v južnih pokrajinah vlada še nadalje nezadovoljstvo, ker se je dosedanjijn kroničnim družila letos še predobra letina, ki je še poslabšala položaj kmetovalcev. Ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi odpomogla temu kritičnemu stanju, smatrajo kmetje za preveč pohlevne in zakasnele, Vlada je namreč prepovedala uvoz zelenjave in nekaterih vrst sadja, vendar pa se zaradi tega ni dvignila cena tega blaga. Nezadovoljstvo kmetov jzrablja-jo pogosto tudi v politične namene in na marsikateri protestni manifestaciji kmetov opazijo tudi transparente proti skupnemu tržišču. Na protestni manifestaciji v Meyrargues, ob izlivu Rone, ki se je je udeležilo okrog 1.500 kmetov, so odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, da naj se prepove do 15, septembra u-voz vseh tistih poljskih pridelkov, ki jih more dobaviti francosko podeželje, zlasti sadja in sočivja, iz katere koli države, vštevši države skupnega tržišča. Velika protestna manifestacija je bila danes v Cavaillonu, v Vaucluse. Več kot 30 ton krompirja. in raznega sočivja so odvr- vprašanjem kmetijskega trga pri- gli pred davčni ' urad in tudi v njegovo notranjost. Demonstranti so šli nato v povorki pred magistrat, kjer jim je župan izrazil svojo solidarnost. Trgovci so zaprli za pol ure svoje trgovine. Kmečka zveza visokih Pirene-jev je dala vladi «zadnje opozorilo», v katerem zatrjuje, da bodo kmetje mirovali do 14. t.m.; če pa vlada ne bi sprejela v bližnjih dneh ustreznih ukrepov, bodo začeli z borbo, «ker se ne moremo zadovoljiti z obljubami». Federacija francoskega tiska zahteva splošno amnestijo za kazniva dejanja na podlagi zakona o tisku. Priložnost za to njeno zahtevo je dala okoliščina, da so glavno urednico znanega satiričnega tednika «Le canard enchài-né» Jeanne Marechal črtali za pet let iz volilnih seznamov. Zahtevo o splošni amnestiji takih kaznivih dejanj je podprl tudi škof iz Tarbesa in Lurdesa, Theas, ki je napisal v biltenu škofije med drugim, da je amnestija v skladu s Kristusovim naukom. Spričo okoliščine, da je «Daily Herald» objavil vest, da je de Gaulle sprejel povabilo Kenne-dy.ia za obisk ZDA, je načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger danes demantiral, da bi Kennedy povabil de Gaulla na obisk v ZDA, hkrati pa je potrdil, da bi bil Kennedy vesel, če bi de Gaulle izrazil željo po obisku ZDA. gospodarske stike z Veliko Britanijo. S tem v zvezi se pripominja, da se tako zaključuje eno najtežjih razdobij v razvoju BGS in da se začenja novo razdobje, četudi ni moč za sedaj predvideti v kratkem pozitivnih zaključkov. Enako zadovoljstvo nad tem sklepom izražajo seveda tudi v Bonnu. Nič manjše pa ni zadovoljstvo, ki ga kaže francoski «Le Figaro», ki pravi med drugim, da bo «sporazum omogočil normalne odnose med Londonom in .šestimi', s čimer se bo odprla pot, na koncu katere bo, vsaj tako se upa, možen vstop Velike Britanije v skupno tržišče». V Londonu je zunanje ministrstvo izjavilo, da bo dalo svoj komentar šele takrat, ko se bo seznanilo z uradno vsebino sporazuma. V političnih krogih se pripominja s tem v zvezi, da je moč smatrati sporazum za zadovoljiv, četudi ni pričakovati v kratkem velikih uspehov. Podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister piccioni je oh svojem prihodu na letališče Fiumicino dal izjavo, v kateri je dejal med drugim, da je bila seja šestih zunanjih ministrov v Bruslju «resnično konstruktivna»; pred-vsem so dosegli pameten kompromis o spornem vprašanju, ki zadeva posvetovanja z Veliko Brita. nijo tudi na političnem področju in ne le na gospodarskem področju. Piccioni je nato izrazil z», dovoljstvo nad doseženo rešitvijo, «ker nam je bilo zlasti pri srcu, da se zagotovi, hkrati s prisotnostjo Velike Britanije v okviru Evrope, tudi njeno aktivno sodelovanje pri gospodarski in politični izgraditvi Evrope». Posebna komisija evropskega parlamenta za vprašanja cestnega prometa in prevoza proučuje sedaj vprašanje poenotenja predpisov, da bi tako sprejeli enoten evropski pravilnik o cestnem prometu. Pajetta pri Rankoviču BEOGRAD, 12. — Tajnik CK Zveze komunistov Jugoslavije Aleksander Rankovič je sprejel danes v Dubrovniku člana politbiroja CK KP Italije Giancarla Pajetto. Rankovič in Pajetta sta v daljšem tovariškem razgovoru razpravljala o vprašanjih s področja mednarodnega delavskega gibanja in sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in KPI. Razgovorov se js udeležil tudi predsednik komisije za mednarodne zveze CK Boško Si-Ijegovič. Po razgovorih je Aleksander Rankovič pridržal Pajetto na kosilu, na katerem sta bila med drugimi tudi Boško Siljegovič in predsednik občinske skupščine Dubrovnika inž. Ante Božinovič. Kako važna bo moskovska konferenca za dosego sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov, ki se bo začela v ponedeljek v Moskvi, je včeraj povedal predsednik britanske vlade Mac Millan. Za u-godno znamenje se smatra pri tem zlasti njegov poudarek, da so sc odnosi med Sovjetsko zvezo in Zahodom v zadnjih štirih letih izboljšali do pomirjenja, čeprav še vedno traja hladna vojna. Zaradi tega je logično, da postajajo priprave na konferenco v zadnjih dneh vedno bolj intenzivne. Včeraj sta ameriški in angleški delegat med razgovori v Londonu dosegla sporazum o skupnem zadržanju na konferenci. Zvedelo se je, da sta oba delegata sklenila, da bosta pristala tudi na razpravo o vprašanjih, ki zadevajo tiste odnose med Vzhodom in Zahodom, ki ne spadajo v okvir jedrskih poskusov. Toda to bosta storila le do tiste mere, do katere bo sovjetska delegacija taka vprašanja postavljala. Si-cer pa so na Zahodu mnenja, da utegnejo imeti moskovski razgovori rezultate osnovne važnosti za bodoče odnose med Vzhodom in Zahodom, seveda le v primeru, če bo dosežen sporazum o prepovedi poskusov. Sovjetski in kitajski delegati so se v Moskvi po predvčerajšnji prekinitvi sestali včeraj dvakrat, ludi o teh sestankih se ni moglo ničesar zvedeti, vendar pa prevladuje mnenje, da še vedno razpravljajo o dnevnem redu in še niso 7 glavno diskusijo. Značilne pa so po eni strani izjave Mikojan,a, da bo «KP ZSSR storila vse, kar je v njeni moči, da bi okrepila enotnost komunističnega in delavskega gibanja», po drugi strani pa pisanje pekinškega glasila KP Kitajske, ki poudarja, da «iskreno upamo», da se bodo naši sovjetski tovariši vzdržali vsakršnega nepremišljenega dejanja in da ne bodo gnali stvari v skrajnost». V Franciji se nadaljujejo stavke in demonstracije na dveh področjih. Kmetje demonstrirajo zaradi neurejenega kmetijskega trga, nameščenci in delavci pa proti zakonskemu osnutku, ki omejuje pravico do stavke in o katerem bodo v ponedeljek razpravljali v parlamentu, kjer se predvideva zelo burna diskusija. Tranzitni promet važna postavita za severnojadransiie luke MII J Za Srednjo Evropo so severno-jadranske luke po svoji naravi najprikladnejši izhodi na morje. Prva povojna leta so sicer to pri-rodno in gospodarsko edino upravičeno pot v celino nekoliko zanemarili — predvsem zato, ker poleg severnojadranskih luk v Jugoslaviji niso imeli priklad-nejlih mest za lasten izvoz in u-voz. Poleg tega pa so jih usmer-jevali tudi politični elementi, ki so od najnaravnejše poti na morje odvračali interesente srednjeevropskih držav. Danes je položaj že spremenjen. Domači jugoslovanski promet se je resno preusmeril v druge luke, a prelomnico smemo pričakovati, ko bosta zgrajeni normalna proga Sarajevo — Plode in kasneje Beograd — Bar. Progi, namenjeni za prevoz jugo-»lovanskega tovora, bosta oživili luki v Pločah in v Baru, ti pa bosta razbremenili severnojadran-ske luke, ki se bodo lahko (pravzaprav se bodo morale) omejiti predvsem na tranzitni promet za Srednjo Evropo. Ta omejitev v delu severnojadranskih luk predstavlja veliko vprašanje za nekatere, ki se ne ozirajo in ne poznajo dovolj splošnih gospodarskih gibanj. Ob razpravah o specializaciji luk se vedno znova zbojijo, da bodo »evernojadranska vrata na morje ostala brez zaposlitve. Zato tudi kritizirajo izgradnjo novih luških zmogljivosti vzdolž Jadrana. Resnica je seveda drugačna, kot si jo nekateri zamišljajo. Severnojadranske luke ne bodo ostale brez zaposlitve, vsakdanji zaslužek si bodo pač iskale v pridobivanju tovorov iz Srednje Evrope. Seveda to ni tako enostavno kot izkoriščati privilegiran položaj v domačem prometu; tuji transporterji bodo zahtevali in že zahtevajo kvalitetnejše storitve in ob večji izbiri domačih luških zmogljivosti se bodo take zahteve pojavile tudi pri domačih interesentih. Gre torej za gospodarsko zmotna stališča, zaradi katerih utegne trpeti celo jugoslovansko gospodarstvo Jugoslovanski gospodarstveniki se torej ne smejo ozirati nanje, pravilneje je, da drobnim interesom posameznih kolektovov nev’1 ub ustvarijo take pogoje, ki jih bodo silili usmeriti svojo dejavnost na akvizicijo tujih tovorov v interesu jugoslovanskega gospodarstva. Akvizicija ni težavna, kar potrjujejo dosedanji rezultati, dobljeni brez velikega truda. O tem’ govori tudi nagel vzpon tranzitnega prometa, visoke številke, ki še zdaleč niso take, kot bi mogle biti glede možnosti. V zadnjih treh letih se je promet preko severnojadranskih jugoslovanskih luk iz Češkoslovaške in Madžarske povzpel od 350.000 ton na 850.000 ton. Torej se je samo iz teh dveh srednjeevropskih držav več kot podvojil. Letos raste madžarski in češki tranzit enako kot zadnja leta, če ne celo hitreje, Obenem ugotavljamo, da za to povečanje prometa niso bili' storjeni posebni ukrepi, niso bile povečane akvizicije. To dejstvo nam govori, da bi z večjimi napori za pridobivanje tovora lahko pospešiti tranzitni promet in preko severnojadranskih luk v najkrajšem času zagotovili več kot 2 milijona ton tovorov letno. In to samo iz Češkoslovaške in Madžarske, kje so šele možnosti za povečanje prometa iz drugih držav. Upravičenost takih pričakovanj podpira spremenjena struktura uvoza in izvoza srednjeevropskih dežel. Osvobojena Afrika in Azija predstavljata tako za Jugoslavijo kot za Srednjo Evropo novo tržišče. Promet z novimi samostojnimi državami raste iz dneva v dan. Najpri-rod-nejšo in najkrajšo zvezo z njimi pa predstavljajo severnoja-dranske luke. Izvoz v azijske in afriške dežele tvorijo visoko-vredni izdelki, a uvoz surovine. Možnosti za visoko konjunkturo tranzitnega prometa so torej tu. Od luk in ostalih zainteresiranih partnerjev je odvisno, kako bodo prihajajočo konjunkturo izkoristili. Zato bi bilo prav, da se luke severnega Jadrana že zdaj pripravijo na nove naloge. V njihovem lastnem interesu je, da se porazgovore o prepotrebni specializaciji, ki jim bo prinašala najvišji dohodek ob najboljšem izkoriščanju vloženih sredstev. Specializacije po našem mnenju ne bo težko doseči — seveda če izhajamo s stališča, da bo dovolj zaposlitve za vse in če upoštevamo, da so produktivnost ter nizki stroški, prepotrebni za tekmovanje z drugimi lukami, odvisni najprej od visoke mehanske opreme. Vemo, da je mehanizacija draga in če bi vsaka luka hotela imeti vse naprave za najrazličnejše tovore, bi se tako preobremenila s stroški, da bi ji to onemogočalo konkurenčno nastopanje na zunanjem trgu. Sporazumna specializacija vnaprej izključuje take slabosti in dovoljuje skupen nastop navzven do inozemskih interesentov, ki bodo za vse svoje potrebe dobili usluge pod e-nakimi pogoji v severnojadranskih lukah, a pri tem ne bodo mogli izkoriščati njihovo medsebojno konkurenco ter željo doseči pogodbo za vsako ceno. Važno poglavje predstavlja transport do luk in iz luk. Tu mislimo na železniški promet, ki mora pod najboljšimi pogoji o-mogočiti hiter prevoz in odvoz tranzitnega blaga. Dobre perspektive tranzitnega prometa, ki se obetajo, dovoljuje maksimalno izkoriščanje • vseh smeri dovoza in odvoza z Jadrana, pd železnice pa zahtevajo; da s pravilnim vlaganjem sredstev omogoči kvalitetne prevozne usluge, ki bodo podpirale luško dejavnost. Zato preferencialne tarife, ki jih postavljajo železnice, ne bi smelo biti samo njihova domena. O njih naj bi odločali skupaj, vključiti bi jih morali v celotni kompleks tranzitnih u-slug in jih povezati z luškimi tarifami v nerazdružljivo celoto, s katero bi nastopali pred inozemskimi interesenti. Nič manj važen ni pomorski prevoz. Nove smeri, v katerih se giblje blago, tranzitirano preko severnojadranskih luk, postavljajo zahtevo po vzpostavitvi stalnih linij za te »meri. Brez investicij in organizacije stalnih linij z zadostno frekvenco v želenih smerelr Afrike in Azije, ne bodo dosegli tistih Uspehov, ki jih želijo. Zdi se nam, da prav perspektiv» tranzita preko severnojadranskih luk odpira nove možnosti jugoslovanskemu pomorstvu, ki naj bi v o-krepljenem tranzitnem prometu dobilo svoje haloge kot njihov bistveni sestavni del. Bodočnost severnojadranskih luk In njihovega zaledja je torej v tranzitnem prometu in njemu bi morali podrediti vsa neznat--na, čeprav trenutno važna vprašanja. mmm Na gornji sliki vidimo ladjo «Ciudad de Asuncion», ki se je potopila v zalivu Rio de La Plata lllf t IIIVVI ■ Vf tt l f f VI IMIII ■> ll Rili ■ vil Vit vt( t IllVICIIItIVt l tttf lf ■ IICtV#fl(f tttffSttetVf IVCflVVSV POTOPITEV LADJE «CIUDAD DE ASUNCION» Med rešenimi brodolomci v La Plata so tudi godbeniki «Tržaškega tria» Po zadnjih vesteh je zgubilo življenje 40 oseb, 22 pa je bilo ranjenih - Ladja je trčila v trup neke potopljene grške ladje Na potopljeni ladji «Ciudad de Asuncion», o kateri «mo že pisali včeraj, so bili tudi člani znanega glasbenega ansambla «Tržaški trio» Dario de Rosa, R enato Zanettovich in Amedeo Baldovino, ki so jih rešili, potem ko so čakali štiri ure na morju v rešilnem čolnu Po zadnjih poročilih je naraslo število smrtnih žrtev na 40, ranjenih pa na 22. Argentinsko pomorsko poveljstvo je sporočilo, da je prispelo od skupnih 420 oseb, ki s0 bile na ladji, 355 brodolomcev v mesto La Plata. Ko se je v Trstu zvedelo, da-------------!—---—> so bili na potopljeni ladji tudi člani «Tržaškega tria», se je poleg njihovih svojcev polastila tesnoba vseh ljubiteljev glasbe, ki so v velikem številu telefonirali svojcem godbenikov, tako da je bil njihov telefon stalno zaseden, To je najboljši dokaz, kako je «trio» priljubljen med tržaškim občinstvom, saj je ponesel tržaško ime po vsem svetu. Razumljivo je zato, da se je tesnoba spremenila veliko veselje, ko se je zvedelo, da so godbeniki živi in zdravi. Včeraj zjutraj so svojci prejeli kablogram s petimi besedami, ki se je glasil: «Zdravi. Nepoškodovani. Vse najbolje...» in podpis. Godbeniki so bili namreč na tur. neji po Južni Ameriki in so se vračali' 'i' là'djo po zalivu Rio de La Plkta v Buenos Aires, od koder so tudi poslali brzojavke. Tja jih je pripeljala minolovka «Muratore», ki jih je rešila. Kasneje je žena De Rose Maureen Jones, ki je tudi pianistka, prejela od svojega moža brzojavko, v kateri ji je še enkrat sporočil, da so vsi trije živi in zdravi ter da bodo nadaljevali koncerte. Enako brzojavko sta prejela -zakonca Negri od svojega zeta Zanettovicha. Tudi njihov argentinski impresarij Alberto Iriberri je z brzojavko potrdil, da so vsi trije godbeniki popolnoma zdravi. Novinarjem v Buenos Airesu pa je Dario De Rosa povedal, kako jih je po štirih urah rešila vojna ladja. Svoje potovanje so nameravali opraviti z letalom, čeprav čutijo proti letenju odpor. Ker pa je bilo slabo vreme, so se odločili za ladjo in se veselili vožnje po morju, čeprav je bila noč. Baldovino, ki je iz Rima in ki se je pridružil «triu» v poslednjem času, pa je izjavil, da so zgubili vse inštrumente, za katere jim je zelo žal; seveda pa so* srečni, da so ostali živi. Po vesteh agencije «Associated Press» so veljale gosli stradi-varke iz leta 1711, ki so bile last violinista Baldovina, 37 milijonov lir. Kar se nesreče tiče, poročajo, da je bilo reševanje brodolomcev otežkočeno, ker je bila na kraju gosta megla ter so po prvih znakih SOS bližnje ladje prejele netočne podatke o položaju ladje, tako da so zamudile mnogo časa, preden so prišle na kraj. Zdi se, da je prišlo do nesreče, ker je ladja zadela v trup potopljene grške ladje. Na tem kraju je sicer osvetljena boja, toda na ladji najbrž niso opazili tega znaka zaradi slabe vidljivosti. Z ladje so vsekakor spustili v morje vse rešilne čolne. Zdi se, da je bilo reševanje v začetku težko, ker se je dela potnikov polastila panika. Nekateri potniki pa pravijo, da se je nekaj rešilnih čolnov prevrnilo. Hladnokrvnosti kapitana pa je pripisati, da ni zavzela nesreča še večjega obsega. Takoj po trčenju je nastal na ladji požar in kapitanu je uspelo spraviti ladjo na peščino, tako da se je zakasnila njena potopitev in je bilo rešeno življenje mnogim potnikom. Kfo je nastal na ladji požar, so ši potniki nadeli rešilne pasove, nekateri pa so kar poskakali v morje in jih reševalne skupine niso mogle najti. • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllillllMICMiiIlliiiliiiiiliifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEURJA, NALIVI IN TOČA PO RAZNIH KRAJIH V DRŽAVI Pet mrtvih in 1 milijarda škode v vaseh na obali jezera Iseo Utrgal se je oblak in s hribov so prihrumeli hudourniki, ki so prinašali s seboj zemljo in drevesa ter podirali hiše - Strela ubila štiri ljudi v raznih pokrajinah BRESCIA, 12. — V zgodnjih jutranjih urah se je na obali jezera Iseo utrgal oblak. Med nevihto je zgubilo življenje pet ljudi, medtem ko znaša nastala škoda okrog 1 milijardo lir. Nevihta je divjala med naseljema Marone in pisogne. Lilo je kot iz škafa vso noč in potočki na hribu «Corno dei Trenta Passi» so se spremenili v hudournike, tako da je voda vse podirala in vlekla s seboj v dolino: skale, drevesa in zemljo. Prebivalci so bežali iz vasi, medtem ko je voda preplavila hiše. Najbolj prizadeti so bili kraji Vello, Toline in Pi-sogne. Smrtne žrtve so bile v zaselku Valle del Ri v Vellu. Tu je plaz blata in gramoza podrl hišo družine Guerrini. Štirje izmed devetih članov družine, in sicer družinski glavar 53-letni delovni invalid Giuseppe, njegova 50-letna žena Matilda ter hčerki Giuseppina in Pierina stari 25 oziroma 20 let. so ostali zasuti pod ruševinami in njihova trupla so odkopali pozneje. Plaz pa je ubil tudi 10-letnega Luigija Scardila, ki se je skupno s svojim očetom zatekel v hišo Guerrinije-vih. Reševalci so našli njegovo truplo. Trije člani družine pa so se rešili. 18-letnega Fausta je voda zavlekla celo v jezero, pa se je, čeprav ranjen, rešil s plavanjem. 13-letnegn Luigija in 10-letno Rachelo so še živa potegnili izpod ruševin. Odpeljali so ju v bolnico v Iseo. 19-letni Franco in lS-letni Guido pa sta bil» za časa nesreče zdoma. V Velu je neurje porušilo 10 hiš. Se pojebno je bila prizadeta neka predilnica. V njej sta bili mati in hči, ki sta videli, kako so se okoli njiju podirali zidovi. Vendar pa se jima je posrečilo, da sta se rešili skozi razpoko v zidu. Močno je opustošena tudi vas Toline, kjer je porušenih tudi 10 hiš. Kmetje pa so se pravbčasno rešili iz njih. Porušila se je tudi nova hiša, ki so jo komaj sezidali za zaročenca, ki bi se morala poročiti jutri in ki sta s hišo zgubila tudi vso ostalo imovino. Cesta, ki veže Brescio z Valca-monico, je pretrgana na dvanajstih krajih. Za njeno popravilo bodo potrošili 100 milijonov. Pri reševanju sodelujejo gasilci, karabinjerji in policisti. Iz mnogih hiš, ki to bile delno poškodovane, selijo stanovalce. Promet med Brescio in Valcamonico so preusmerili skozj Bergamo po dolini Cavallina. Vse brzojavne, telefonske in e-lektrične napeljave med prizadetimi vasmi so pretrgane. Delavci so že na delu, da jih zasilno popravijo Veliko škodo so utrpeli tudi pridelki, saj je naneslo na polja ogromno blata in grušča. Računajo, da je ostalo brez strehe 120 ljudi. Na kraj so poslali kamione z odejami, blazinami in posteljami, ki so jih razdelili med oškodovance. Skupno je poruše- nih 36 hiš. Nevihte in nalivi so bili tudi drugod. V Viareggiu so se ceste spremenile v prave potoke, saj je dosegla voda 15 cm višine. Zaradi tega je bil več ur ustavljen ves promet, Veliko škodo je povzročilo neurje tudi v Cremoni. Voda je vdrla v številne kleti in v podzemeljske prostore bolnišnice. Vihar pa je podrl mnogo dreves. Gasilci so bili vso noč na delu. Tudi pridelki so bili močno prizadeti. Veliko škodo je povzročila tudi toča v pokrajini Ancona. V raznih krajih je strela ubila štiri ljudi. Vlak zmečkal avtomobil «600» GRAVINA, 12. — Neki avto «600» je zavozil čez železniško progo med Gravino in Poggiorsi-nom, ravno ko je prihajal po tiru vlak, ki je naravnost zmečkal vozilo. Reševalcem, ki so prišli na kraj, ni preostalo drugega, kot da so potegnili trupla treh potnikov iz razbitin. Trije mrtvi v francoskem rudniku PARIZ, 12. — V premogovniku v Perquencourtu je zemeljski usad zasul tri rudarje, med ka- terimi'je bil tudi en Italijan. Rudarji so opravljali utrjevalna dela v nekem rovu, ko se je udrlo nad 400 kub. metrov zemlje in jih zasulo pod seboj. Na kraj so takoj prihiteli reševalci. Ko so odkopali prvega rudarja, 33-letnega Florisa Pannecouka, je bil ta že mrtev. Delavci nadaljujejo izkopavanje) da bi našli trupli ostalih dveh rudarjev: 28-letnega Italijana Finarija in 29-letnega Poljaka Wlodarczyka. Huda nesreča v železarni v Nikšiču BEOGRAD, 13. — V železarni «Boris Kidrič» v Nikšiču je prišlo danes zjutraj do hude nesreče, ki je terjala življenje treh delavcev, medtem ko jih je šest ranjenih. Do nesreče ie prišlo, ko se ie kotel z razbeljenim jeklom snel z žerjava in se je raztopljeno jeklo ulilo nad skupino delavcev. Meij ranjenimi delavci je stanje štirih zelo kritično, tako da je le malo upanja, da bodo preboleli hude opekline. Dva vojaka ubita med vajami v ZDA EGLIN (Florida), 12. — Med vojaškimi vajami so štiri ameriška reakcijska lovska letala ubila dva vojaka in jih 14 ranila. Letala so streljala s strojnicami in izstrelila tudi nekaj raket. Ena izmed teh je zadela celo v neki bunker, kjer so bili vojaki, katerih naloga je bila, opazovati vaje. BORBA ČRNCEV PROTI DISKRIMINACIJI Hudi nemiri na jugu Združenih držav Amerike Belci so streljali na črnce, ki so demonstrirali CAMBRIDGE (Maryland), 12. — Snoči je prišlo v Cambridgeu do hudih spopadov med belci in črnci in policija je, kot po navadi, odločno nastopila le proti črncem. Zaradi tega so bili tudi trije policisti in pripadniki narodne straže ranjeni. Poleg tega je bilo ranjenih tudi več civilistov. Spopadi in nemiri so se nadaljevali vso noč in zdelo se je, kot da bi nastal ljudski upor. Do nemirov je prišlo po običajni večerni demonstraciji nasprotnikov diskriminacij pred mestnim sodiščem. Črnci in njihovi prijatelji so pred sodiščem najprej molili in ko so se vračali v povorki proti domu, so belci streljali nanje, tako da je prišlo do spopada. Nastopila je tudi policija. Kasneje je poveljnik marylandske narodne straže prevzel v mestu oblast in poklical straže tudi z dežele. Toda incidenti so se nadaljevali. Belci so se vozili z avtomobili po črnski četrti ter streljali na črnce. Poročilo pravi, da so črnci odgovorili na to streljanje. Do spapodav je prišlo tudi v Savannahu, kjer je 2.000 črnskih demonstrantov korakalo pred zapor, kjer je zaprt neki njihov voditelj. Policija je napadla demonstrante s krepelci in solzilnimi plini ter jih mnogo prijela. V Danvillu v Virginiji je policija prijela 30 črncev, ki so demonstrirali pred županstvom. Demonstracije proti rasni diskriminaciji so bile tudi v drugih krajih. Proti plemenskemu ločevanju je včeraj spregovoril tudi kardinal Spellman. Predsednik Kennedy pa se je srečal s skupino 72 gospodarstvenikov ter jih pozval, naj store vse, da se omogoči zaposlitev tudi črncem. Razna gospoda se sedaj ubada s «skrbjo», kje bo bolje prebila poletne počitnice. Beguni, vdova po Aga Kanu, si je izbrala Balearske otoke, kamor se je pripeljala s svojo jaht» Proces proti Globkeju BERLIN, 12. — Na procesu proti Globkeju v vzhodnem Berlinu so danes zaslišali razne priče, ki so govorile o nalogah obtoženca pri «dokončni rešitvi židovskega vprašanja», to je pri uničenju Zidov. Državni tožilec je na podlagi dokumentov z Eichmannovega procesa obtožil Globkeja, da se je že leta 1941 udeležil tajne konference, na kateri so pripravili načrt za uničenje 2idov. It nji rje v» tjlerlttliSče ^ rjluhbu ^ blihu%bivt> Začetek XIV. dubrovniških poletnih iger Kralj Pavel v Atenah ATENE, 12, — Kralj Pavel in kraljica Friderika sta prispela danes z letalom v Atene s svojega uradnega obiska v Angliji. Beg neveste tik pred poroko AGRIGENTO, 12. - 17-letna Ele» na Timeneri, ki bi se morala poročiti jutri s svojim 40-letnim bratrancem Vincenzom Timeneri-jem, je zbežala zdoma z 21-letnim Mariom Casalejem ter s tem preprečila poroko. Mladenka in mladenič sta se namreč pred kratkim tajno zaročila. Oče je hotel prisiliti dekle, da poroči svojega bratranca, ki je zanjo vsekakor «prezrel», a je zelo petičen. Paoliju gre na bolje GENOVA, 12. — Zdravstveno stanje znanega pevca in pisca popevk Gina Paolija, ki se je ranil z dvema streloma iz pištole in ki so ga sprejeli s pridržano prognozo v genovsko bolnišnico, se je sinoči nekoliko izboljšalo. Se sedaj pa se ne ve, ali gre za nesrečo ali za poskus samomora. Sam Paoli trdi, da gre za nesrečo, vendar pa je bolj možno, da si je hotel vzeti življenje. Paoli, ki se je rodil pred 29 leti v Tržiču, a je živel skoraj vedno v Genovi, je zelo znan in pri-ljubljen. Včeraj ga je obiskalo v bolnici nad 50 sorodnikov in pri. jateljev. Mnogo ljudi pa je te. lefoniralo v bolnišnico iz vse države in iz inozemstva. Med njimi je bila tudi skupina vojakov, «pevčevih občudovalcev». Charles le Brun Je dobil mesto v Versaillesu Veliki francoski slikar iz časa Ludvika XIV. Charles le Brun je končno dobil svoje zasluženo mesto v razstavnih galerijah Versaillskega dvorca. Doslej je bil ta avtor ob mnogih drugih, zlasti Poussinu in La Touru, precej prezrt v umetnostni zgodovini. S sedanjo obsežno stalno razstavo pa je bil rehabilitiran. S terase palače Sponza v Dubrovniku so fanfare naznanile začetek XIV. dobrovniških poletnih iger, ki potekajo pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita. Po pozdravnih besedah predsednika občinske skupščine se je začel tradicionalni ceremonial. Ob zvonjenju zvonov je svečana povorka baklonoscev v narodnih no-šah iz dubrovniške okolice v vlogi spremstva festivalske zastave krenila iz knežjega dvorca do Orlandovega stebra, kjer je glasnik, ki je tudi nekoč sporočal meščanom novice o pomembnih dogodkih prebral razglas o otvoritvi letošnjih poletnih iger. Pri tem so ob zvokih fanfar potegnili na drog vrh Orlandovega stebra rdečo festivalsko zastavo z napisom «Libertà«». Sledile so recitacije pesmi iz zakladnice dubrovniške književnosti ter koncert velikega zbora in orkestra, ki je izvajal Gunduličevo «Himno svobodi» n glasbeni obdelavi Jakova Gotovca. Lepo dejanje mehiškega književnika Znani mehiški pisatelj Mario Monteforte Toledo, ki se mudi pri nas kot gost zveznega sekretariata za informaci je, je obiskal sedež Zveze književnikov Jugoslavije in ji odstopil avtorske pravice za prevod svojega romana z namenom, da bi se ustanovila nagrada «Benita Juareza». To nagrado naj bi v prihodnjih dveh letih podelili za dva najboljša romana naših mladih avtorjev, Toledo je izjavil, da namerava v svoji deželi zagotoviti sredstva, ki bi omogočila, da bi se ta nagrada podeljevala v Jugoslaviji vsako leto. Razstava japonskega grafika v Ljubljani Sinoči so v Mali galeriji na Titovi cesti 11 odprli razstavo grafik, ki jih razstavlja japonski u-metnik Hideo Hagivara. Število radijskih in televizijskih sprejemnikov v Sloveniji se veča V prvih šestih mesecih letos se je število radijskih sprejemnikov v Sloveniji dvignilo od 345 tisoč na 360.985. En radijski aparat pride na pet prebivalcev. Število televizijskih sprejemnikov se je v istem času dvignilo od 22.510 na 29.402. En televizijski sprejemnik v Sloveniji pride na 53 prebivalcev. Knjiga in brošura o Jugoslaviji v Kairu. V založbi popularne «Politične knjižnice» v Kairu je izšla knjiga izpod peresa Favzija Abdela Amida, ki se je mudil pred kratkim kot funkcionar direkcije za informacije ZAR v Jugoslaviji. Naslov knjige je «Razvoj jugoslovanske družbe» Eno izmed poglavij govori o odnosih med Jugoslavijo in arabskim svetom, zadnje pa o odnosih med Jugoslavijo in SZ. Brošura «Sodobna Jugoslavija», ki jo je napisal novinar Ahmed Attal, Vlaje osnovne podatke o notranjem razvoju Jugoslavije in o njeni zunanji politiki. Prvi okrogli kinematograf na svetu Pred dnevi je dobil Hamburg prvi okrogli kinematograf na svetu. V tej dvorani so sedeži v sredini, okoli (200) gledalcev na vrtljivih sedežih pa je platno, tako da se vrtijo in imajo vtis «krožnega in popolnega gledanja». Kino so zgradili za pol milijona mark, v njem pa vrtijo filma «Potovanje na luno» in «Prividi». Festival amaterskih gledališč na Hvaru Na III. festivalu dramskih a-materjev Jugoslavije, ki bo na Hvaru od 26. julija do IS. avgusta, bo sodelovalo 14 amaterskih gledališč iz vseh republik, razen Črne gore, ki letos ne bo poslala svojega predstavnika. To je zaključna prireditev enega izmed najbolj množičnih tekmovanj pri nas .— izbirna tekmovanja za hvarski festival so se vrstila od občinskih in okrajnih do republiških tekmovanj. Novost festivala so zlata, srebrna in bronasta odličja za najboljše skupine. Duke Elllngton se pripravlja na turnejo Eden največjih umetnikov jazza in vodja najboljšega jazz orkestra, Duke Ellington, se pripravlja na veliko turnejo po deželah Srednjega vzhoda tn Azije. Od začetka septembra do srede decembra bo koncertiral v 13 državah. Knjiga «Rakov povratnik» pred aodilčem v ZDA Najviije sodišče v ZDA bo razsodilo, ali je znana knjiga Henryja Millerja «Rakov povratnik» opolzka ali ne in ali se zato lahko prepove njena prodaja. Knjiga je bila prvič objavljena leta 1934 v Parizu, toda do leta 1959 je bil prepovedan njen uvoz v ZDA. Založba se je obrnila na najvišje sodišče, ker je prizivno sodišče v Nem Yorku proglasilo knjigo za opolzko in pornografsko ter pre- povedalo njeno prodajo in |»r- jenje. Razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk v Mexico City Na univerzi mehiške federalne države Gfianahato so v navzočnosti večjega števila predstavnika* oblasti, kulturnih in javnih delavcev ter študentov odprli ras-stavo jugoslovanskih srednjeveških fresk. Med občinstvom ja veliko zanimanje za to razstavo, ki je doslej obiskala že nekaj večjih mehiških mest in kulturnih središč. Tizianova slika v Osumu v Franciji Gospa Larrieu v Osumu prt Tarbesu v Franciji ima zbirko slik, med katerimi je najbolj dragocena Tizianova «Ecce Homo». Slika meri 78 X 54 cm. Vest je povzročila precejšnjo senzacijo in mnogo trgovcev s slikami je ie ponudilo gospe, da sliko odkupijo. Zdi se, da je Tiziano naslikal to sliko leta 1502, ko je še delal skupaj t Giovannijem Bellinijem in ko je navezal prijateljske stike z Giorgionejem. Nov roman na TV Italijanski televizijski gledalci bodo lahko gledali nov roman, ki so ga predelali za oddajo po televiziji v Franciji in ki ga bo predvajala tudi italijanska televizija. Gre za roman pisatelja Aleksandra Dumosa «Vitez rdeče hiše». V romanu nastopajo kraljica Maria Antoineta, Fou-quier-Tinville ter meščana Mo-rnnd in Maurice Lindet s svojo zaročenko, Pasolini amnestiran Včeraj je bil v Rimu pred tamkajšnjim prizivnim sodiščem proces druge stopnje proti pisatelju Pier Paolu Pasoliniju, ki je bil obtožen, da je z orožjem napadel nameščenca bencinske črpalke v Sabaudii, za kar ga je sodišče prve stopnje obsodilo na 15 dni zapora in pet dni pripora. Sodišče je takrat namreč menilo, da ni šlo za pravi rop, ampak le za grožnje. Seda j je prizivno sodišče proglasilo za Pasolinijev «zločin» amnestijo, Pasolini je vedno trdil, da je popolnoma nedolžen. Nekateri ljudje pa so menili, da je res napravil kakšno budalost, toda samo zato, da bi mu služila kot snov za kako njegovo bodočo povest. Natečaj «novih grl» V Castrocaro Terme v pokrajini Forlì so se začele polfinalne tekme v 7. natečaju «Novih grl za popevke». Na tem tekmovanju bodo določili deset finalistov, izmed katerih bodo zbrali dve «novi mladi grli», ki se bosta udeležili 14. festivala v San-remu. Prijavilo se je 4000 mladenič in mladeničev, izmed katerih so izbrali 12 polfinalistov. Vsi ti bodo kar dva meseca popevali in s tem osrečili prebivalce in morebitne turiste v Castracani. Smrt dirigenta Magrlja V New Yorku je v starosti 75 let umrl Rocco Magri, eden najbolj znanih dirigentov orkestrov v New Yorku, Magri je prispel v ZDA s Sicilije leta 1907. Med prvo svetovno vojno je bil kot poročnik v godbi ameriške mornarice, kasneje je igral v orkestru Metropolitana in končno so ga poklicali dirigirat godbo mestne policije v New Yorku. Kasneje je ustanovil simfonični ansambel «Kolumbovih vitezov», katerega je dirigiral na številnih koncertih J znani Carnegie Hall. Uspeh genovskega gledališča v Haagu Genovsko stalno gledališče je doseglo v Haagu velik uspeh z uprizoritvijo Goldonijeve komedije «Beneška dvojčica». Komedijo so uprizorili v okviru holandskega festivala. Gledališče bo nato odpotovalo v Koeln, Prihodnje leto pa bo odšlo v Pariz, na Poljsko, na Madžarsko in v Nemčijo. Deset let za novo zgodovino Pariza Deset zgodovinarjev se pripravlja, da bo skupno napisalo zelo važno delo, to je zgodovino Pariza od njegovega izvora do današnjih dni. Delo zgodovinarjev bo trajalo deset let. Med uredniki tega dela so tudi dekan književne fakultete na Sor-boni, tajnik Akademije umetnosti, načelnik konservatorjev pariških muzejev, ravnatelj Inštituta za urbanistiko in druge osebnosti. Prihodnji teden bodo imeli prvi delovni sestanek. Ansambel «Lezginka» v Jugoslaviji Z letalom iz Prage je pripotovalo v Beograd 50 članov znanega sovjetskega kavkaškega ansambla pesmi in plesov «Les-ginka». Do konca julija bodo nastopili v Sarajevu, Pulju, Poreču, Ljubljani (16. jul.), Kopru (17. jul.), Opatiji, Zagrebu in Beogradu, v avgustu pa še v Ulcinju, Nikšiču, Goraždu, Foči, Ivangradu, Titogradu in v Pljevljah. U TANTOVO PREDAVANJE V RIMU Vloga Združenih narodov pri uveljavljanju človeških pravic na svetu 2. Sodelovanje med vladami se je nadalje konkretiziralo v tem, da so te prevzele bolj določene pravne obveznosti tako, da sò pristale na mednarodne inštrumente, ki se nanašajo na najrazličnejša ' področja : nad 70 držav je podpisalo konvencijo o postavitvi genocida izven zakona; mnogo držav je nadalje pristalo na konvencijo o zatrtju suženjstva, o političnih pravicah ženske, o ureditvi državljanstva poročenih žensk, o pristanku na poroko odnosno registracijo porok, o statutusu beguncev in ljudi brez državljanstva itd. Specializirane ustanove Združenih narodov, kot- npr. mednarodna organizacija dela in organizacija ZN za šolstvo, znanost in kulturo (UNESOO), ki so prav tako neposredno zainteresirane za spodbujanje in zaščito človeških pravic, so pred kratkim sprejele konvencijo, ki se nanaša na ukinitev prisilnega dela, na diskriminacijo v službi in pri delu, na diskriminacijo na področju šolstva, itd. Z druge strani vsi vemo, kako počasi napredujeta dva načrta pogodb o človeških pravicah, katerih eden se nanaša na državljanske in politične pravice, drugi pa na gospodarske, socialne in kulturne pravice, in katerih namen je naj bi države dale pravno obliko načelom splošne deklaracije in hkrati zajamčile, da sg bodo ta načela tudi spoštovala. Na prihodnjem zasedanju generalne skupščine, ali morda naslednjem, bo tretja komisija generalne skupščine razpravljala o problemih, ki izhajajo iz uresničevanja omenjenih dveh pogodb in iz ustreznega jamstva glede njih izvajanja. Razpravljalo se bo o tem, kdo ima pravico, vložiti pritožbo proti kršitvam državljanskih in političnih pravic in na koga naj bi se te pritožbe naslavljale. Ali pa se bo razpravljalo o tem, kako naj bi se kontroliralo in spodbujalo v smeri priznavanja in spoštovanja gospodarskih, ' socialnih ter kulturnih pravic. Vse to so problemi, ki terjajo temeljit študij. Doslej smo govorili o sodelovanju, vendar je treba, spregovoriti tudi o nasprotjih, ki vladajo v Združenih narodih, seveda, v zvezi š problemi o spoštovanju človečanskih pravic. Gre za nasprotja, ki so bila pogosto vzrok ostrim napadom enega čla na ZN proti drugemu. Gre za na sprotja, ki so privedla do ne skončnih razprav o tem, kakšn so bili nameni onih, ki so sta tut Združenih narodov sestav' Ijali. Toda vse to je bilo, je in bo posledica one svobode, ki se odraža v razpravah in ki je o-snovno bistvo Združenih narodov ter, hkrati, vzrok tiste vneme, ki so jo narodi vedno kazali, ko je šlo za uveljavitev človečanskih svoboščin. V takih razmerah smemo, od časa do časa, pričakovati tudi odobravanje priporočil, katerih razlog je edinole ideološki ali idealistični namen, ne da bi pri tem upoštevali specifično dejansko stanje. Poleg tega bomo vedno priča težnjam, da se izražajo nasprotna mnenja, pa čeprav le zaradi retorike, kajti na področju človečanskih svoboščin razna občutja in instinkti pogosto prevladajp nad razumom in tudi nad smislom za mero. V splošnem smemo trditi, da napori, ki so jih Združeni narodi dali na področju človečanskih pravic, niso bili brezuspešni, hkrati pa je treba tudi poudariti, da vsakršna ocena teh naporov mora slediti neki konkretni perspektivi. Tako je na primer nujno potrebno dati pravno obliko človečanskim pravicam, določiti postopek in instance za njihovo zaščito, nadalje poskrbeti za vzgojo in ustvaritev javnega mnenja, ki bo naklonjeno spoštovanju teh pravic. Vendar človečanske pravice ne morejo biti zajamčene, če v narodih ni namena ali, če hočemo, splošne zavesti, ki bi jih silila, da se med seboj podpirajo in si v obrambi teh pravic pomagajo ob istočasnem popolnem razumevanju pravičnih teženj posameznika, skupnosti, države in mednarodnega reda. Kon-kretiziranje človečanskih pravic in njih ustrezno praktično izvajanje pa ne bo možno brez popolne svobode, pa naj bi ovira temu prihajala od koder koli. Potrebno je poleg tega, da se bolje cenijo cilji in norme šta-tuta, ki se nanašajo na člove» čanske pravice, cilji, ki se konkretizirajo v tem, da spodbujamo in opogumljamo formiranje pravnih ali tudi drugih pogojev, s pomočjo katerih vlade in narodi morejo ob medsebojnem razumevanju in zaupanju povsem uresničiti in zaščititi človeške pravice in temeljne svoboščine. Od vedno so ljudje pokazali, da so za te temeljne svoboščine pripravljeni boriti se in, če je potrebno, tudi umreti. So to večne človečanske vrednote, ki bodo preživele tudi trenutne minljive politične teorije in ideološka nasprotja; so to, upam, vrednote, ki bodo okrepile našo odločnost, da kljub ogromni sili jedrskega o-rožja in medcelinskih izstrelkov, mirno in z zaupanjem nadaljujemo po poti sodelovanja in sprave, ki edina more pripeljati v boljši svet, v katerem bodo vsi spoštovali načelo statuta, ki pravi, da imajo «enake pravice moški in ženske, veliki in mali narodi». P /V' f: ; ‘j !§:§ j?:* w ‘ ! Železna Kapla na Koroškem • ■IBII IIBHItaiasAkaiagAlttllll, MOlf IlCIf ICCffltf t IVIflVIOMIIIM lil Itll* ■■ I II Vii HI I • 111 IIVtMf ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV... Bo zares sinhrotron v Frascatiju v kratkem prenehal delati? Po dveh atentatih, ki ju je sicilska mafija pred dnevi napravila v predmestjih Palerma in pri katerih je bilo 9 oseb mrtvih, so policijske sile izvedle pravo pravcato «čistko» z vsemi ustreznimi sredstvi in aretirala precej ljudi Zares čudna gledišča in načela imajo oni rimski krogi, ki jim je poverjena ali ki si lastijo pravico usmerjati življenje dežele. Na eni strani se hvalijo, kako je Italija krepko stopila po poti gospodarskega razmaha in na vse štiri vetrove kričijo o gospodarskem čudežu, na drugi strani pa se dogaja, da znanstve- ne ustanove in inštituti usihajo, ker nimajo sredstev, da bi zaživeli. Res je, da se ponekod opažajo pomembna dela, povečini zasebnega značaja, res je, da se opaža tudi določen napredek, toda prav tam, kjer bi se moral razmah najbolj opažati, Znanstveniki skušajo s svojimi protesti prisilili odgovorne kroge, da glede tega kaj ukrenejo - Med razvitimi deželami da za znanost Italija najmanj pa čeprav z začetnimi težavami, toda gotovo usmerja v tako imenovano atomsko dobo. Države, ki se borijo z mnogo večjimi gospodarskimi težavami, dajejo velh kanska sredstva za razvoj nove znanosti, za pridobivanje novih zmogljivosti in predvsem novih kadrov, ki bodo postali vodilni činitelj-i v vsem bodočem razvoju. Pri nas pa je prav narobe: Predvčerajšišjifti *je predsednik državnega inštituta za jedrsko fiziko prof. Arnaldi skupno z direktorjem inštituta za fiziko na rimski univerzi prof. Salvinijem ter z direktorjem laboratorijev v Frascatiju prof. Querelo imel tiskovno konferenco, na kateri je prikazal, v kakšni finančni krizi se nahaja vsa znanstvena dejavnost v Italiji, ki bo, če se razmere čim prej ne popravijo, v kratkem postala katastrofalna in ne bo lahko zamujeno popraviti. Ce vlada ne bo pravočasno odločala o finansiranju znanstvenih inštitutov, se bodo pokazale tako ' slabe posledice, da jih ne bo mogel nihče popraviti. Prof. Italo Federico Quercia, direktor laboratorijev atomskega centra v Frascatiju je na isti konferenci dodal, da s 1. januarjem prihodnjega leta velik tam zmanjka sredstev. Nikake- _____________,___ ,________________________ ga dvoma ni več, da se ves svet, I akcelerator v Frascatiju, ki ga .........liiniiiiMiiiiliiiiiiiiiniiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiilimiiMllillllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiMiiilMiHiiMriiMllilllillliliiillililiiiiiliiMilillllillinillliliiiiiiiiilillllilililiiiiiiillililillillliiiliillilMiillliiiHlllllll Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje Vzroki in posledice kostolomnice Prejšnjo soboto smo v našem listu priobčili članek o rahitisu. To pot pa bomo razpravljali o kostolomnici, ki ji strokovno pravimo osteomalacia. Kar velja glede vzročnosti za rahitis pri mladih živalih, velja v glavnem za kostolomnico pri odraslih živalih. Rekli smo «v Slavnem», ker pri kostolomnici Primanjkuje bolj kalcija in fosforja v krvi kot pa vitamina Za nastanek in pojav kosto-lommce. kar se dogaja povečini Pri kravah, so nevarna zlasti sušna leta, izprana kraška tla >n kislo seno iz močvirnatih in Poplavljenih področij. Na Krasu je vse polno apnenca, a v kratki zemlji ga je le malo, ker ga voda z izpiranjem stalno odna-š* v podzemlje. V sušnih letih kalcij pride vsrkan po korenmi-c»h rastlin le v manjših količinah. Zato je zlasti takrat kraško seno zelo revno na kalciju in nevarno za kostolomnico! Ce organizem krave ne dobi dovolj rudninskih .snovi, se zmanjša količina kalcija in fosforja v krvi, a kot rezervo si jih telo vzame iz kosti. Tako izsrkane kosti zgubijo lahko 40—50 odst. kalcijevega fosfata, zato postanejo krhke, Sebaste in lomljive. Glede preprečevanja in zdravljenja prihajajo v poštev isti či-nitelji in okolnosti, kot smo jih zadnjič omenili pri rahitisu ali Pa kot smo pred časom pisali za lizavost. Krave in druga goveda, ki zaradi kostolomnice ne morejo mnogo hoditi in pešajo ali pa se sploh ne morejo dvigati, je treba pričeti takoj pravilno krmiti ter zdraviti s kal-cij-fosfornimi preparati ob tečni hrani, zlasti z deteljo ali pa Jih oddati v zakol. Posledice pomanjkanja mineralnih snovi v krvi in tkivih, oziroma v krmilih so lahko različne. Precejšen del jalovosti in težkih porodov ter tu pa tam kakšen primer zvrženja ploda je pač odvisen od pomanjkanja kalcija in fosfora v krvi ali pa od njihove nesorazmernosti. Zaradi pomanjkanja kalcija in fosfora v krvi živali nerade in malo žrejo, pri kravah pa upade ali sploh presahne mlečnost. Za živinorejo na našem Kra- su predstavljajo presnovne bolezni (lizavost, rahitis, kostolom-nica) veliko škodo. Ta pereč problem bi se dalo do neke mere omiliti z znatno povečnimi kulturami vseh vrst detelj, najbolj pa lucerne, in s stalnim, čeprav skromnim pokladanjem rudninskih krmil, vsaj v najbolj prizadetih krajih. Poleg tega naj bi naši kmetje gnojili kisla travniška in njivska tla z umetnimi gnojili, zlasti s supersfosfati in z apnom, kar bi znatno zboljšalo količino in kakovost krmil glede mineralij. Ob zaključku pa naj omenimo, da mora v krvi biti pravilno sorazmerje med kalcijem in fosforom. Ce je na primer v krvi dovolj kalcija, a premalo fosfora, bo telo črpalo iz kosti, kar bo povzročilo, da bodo po- stale krhke in zaradi tega podvržene zlomu. Isto se bo zgodilo v obratnem primeru. V vseh takih primerih, poleg mineralij (kalcija in fosfora) dajajmo obolelim živalim tudi ribje olje, ki vsebuje mnogo D vitamina. Vitamin D pa regulira razmerje med kalcijem in fosforom v krvi. Poleg kostolomnice pomanjkanje kalcija in fosfora v krmi in v zvezi s tem tudi v krvi, povzroča še naslednje bolezni: mrtvoudnost pri kravah, ih svinjah, porodne krče (eklampsija) pri prasicah in pa acetonemijo pri kravah. Vseb tem boleznim se pa bomo izognili, če bomo krave zlasti pred porodom veliko spuščali na prosto, gonli na pašo in pa krmili z deteljo. Tudi ribje olje pride v poštev kot preventivno sredstvo. Dr. D. R. lIMmillllllllllllMIMIIIIIimilMIimilllMMIIIIlillllllllllllllMIMIIIimiMlltllllllHIIIIHIIIIIIIIMIMtnilMIIItMIIHHIIMIIIIIimilllllllllllMnillMliliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllll OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dopoldne boste imeli izredno srečo. Navdih, ki vam bo močno pomagal. Več počitka si privoščite. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobili boste pismo, ki vam bo posredno nakazalo, da ste bili na pravi poti. Ostanite zvesti svoji ljubezni. . DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Krog vaših sodelavcev se bb razširil. Dobra izbira. Neka daljna oseba se vam bo javila. Ne bo vam prijetno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo primerno ozračje za poslovne za-deve. Dan pa se ne bo prijetno končal. Na vrsti so neljubi izpadi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne razburjajte se, če vaših nasvetov ne HOROSKOP bodo rade volje sprejeli. Preveč ste ljubosumni in to brez razlo- ga. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne poslušajte tujih nasvetov in se držite raje svoje prakse. Skušajte dobili bolj prijetno družbo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odločno ohranite svoje ideje, ker so edino pravilne. Zelo boste u-trujeni, zato bodite previdni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11. V poslovnih krogih boste naleteli na nepričakovan odpor. Ra- zumevanje v družini vam bo o-lajšalo druge težave. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Veliko odgovornost boste prevzeli, zato merite vsako svojo besedo. Ne bodite preveč občutljivi. KOZOROG (od 21. 12. do 20 ! 1.) Ne bodite lahkoverni in ne posojajte denarja, da ne izgubite denarja in prijatelja. Velika utrujenost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsaka naglica bi bila škodljiva. Nasvet ljubljene osebe vam bo pomagal iz zagate. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo mikavni nasveti, ki jih boste dobili popoldne, vam bodo pokvarili račune. Zvečer boste imèli obisk. imajo za ponos italijanske tehnične zmogljivosti, ne bo mogel več delovati, če že konec poletja ali v začetku jeseni ne bodo na razpolago sredstva, ki jih ta center potrebuje. Dekan fakultete za fiziko na rimski univerzi prof. Giorgio Salvini pa je s svoje strani dodal, da če ne bodo čim prej rešeni problemi v zvezi s finansiranjem znanstvene dejavnosti in tudi same univerze, bo dežela to pomanjkljivost hudo plačala in to ne le v sami znanosti, pač pa celo v svojem gospodarskem razvoju, celo v tako imenovanem gospodarskem čudežu, posebno se ji bo to hudo maščevalo v okviru evropske gospodarske skupnosti. Petletni načrt, ki je bil izdelan za dobo od 1. julija letos do 30. junija 1938 je predvideval 140 milijard lir sredstev za delovanje in razvoj tega znanstvenega področja. Toda parlament tega načrta še ni potrdil in zato sredstev ni, odnosno jih ni dovolj. Namesto, da bi bilo na razpolago 30 milijard lir za nadaljevanje že začetih del, jih je na razpolago komaj 10. Posledice tega bodo hude in če bo čim prej razpoložljivih sredstev, bo sinhrotron v Frascatiju obstal, s čimer bo občepela vsa znanstvena in raziskovalna dejavnost na tem področju. Prej smo omenili, kako nekatere države, ki niso v tako rožnatih gospodarskih razmerah, veliko dajo za znanstvene raziskave, predvsem za raziskave na področju jedrske znanosti. Nekaj primerjalnih podatkov menda ne bo odveč. V poslovnem letu I960—1981 je na primer Italija porabila za znanstvene raziskave komaj pol odstotka svojega nacionalnega dohodka, do-čim so Združene države v istem času dale v iste namene več kot petkrat toliko in sicer 2,78 odstotka svojega nacionalnega dohodka. Francija se sicer gleda tega ne more posebej pohvaliti in vendar je Francija dala v ta namen 1,15 odst, svojega nacionalnega dohodka, dočim se je Velika Britanija skoraj popolnoma približala Združenim državam, kajti delež angleškega nacionalnega dohodka, ki gre v znanstvena raziskovanja, znaša 2,7 odst., dočim Zahodna Nemčija «odtrga» za to od svojega nacionalnega dohodka skoraj trikrat toliko kot Italija. Ce upoštevamo, da so nacionalni dohodki vseh teh štirih držav in sicer Amerike, Francije, Velike Britanije in Nemčije neprimerno večji o'd italijanskega, je povsem jasno, koliko več sredstev imajo na razpolago ameriški, francoski, angleški in nemški znanstveniki, kot pa njihovi italijanski kolegi. Ze pred časom se je veliko govorilo in pisalo o tem, da mnogi mladi italijanski strokovnjaki po dokončanih študijah «uhajajo» v tujino. To je povsem razumljivo in logično. V kakšnih težavah so se znašle razne ustanove je nazorno pokazal prof. Arnaldi, ko je naštel finansiranje temeljnih raziskav na področju jedrske fizike. V ta namen je bilo leta Vtisi z letošnjih prireditev in razstav na slovenskih šolah 1958—1959 porabljenih 12 milijard, naslednje leto 5, nadaljnje leto 20, nato 25 in spet 20 ter sedaj komaj 10 milijard lir. Vzporedno s to tiskovno konferenco v Rimu in kot odgovor na takšno stanje je bila predvčerajšnjim rta znanstvenih inštitutih vseh italijanskih univerz stavka. Tako so se v Milanu univerzitetni profesorji, raziskovalci, študenti 'in tehnik» zbrali v avli tehnične fakultete, da bi zbranemu občinstvu spregovorili o razlogih njihove stavke. Predstavnika združenja raziskovalcev na področju fizike ter državnega združenja raziskovalcev, sta občinstvu prikazala tragične pogoje, v katerih se je znašla danes znanstvena dejavnost v Italiji zaradi drastičnih omejitev v finansiranju. V Genovi so ustavili «beta-tron» in ostale naprave laboratorija na vseučiliščnem inštitutu, da bi pokazali svojo solidarnost z ostalimi znanstvenimi zavodi. Tudi v Turinu je prišlo do podobne solidarnostne akcije in dekan tehnične fakultete prof. Dea-glio je najavil tiskovno konferenco, na kateri da bo govoril o «dramatičnem položaju», ki «vodi v nevarnost, da bo znanstvena dejavnost zadušena zaradi absurdne nesposobnosti vladnih oblasti, da bi pravočasno in odločno posegle». F53 Radio Trst A 7.00 Koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za naše žene; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 «I quattro Caravels»; 15.00 Mali koncert; 15.30 «Poslednji klic», radijska drama; nato plesna čajanka; 17.00 Pevski zbori; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Umetnost književnost in prireditve; 18.30 Tržaški skladatelji: Ivan Grbec; 19.00 Beethoven; 19.15 Na počitnicah; nato karakteristični ansambli; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Jacobus Gallus»; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Rahmaninov: Koncert št. 4; 22.25 Nežno in tiho; 23.00 Klarinetist Benny Goodman, 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Opereta, kolikšna strast; 13.40 Lahka glasba; 14.10 Italijanski arhiv redkih glasb; 14.40 Dantejeve «Vice». Koper 8.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Popevke in ritmi; 14.30 Zabavna glasba; 14.30 Dalmatinske popevke; 16 00 Izbrali ste ... 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Album klasikov; 17.00 Srpčanje med notami; 17 in 40 Jazzovski koktajl; 18.00 Prenos RL; 19 00 Poje Janne Kield ; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.40 Plesna glasba ; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na italijanskih moi> 7. zanimanjem smo brali » va-šem listu, o šolskih prireditvah in razstavah na osnovnih šolah na Tržaškem. Iz teh poročil m rti sov udeležencev, kot tudi iz izjav v tem bolj merodajnih oseb, bi bila sodba o njih naslednja: osnovne Sole dajejo Šolskim prireditvam in razstavam — ki so že prešle v tradicijo, — redno večji poudarek. Nastopi so vsako leto boljši tn razstave bolj okusno urejene ter ročni izdelki bolj kakovostni.. Do 5. razreda prevladuje kakovost ženskih ročnih del, v nadaljevalni šoli pa se to nekako zravna z deškimi izdelki. Posrečen je bil skupen nastop mladine iz mesta in okolice v Avditoriju, ki je zaslužil vse priznanje. Prav tako je žela odobravanje zamisel natečaja risalnih izdelkov otrok od 6. do 14. leta, ki jo je priredil sindikat slovenskih šol. Oboje ima globok rzpojni pomen. Ko se je pred nekaj desetletji začelo tudi na slovenski šoli uveljavljati načelo delovne šole, smo na razstavah nekaterih šol mogli opaziti pravcate ropotarnice, oziroma skladišča raznih predmetov, predvsem kmetijskega orodja, češ : to je delovna šola. Kjer se načela o delovni šoli niso pravilno razumela, tam so izgubila svoj vzgojni pomen. Namesto ob zaključku šolskega leta, so šole prirejale mnoge veselice med šolskim letom, recimo o božičnih praznikih. Današnji način zaključka šole je no-vejšega datuma. Vzrokov je več: Predvsem stopa vsaka dejavnost pred javnost, ki želi biti o tem obveščena. Drugič: Delo se vedno bolj deli na poklice in tako spopolnjuje. Tretjič: Sole se množijo in imajo manjše .iterilo otrok ter bolj ustrezne prostore. Z javnim šolskim nastopom se nehote pojari med šolami tekma, ki je vsekakor pozitivna. Lah. ko tudi dodamo, da so te prireditve zelo zaželene — in to tudi med šolskim letom — saj so ne. kakšno nadomestilo za Ijudsko-prosvetne prireditve, ki jih po naših vaseh tako pogrešamo. To nas vodi k vprašanju o vrednosti, oziroma o vzgojno-uč nem učinku te oblike zaključka šolskega leta. Hočemo reči: ali je moč s to obliko pravilno oceniti šolski uspeh v vzgojno-učnem pogledu, ki je in ostane smoter šole’ Menda ne zgrešimo, če rečemo ,da je ta oblika nekakšen veseli del šolskega delovanja, ki ga lahko uvrstimo v psihološko poglavje «konec dober — vse dobro». Kot rečeno, delujejo osnovne šole v vedno boljših pogojih kot nekoč. To omogoča boljši napredek, seveda vedno do določene meje, oziroma skladno z razvojno stpjjhjo otrok. Pomeni, da si mlàdina more solidno osvojiti le omejeno količino znanja in dojeti vzgojo do določene višine. Preseneča nas, ko slišimo, da tega boljšega napredka v splošnem le ni in je znanje v življenjsko bolj pomembni učni snovi ohlapno, pomanjkljivo, neutrjeno. To zadevo je težko preveriti. Iz šolskih razstav in prireditev se ne da točno razbrati, če in v koliko ustreza resnici. Ce to drži, pomeni, da nekaj ni v redu. Samo tri možnosti obstajajo : ali ni med učnim načrtom osnovne in srednje šole kontinuitete. ali ni predelana snov dovolj usvojena in utrjena, ali pa tiči krivda v mladini, ki živi v sredini tolikih in takih pojavov, ki ji tvirajo normalno usrajanje učne snovi. Prvi dve možnosti sta zadevi šolskih oblasti, oziroma šolnikov ene in druge šole, tretja pa ni tako lahko rešljiva, ker je plod objektivnih činiteljev sodobne skrajno neuravnovešene stvarnosti in kot takšna obči pojav. Menda je prav temu pripisali znaten odstotek kritike nekega starega preskušenega in še vedno aktivnega pedagoga, ki pravi: *Zadnje dni sem bil največ na šolah, ker smo preskušali znanje na osnovi vnaprej pripravljenih tekstov (vprašanj) v vseh sedmih in osmih razredih osnovnih šol našega okraja. V kolikor sem sproti ugotovil, je uspeh slab. Ce bi učenci v osmem razredu obvladali tisto snov iz računstva, ki je bila nekdaj v petem delu Močnikove računice, ki so jo u-porabljali v višjih razredih ljudskih šol pred 50 leti, bi bil zelo zadovoljen». Izkušeno oko in uho moreta tudi iz prireditev in razstav nekaj iztakniti, kar more služiti pravilni oceni šolskega napredka. Razstavljeno gradivo pore, da mladina teži v tehnično smer. Za to je razmeroma najbolj dovzetna in tudi najbolj «ustrezna duhu časa». Ta nagib je treba usmerjati v drugo življenjsko nujno učno snov. Posebno pa moramo opozoriti na pojav, ki nas kot narodno manjšino ni razveselil: na jezikovni pouk. Res je, da živimo v okoliščinah, ki ne nudijo sokov za obogatitev našega jezikovnega zaklada. Sredina, ki mladina v njej živi, si iz nje usvaja pojme in predstave z govorico, nasičeno s tujkami, spakedrankami in tako dalje. So to činitelji, ki jih šola težko obvlada. Otrok prinese v šolo siromašen besedni zaklad. To pomeni zastoj v jezikovnem napredku. A pomeni za dosego uspeha tud i žrtve, vztrajnost, doslednost in še kaj, kar je in mora biti odlika vzornega uls-telja-vzgojitelja, ki čuti v svojem materinem jeziku utrip zgodovine naših, prednikov, njihovo usodo, boje in vzore, njihovo povezanost z rodno grudo, njihovo življenska in ustvarjalno silo. Vsa naša povest je vklesan« v naši govorici — v narečju m knjižnem jeziku. Dovolj je, če mladina to nasi itti in se v njej, čeprav le malo, vname plamenček ljubezni in narodnega ponosa ter s tem želja za stikanjem po zakladnici nje.t primerne književnosti Ali se to ne da doseči7 Tega iz zaključnih prireditev, žal, nismo mogli izslediti. Sodimo, da je šolska dejavnost temu vse premalo posvečena. Spričo tega vse preveč diši — tu bolj tam manj — po jeziku, ki mu je nekdo nadel naziv «JoI-ščina». Naš materni jezik je naša najdražja dediščina in vrednota, ki jo moramo ljubosumno čuvati 'n čim bolj pristno prenašali iz roda v rod. Ta naloga pritiie. kot prvi, osnovni šoli. J. P. PREJELI SMO «Poročilo Glasbene Matice ▼ Tritai o šolskem ln poslovnem letu 1962-63, Tiskala tiskarna Graphis v Trstu. «Seznam slovenskib in nemških imen koroških krajev» — Samozaložba Celovec, 1963. iVlr: dr. Luka Slenč-nlk — dr. Bogo Grafenauer, Slovenska Koroška: Seznam krajev in politiCno-upravna razdelitev, Izšlo v založbi Znanstvenega Inštituta. Ljubljana, 19-45.) «Sodobnost» štev. 7, 1963, leta XI. — Glavni ln odg. urednik Drago Sega, Izdaja Državna založba Slovenije. Uredništvo: Ljubljana, Stritarjeva MI, — p.p. 50-1. (Planinski vestnik». Julij 1963, leto XIX., štev, 7. Glasilo Planinske zveze Slovenije, Ljubljana. Odg. ur. Stanko Hribar, glavni urednik Tine Orel. «Docnmenii di vita italiana* — anno Klil. N. 138, Maggio 1963. Izdaja predsedstvo ministrskega sveta, informacijska služba, Rim. «La politica dl ricerca dell’alta autorità nel campo tecnico* — objavljeno v Bollettino della CECA. N. 41. anno Vili. — Luksemburg, SOBOTA. 13. JULUA 1963 jih; 8.20 Naš jutranji pozdrav; 8.45 Strani iz albuma; 9.05 Pesmi; 9.25 Poje Ella Fitzgerald; 9.50 Operna antologija; 10.30 Pesmi in zgodbe o morju; 11.00 Za sam orkester; 11.30 Koncert; 13.25 Motivi v modi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovna umetnost; 15.30 Italijanske pesmi in plesi; 15.45 Navtika in drugi vodni športi; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba s plošč; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.30 Schumannove klavirske skladbe; 18.55 Skladbe za godala ; 20.25 Goldoni in njegova komična dela; 21.25 Italijanske pesmi; 22.00 G. Belli in Rim v njegovi dobi; 22.30 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Nico Fidenco ; 8.50 Po en instrument na dan; 10.35 Nove ital. pesmi; 1100 Vesela glasba; 12.00 Orkestri: 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Tour de France; 17.00 in 17.40 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Mednarodno atletsko srečanje; 18.45 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.35 Operni program: «Traviata»; Ili program 18.30 Franz Liszt; 18.40 Prejeli smo; 19.00 Marcel Landow-ski; 19.15 Glasbeni pregled; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Dieter; 21.20 Mala pesniška enciklopedija; 21.30 Simfonični koncert. Slovenija 4.00 Dobro jutro!; 6.30 Pre- gled športnih prireditev; 8.05 Poštarček; 8.35 Vedri ritmi; 8.55 Počitniško popotovanje; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel; 10.15 Dopoldanski ples; 10.40 Iz domače koncertne glasbe; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi; 13.15 Obvestila; 13.30 Zabavna glasba; 14.05 Jug. pevci v operah starih mojstrov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 V stilu dixilanda; 15.30 Albeniz: Ibe-ria - simfonična suita; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17 50 Klavir v ritmu; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Skladbice za kratek čas; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Po domače...; 20.20 Altendorf: Taj-no lovsko društvo; 20.55 Ples; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 Ples. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.45 Izžrebanje loterije in Se- dem dni v parlamentu; 20.15 Šport: 20 30 Dnevnik; 2105 Georg Burkhard - Robert Stolz-«Pozdravljen»; 22 20 Umetnost in književnost; 23 20 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 TV priredba: «Proces opolnoči»; 22.10 «Nemirna Afrika» - II. nad.; 23.00 Poezije in pesmi Garcie Lorce; 23.25 Športne vesti. Jug. televizija 19.30 Turizem; 20.00 TV dnevnik; 20.30 «Pod tisto, pod tisto zeleno goro» - ponovitev oddaje; 21.00 Mednarodni plesni turnir - prenos z Bleda; 22.30 S Hpmero po svetu; 23.00 Film iz serije 01 ; 23.30 Poročila. Vreme včeraj; najvišja temperatura 24.5, n »j nižja 18,1, ob 19. uri 22.2; ar iòni tlak 1012.7 stanoviten, veter 15 km severovzhodnik, vlage 46 odst., nebo 7/10 poobilačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.2. Tržaški dnevnik Dragan Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.64. Dolžina dneva 16.28. Luna vzide ob 23.50 in zatone ob 11.33 Jutri, NEDELJA, 14. julija Franc S SINOČNJI SCJC TRŽAŠKIM OBČINSKCSA SVITA Svetovalec PSI Pittoni: Mi socialisti branimo vse narodne manjšine Socialistični svetovalec je v govoru o proračunu tudi dejal, da je grožnja KD s komisarsko upravo izsiljevanje «Mi socialisti branimo narodne to je skušala potem zvrniti vso manjšine, kjerkoli se te nahajajo: bodisi našo, kakor, tudi francosko narodno manjšino v Valdaosti in nemško v Zgornjem Poadižju. Kar zahtevamo za našo, to zahtevamo tudi za vse narodne manjšine. Zaradi tega pa se ne bojimo, da bi na ta način podpirali aneksijo Val-daoste s strani Francije ali Zgornjega Poadižja s strani Avstjrije». Te besede je spregovoril sinoči v občinskem svetu socialistični svetovalec Pittoni na koncu svojega govora v diskusiji o občinskem proračunu. Naslovil pa Jih je na mi-sovskega svetovalca Lonciarija v odgovor na njegove napade na socialistično stranko in na delavsko gibanje sploh. Pittonijev govor so vsi svetovalci poslušali zelo pozorno saj je predstavljal nekakšno napoved kako bodo socialisti glasovali pojutrišnjem, ko bo moral občinski svet izreči svoje mnenje glede občinskega proračuna za letošnje leto. Pozornost svetovalcev se je še stopnjevala, ko je Pittoni ostro napadel Lonciarija, fašiste in sploh vse konzervativne sile v občinskem svetu. V poštev so prišli tudi liberalci, katerim je socialistični svetovalec očital, da so vedno skrivali umazane interese pod belo, rdečo in zeleno zastavo. Fašistom pa je zabrusil: «V preteklosti je zadela Trst marsikatera nesreča, toda naj-bujšo nesrečo so mu prizadejali fausti. VI fašisti govorite o združeni Evropi, toda to vašo združeno Evropo bi sestavljali Franco in vse fašistične sile po raznih državah. Vi hočete fašistično združitev Evrope». Svetovalec Pittoni je v svojem govoru ostro napadel tudi sedanjo formulo občinske uprave, ki sloni na manjšinskem občinskem odboru. Pri tem je Pittoni spomnil svetovalce na svoj govor v decembru lani, ko je obsodil poskus, da bi mesto upravljala neka manjšina pod krinko sredinsko levičarske usmeritve. 2e tedaj je opozoril na nujnost, da bo prej ali slej prišel čas, ko bo moral občinski odbor podati ostavko, ali pa se nasloniti na druge politične sile, ki dejansko obstajajo in ki nudijo popolno jamstvo, da se bo zares izvajala politika levega centra. Ko danes Krščanska demokracija zahteva', da druge politične sile glasujejo za njen proračun in pri tem grozi, da bi v nasprotnem primeru prišlo ponovno do komisarske uprave v občini, dejansko lahteva podpis menice «in bianco». To demokristjansko izsiljevanje je nesprejemljivo, a Krščanska demokracija nima pravice, da zvrne na vse prebivalstvo posledice, ki izvirajo iz njenih notranjih protislovij. Potem ko je omenil, da ni nujno, da se v krajevnih upravah sledi določeni politični liniji, ki se izvaja v državnem merilu, je socialistični svetovaTec poudaril, da ni tržaška KD izvajala politike levega centra, kot je bil to primer številnih občin po celi Italiji. Ni pa tega storila, ker se je bala, da bi zgubila konservativne sile. Za- krivdo na socialiste, katerim je očitala da so «titovci», «lombar-dovci» in «frontisti». V nadaljevanju svojega govora je Pittoni ostro obsodil položaj, ki je nastal v Delavskih zadrugah z zmago liste št. 2. «Nihče ne bo mogel napraviti za demokratično nekaj, kar ni demokratično», je dejal Pittoni ter pri tem zatrdil, da se bodo socialisti borili do kraja za resnično demokratizacijo Delavskih zadrug. V ostalem delu svojega govora je Pittoni poudaril, da občinski proračun odraža verno gospodarski položaj mesta. Ta gospodarski položaj pa je zaskrbljujoč, ker se odgovorni krogi niso nikoli resno zavzeli za njegovo korenito izboljšanje. Zakon 45 milijard lir, ki je bil izglasovan 1958., se še ne izvaja dosledno. To dokazujejo pomol št. VII, avtomobilska cesta za Benetke, izboljšanje prometnih zvez s Trbižem, zastoj v pristanišču, vpadanje pristaniškega prometa itd. Pri tem je očital vladi, da ni vnesla v Rimski sporazum posebnih klavzul za zaščito tržaškega pristanišča, kar pa so na primer storili Nemci v korist Hamburga. Konkurenca reškega in jutri tudi koprskega pristanišča ni odločilnega pomena za tržaške koristi, ker bi zmaga nad konkurenco severnih pristanišč zagotovila dovolj prometa vsem jadranskim pristaniščem. V svojem govoru je Pittoni o-menil še dejstvo, da je sedanji občinski odbor obljubil, da bo pripravil štiriletni načrt za občinski proračun, toda tej obljubi se je popolnoma izneveril. Potrebo načrtovanja občinskega sporazuma je poudaril tudi socialdemokratski svetovalec prof. Lonza, ki pa je z druge strani izjavil, da je sedanji občinski odbor kolikor toliko uspešno izvršil svoje naloge ter je zato pozval druge politične skupine naj glasujejo za občinski proračun, ki se po njegovem mnenju nagiba k levemu centru. Prof. Lonza je še poudaril, da je treba korenito spremeniti občinsko davčno politiko. Razmerje med posrednimi in neposrednimi davki in dajatvami je neugodno za široke ljudske množice. Treba bo čimbolj znižati posredne dajatve ter povišati tiste, ki izvirajo iz družinskega davka. Poleg tega je še polemiziral z demokristjanskim svetovalcem prof. Romanom glede vprašanja občinskega osebja. Romano je namreč trdil, da tržaška občina troši 104 odstotke svojih dejanskih dohodkov za plače svojih uslužbencev, medtem, ko ta odstotek niha pri drugih občinah med- 40 ali 50 odst. Z njim pa se je strinjal glede ocene tržaškega gospodarskega položaja, katerega je dejal, se ne sme ocenjevati niti preveč pesimistično in niti preveč optimistično. Vendar pa je poudaril, da bi se moral Trst prilagoditi splošni politiki, ki se izvaja v Italiji glede državnih Integracij občinskih proračunov. Prof. Romano pa je v svojem go- voru sicer kritiziral «birokratične pomanjkljivosti» pri izvajanju načrtov za gospodarski razvoj Trsta, vendar pa je menil, da je razvoj Industrijskega pristanišča zelo pomemben. Na včerajšnji seji sta govorila še socialdemokrat De Gioia in predstavnik liberalcev Morpurgo. Ta je napadel Krščansko demokracijo, ker Je odbila sodelovanje z njegovo stranko. Iz njegovih besed pa se še ne more sklepati, če bodo liberalci glasovali za proračun ali ne. Občinski svet se bo spet sestal pojutrišnjem, ko bo župan odgovoril na pripombe svetovalcev. Takoj nato bodo vodje skupin podali svoje izjave in takoj nato bo prišlo do glasovanja. Jutri v Čamporah «Festival Unità» Kulturni krožek v Čamporah priredi jutri z začetkom ob 18. u-ri «Festival Unità». Na programu je balinski turnir, razne igre in zabave ter nastop združenih godb na pihala iz Sv. Barbare in Cam-por. Deloval bo dobro založen bife. Sveže ribe in domača vina. Plačevanje bolniškega zavarovanja in pokrajinskega sklada kmetov Pokrajinski urad -za združene kmetijske dajatve (Contributi a-gricoli unificati) je te dni začel razpošiljati neposrednim obdelo-valcem zemlje, kolonom in spolovinarjem obvestilo, v katerem so zapisani podatki, ki so jih ugotovili za leto 1962 glede bolniškega zavarovanja in pokojnine neposrednih obdelovalcev in spolovinarjev ter kolonov. Te podatke so ugotovili na podlagi predloženih prijav posameznikov in po poizvedovanjih omenjenega urada. Zdaj pošiljajo omenjena obvestila samo kmetom, spolovinarjem in kolonom, z akatere so določili dajatve za lansko leto do 15. junija, ostalim pa jih bodo poslali pozneje. Ce podatki, ki so navedeni v obvestilu, niso v skladu s podatki, ki so bili navedeni v prijavi, se lahko vloži priziv v roku 30 dni od sprejema obvestila na zadevno komisijo pri omenjenem pokrajinskem uradu. Tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih po-sesstnikov zaradi tega opozarjata vse svoje člane na to zadevo in jih vabita na svoj sedež, kjer jim bodo nudili vsa potrebna pojasnila in pomoč. Dve razstavi v galeriji Rossoni Danes bodo v galeriji Rossoni odprli razstavo Oronza Tropolija «Beneški fragmenti». V isti galeriji bo od danes do 22, julija razstava dekorativnih panojev Claudie Nordio. MEDNAKODNI FESTIVAL FANTASTIČNEGA noiA Sovjetska «Vesoljska brata» in francoska tragedija bodočnosti «Jétée» Nadaljevanj« mednarodnega zasedanja o znanstveni fantastiki Z mednarodnega zborovanja o znanstveni fantastiki, ki se je začelo v četrtek v zbornice dvorani trgovinske Sinoči smo videli na festivalu dva filma, od katerih je franco- ežiser francoskega filma Chris -ker je ™svojim filmom pri- soojstuen. način neko ' filizofsko-znanstveno-fantastično zgodbo o poraženem človeku bodočnosti ; sovjetski dokumentar «Vesoljska pp je jjrikaeal ztmrnivg bratay ski kratkometražni film «La/ Je- teti o priprav : in Vesoljskega po-tče» (Odboj) prikazal na dokaj tette sovjetskih kozmonavfo ' ‘ ' kolajeva in Popoviča. tom Ni- ZAHUlItilM RAZPRAVA n PRIIRAflllAIII V PIIKRA,IINSKR1UI SIRIT ' ————— Socialistični svetovalec inž. Pečenko za upoštevanje pravic Slovencev (vui/oril je tudi o resnem vprašanja kmetijstva - Ostre kritiko na račnu pokrajinske uprave in KD je izrekel komunistični svetovalee Sema, ki jim je tudi očital, da ne upoštevajo pravic slovenske manjšine Na sinočnji seji pokrajinskega sveta se je nadaljevala diskusija o letošnjem proračunu, ki so se je udeležili s svojimi govori svetovalci Strudthof, Sema, Fogher, Pierandrei, Maly, Pečenko in Ju-raga. t-rihodnja seja bo v petek, 'ko bodo glasovalne izjave in bo predsednik odgovoril svetovalcem, ki so posegli v diskusijo, nato pa bo proračun predložen v odobri, tev.'.""'...... Socialistični svetovalec inž. Josip Pečenko je predvsem priporn. nil, da je proračun sicer upravna zadeva, toda ima politični značaj in pomen. Nato je dejal, da predsednikovo poročilo o proračunu spada bolj k obračunu kot k proračunu, ker govori o napravljenih stvareh, ne pa toliko o perspektivah in načrtih za prihodnost. Po tem uvodu se je dotaknil nekate-rih postavk v proračunu, zlasti kar se tiče kmetijstva in šolstva. V .proračunu je premajhna vsota ..... ALI RES NI MOGOČE ZAVRETI STALNEGA VIŠANJA CEN MESA? Tudi v juniju se je cena govejega mesa znatno povišala Povišale so se tudi cene masla in raznih vrst sira . Samo povrtnine so zabeležile znaten padec cene, zaradi ugodne sezone Včeraj smo na kratko poročali o nihanju nekaterih cen na drobno v mesecu juniju. Ugotovili smo, da so se povišale zlasti cene skoraj vseh vrst mesa, masla in sira, da se je za malenkost znižala cena olivnega olja in da so se cene sladkorja ustalile. Poleg tega pa so se zaradi precej ugodnih vremenskih razmer znižale cene povrtnin, ki jih je prišlo v teku meseca na tržnico na debelo mnogo več kot v maju. Iz gornje kratke ugotovitve je razvidno, da se cene zlasti mesa in mlečnih izdelkov skozi vse letošnje mesece stalno višajo. Za' ceno mesa, mesečno poročilo poveljstva mestnih stražnikov ugotavlja, da so se cene boljše vrste govejega in telečjega mesa povišale za povprečno 50 lir za kg. Tudi cene perutnine so se Znatno povišale, zlasti če upo-. števamo, da so se v mesecu maju precej znižale zaradi velike ponudbe kokošerejcev. Poročilo tudi pravi, da se cene govejega mesa višajo predvsem na debelo,, ker so v zadnjih mesecih cene kože znatno padle in je povpraševanje vedno manjše, zaradi vedno večje uporabe umetnih izdelkov, ki nadomestujejo kožne. Glede konjskega mesa, katerega cena je tudi v juniju ponovno poskočila, pa je rečeno, da na italijanskem trgu primanjkuje konjev za zakol, tako domačih kot uvoženih. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se cene govejega in telečjega mesa že mesece in mesece stalno višajo. Enkrat se to o-pravičuje z velikim povpraševanjem zaradi bližnjih praznikov, drugič zaradi nezadostnih uvoženih kontingentov, tretjič zaradi letne sezone, češ da je živina na paši in da se živinorejcem ne izplača prodajati živine v mesecih, ko jib najmanj stane, sedaj pa smo zvedeli, da se je cena povišala predvsem zaradi nizkih cen kože. Toda tudi lansko jesen in letošnjo zimo, ko so imeli živinorejci malo krme zaradi lanske suše in so bili prisiljeni na debelo prodajati živino, se cena govejega jn telečjega mesa ni znižala. To pomeni, da cene mesa niso toliko odvisne od cen mesa pri rejcih, kot od cen, ki jih vsilijo potrošnikom razni grosisti in včasih tudi prodajalci na drobno. Dejstvo je, da v zadnjih letih potrošnja mesa stalno raste. To izkoriščajo predvsem male skupine monopolistov, ki so za- segle trg z mesom na debelo in imajo pri tem položaju prevelike zaslužke, ker gre seveda v prvi vrsti v breme potrošnikov. V trgovini na drobno pa se vedno bolj širi običaj, da lastniki mesnic dajejo svoje obrate v najem. Najemnine pa so tako visoke, da z njimi lahko živijo, ne da bi sploh mignili s prstom. Zaradi tega je umevno, da mesar, ki mora plačevati za obrat visoko najemnino, hoče imeti svoj dobiček, ker tudi on mora živeti. In tako se cene na drobno od meseca do meseca višajo. Kaj naj bi rekli pa glede mlečnih izdelkov, in sicer masla in sira. Lansko jesen, ko so začele cene masla in sira, kakor tudi mleka naraščati, se je to opravičevalo s pomanjkanjem krme, da morajo živinorejci kupovati krmo po visokih cenah in da zato ne morejo prodajati mleka po starih cenah. To opravičilo je bilo utemeljeno le v toliko, v kolikor se je nanašalo na visoko proizvodno ceno pri kmetih. Toda to stanje so hkrati izkoristili tudi grosisti, ki so kmetom le za malenkost povišali ceno, sami pa začeli na trgu navijati cene. Toda sedaj ni vprašanja krme, ker je velik del živine na paši, ali pa imajo živinorejci svežo krmo na travnikih, ki jo lahko sproti nakosijo za živino v hlevu. Toda cena masla in sira se je kljub temu povišala. To pa najbolj jasno dokazuje, da živinorejci nimajo pri tem nič skupnega in da cene višajo tiste male skupinice ljudi, ki so se polastile velikega dela trga mlečnih proizvodov in sedaj lahko vsiljujejo cene, kot se jim to zdi primerno, seveda vedno navzgor. Nepremišljeno dejanje mlade noseče žene Na komisariatu v Ul. Giulia je 5. t.m. 23-letna Jolanda Švab por. Giudice iz Ul. delle Linfe 48 prijavila, da so ji neznanci ukradli dve zlati zapestnici in zaponko iz stanovanja, ki ga je zapustila za nekaj časa. Ko so dobili prijavo, so se agenti takoj lotili dela, da bi izsledili krivce in jih izročili pravici. Izkazalo se je, da je omenjeno blago ukradla neka ženska. V tistih dneh so prebivalci Ul. delle Linfe opazili neko precej mlado, nosečo žensko, ki je šla večkrat mimo Švabove hiše. Po dolgem islca nju so agenti končno izsledili 24-letno Livio P. in jo spremili na komisariat. Livia je takoj izpovedala svoje nepošteno dejanje in celo vrnila ukradeno zlatnino. Povedala je, da je tisti dan opazovala Švabovo in ko je videla, da je zapustila stanovanje, ne da bi s ključem zaprla vrat, se ni mogla zadržati in ukradla zlatnino. Livia je namreč v težki finančni stiski in sedaj pričakuje še otroka. Do sedaj pa ni imela še opravka s pravico, zato so policisti upoštevali te okoliščine in niso izdali njene istovetnosti. Kljub temu so jo prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Livia je na začasni svobodi. za kmetijstvo. Tako je na pr. določen prispevek 360 tisoč lir Kmetijskemu nadzorništvu za razne pobude v prid kmetijstva. To ne zadostuje niti za redne potrebe, večkrat pa pride do izrednih primerov in se iz teh fondov črpajo sredstva. Priznal je, da je pokrajina prispevala s svojimi sredstvi za pomoč kmetom, ki so bili prizadeti zaradi suše, toda način razdeljevanja podpore ni bil primeren. Opozoril je pokrajinsko upravo in pokrajinski svet na resno vprašanje tukajšnjega kmetijstva in za primer navedel padec živinoreje, ki je v nekaterih vaseh zdaj izginila. Omenil je tudi cvetlično razstavo in pri tem opozoril na nekatere nepravilnosti in krivice, ki bi jih bilo treba raziskati ter nato primerno ukrepati. Zaključil je poglavje o kmetijstvu s pripombo, da bi bilo zelo po-trebno pripraviti organični načrt za razvoj kmetijstva. Ko je ugotovil, da je odobritev proračuna politični akt, je pripomnil, da razen nove stavbe za slovensko srednjo šolo pri Sv. I-vanu (za opremo katere je določena nezadostna vsota), ni nobe. nih znakov dobre volje, da bi se odgovorni činitelji lotili reševanja vprašanj slovenske manjšine. Primer, kako ne bi smeli ravnati z etnično manjšino, je prišel do izraza tudi pred kratkim glede slovenskega prevoda deželnega statuta. Tudi primer izdajanja u-radnega glasila pokrajinske uprave «La provincia», spada v ta o-kvir. Ta informacijski bilten, čeprav je namenjen vsem organizacijam, ustanovam in strankam, je samo v italijanščini, kakor da na pokrajinski upravi ne bi vedeli, da obstajajo tudi slovenska društva, organizacije in ustanove. Govornik je nato navedel odlomek iz enciklike «Pa-cem in terris», ki govori o dolžnosti, da se podpirajo narodne manjšine. Dejal je: «V tej dvorani se proslavlja papež Janez XXIII. z iskreno ginjenostjo in se o njem pravi, da je bil velik človek in dober papež, ki bi ga morali posnemati, toda nočejo se izvajati njegovi nauki. Kako je to čudno. Tisti, ki se skli-cujejo na krščanska načela in se hvalijo, da sledijo cerkvenim nau. kom, se zgražajo, ko se jih vprašajo prispevki za slovensko gledališče ali za druge slovenske kul. turne organizacije in ustanove. Nekdo pa z zaničevanjem gleda na socialiste, ki smatrajo, da je dolžnost pokrajine podpirati kul-turno delovanje narodne manjšine, ki je dokazala, da zna biti stični most med obmejnimi in tu živečimi narodi. Y dokaz temu bi med drugim lahko navedel dramska dela italijanskih avtorjev, ki jih je slovensko gledališče v Trstu postavilo na oder. Ni med Slovenci pomanjkanja državljanske vzgoje in čuta odgovornosti, ampak se zdi, da tega ne moremo reči o določenih krogih v nekaterih italijanskih strankah» Ob koncu svojega govora je inž. Pečenko izrazil upanje, da v prihodnosti ne bo treba več govoriti o teh krivicah, da bodo dosedanji nasprotniki spregledali in upoštevali obstoj slovenske etnič-ne manjšine ter spoštovali načela demokracije in enakopravnosti vseh državljanov. Svetovaleè Sema jè v svojem govoru ostro napadel demokristjane in jim očital, da iščejo vse mogoče poti in stezice, da bi o-hranilf svoj monopolistični položaj na oblasti. Bripomnil je, da pokrajinska uprava nima večine v pokrajinskem svetu, niti med prebivalstvom. Kritiziral je razne postavke v proračunu in očital pokrajinski upravi, da nima jasne perspektive. Prav tako je večinski stranki in pokrajinski u-pravi očital, da ne upošteva obstoja in pravic slovenske manjšine, čeprav so ji njene zahteve in potrebe dobro znane. Socialdemokratska svetovalca sta v svojih govorih kritizirala predloženi proračun in način delovanja večinske stranke, obenem pa je svetovalec Pierandrei napo. vedal «morebitno» ugodno glasovanje njegove skupine za proračun in je celo povabil socialiste, naj volijo za proračun, češ da je treba pripraviti teren za upravo levega centra. Prireditve na Koprskem Danes 13. t. m. ob 21. uri bo v letnem kinu v Portorožu nastop bolgarskega državnega folklornega ansambla «GEORGI DIMITROV» Jutri, 14. t. m. ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru S. Prokofjev: «KAMNITI CVET» (baletni ansambel SNG — Ljubljana) itiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiftiHiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiHiiu HUDA NESREČA NA DELU Tesar strmoglavil z višine sedmih metrov V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo, zaradi hudih poškodb Na gradbišču Visentin v Ul. Cantò se je včeraj zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal 53-letni tesar Angelo Morsut iz Terza di Aquileia, ki sedaj prebiva v neki baraki na gradbišču. Morsut je nekaj minut po 8. uri stal na ploščadi. drugega nad strapja stavbe v gradnji, kjer je spremljal debel tram. ki so ga spuščali z žerjavom. Nenadoma je Mpraujt zgubil ravn^mrie in pre- den se je utegnil opr glavi! v globino .z višine sedmih g»a Imetrov. Delovni tdvšrrišl '»# mir elovni tov priskočili na pomoč, ker se je zelo hudo pobil. Z avtom delodajalca so ga prepeljali v bolnišnico, kamor ga je spremljal tudi 24-letni gradbeni asistent Franco Visintin iz Ul. Commerciale 134 Zdravniki so Morsutu ugotovili udarec na hrbtu z verjetnim zlomom hrbtenice ter razne zlome reber. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. uje v korpnejskih „wr|je Uslužben, 'je po-al včeraj zjutraj okrog 8. ure prometne nesreče. Ko se je Cestna nesreča jetniškega paznika 2g«letni paznil« Gerardo Frtln- ................. rrl Včeraj zjutra Srtev prometne ne: vozil na vespi po Ul. Coroneo v smeri proti Ul. F. Severo, je na vogalu Ul. Zanetti trčil v avtomobil, ki ga je iz prej omenjene ulice privozil v smeri proti Trgu Ulpiano 52-letni Leandro Susel iz Ul. Aldegardi 7. Pri padcu se je Fruncillo pobil po čelu in ranil na nogah. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. jŠt h. . . : Danes ob 20.30 bo v občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio v Miljah večer plesov, glasbe in narodnih pesmi, ki jih bo izvajala romunska državna folklorna skupina. — Nastop organizira miljsko županstvo ■ sodelovanjem pokrajinskega ENAL iz Trsta Z vespo v pešca ko je prečkal cesto Sinoči se je na Vrdelski cesti pri hišni št. 29-a pripetila prometna nesreča, katere žrtev je bil 59-letni upokojenec Guerrino Mo. cibob od Sv. Ivana št, 1002, Ko je hotel prečkati prej omenjeno cesto, kjer ni prehoda za pešce, se je vanj zaletel 25-letni Pietro Cie-va s Trga sv. Jakoba 20, ki je v smeri proti Lonjerju vozil vespo TS 31480. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije, ki so opravili potrebne formalnosti. S privatnim avtom so Mociboba prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na čelu. Sprejeli so ga na prvi ki-nlrški#»dd«lek s prognozo okrevanja V |0 dneh. f Včeraj»danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. julija 1963 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 83-letna Giovanna Su-plirna por, Bada-lieti, 83-le-tn-i Antonio Bole, 79-letna Marija Ferl-uga vd. Močnik, 70-letni Giovanni Obertl, 63-letni Vittorio Presenti, 54-letni Angelo Benettl, 79-letna Elisa-betta Bunke vd. Baatz, 59-letni Ricoiotti Comici, 64-letnl Giovanni Furlan, kazal spet novo pot znanstveni fantastiki, pa čeprav mu je la samo izrazno sredstvo za svojo eksistencialistično tragedijo, ki je prekoračila meje nerazrešljive groze sodobnega evropskega človeka v likih Sartra in Koma sa. Sugestija njegove fotomontaže, kjer globoko tožni glas iz ozadja in glasba podčrtujeta elegični ritem, nas privede v izžgano tišino nočnotemne bodočnosti. Iz čudovitih slik, mojstrsko montiranih, vre krvava pesem izgubljene poezije. Po tretji svetovni vojni skupina preminulih ljudi ima v svoji oblasti človeka; uporablja ga za neke boleče znanstvene poskuse, ki so vitalne vrednosti za strašno družbo novih oblastnikov. S temi poskusi namreč, projicirajo novega človeka v preteklost in v prihodnost, zato da bodo našli primerna sredstva za rešitev človeštva. In ko se on vrača v preteklost, iz v ozadju bobnajočega strašnega topotanja vojaških škornjev izstopa ženski obraz, ljubezen. V svetu bodočnosti pa sreča ljudi prihodnosti, vklenjene o jedro tajne energije, ki poganja stroje. On sam želi povratek k ljubezni, toda nazaj ga čaka smrt in ne ljubezen. Smo se zaustavili pri tem odličnem kratkometražnem filmu, ker izstopa iz zvrsti čisto znan-stveno-fantastičnih filmov, toda bi radi poudarili, da je to tudi praznota dekadentne duše 'SdthfUné-ga modernega Človeka, ki je zgubil epski zamah življenjske site današnjega delujočega, dobrega, pa čeprav razžaljenega človeka v stalni borbi za socialne pravice. Ni to novi humanizem bodočnosti, kajti eksistencialistična «rešitev» pomeni predajo človeških idealov. Sovjetski dokumentar «Vesoljska brata» v režiji Gost jeva je nedvomno zelo zanimiv : videli smo vse priprave in vse poskuse kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča pred zgodovinskim poletom okrog Zemlje: nato posnetke iz tega poleta in njuno zmagoslavje na Rdečem trgu v Moskvi. Dokumentar sicer moti propagandistična naivnost, toda njegova vrednost je vendar v zgodovinskem dogodku vesoljskega poleta. **# Zasedanje «Za okroglo mizo» se je danes nadaljevalo z raznimi zanimivimi predavanji o temah «Znanstvena fantastika in družba prihodnosti» (Franco Va-lobra), «Nebeške luči — simboli podzavesti» (Brian VV. Aldiss), «Matematične podlagi znanstvene fantastike v sociologiji» (Andrea Canal) in pa «Znanstvena fantastična literatura v Jugoslaviji» (Jože Dolničar ). O predavanju Jožeta Dolničarja bomo še poročali. Danes bo na sporedu ameriški film Rogerja Kormana «X» — človek z rentgenskimi očmi. Slovensko planinsko društvo priredi 21. julija izlet v Planico z vzponom na Srednjo Pončo, v Kranjsko goro, na Vitranc in Ci-pernik. Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9/II. v uradnih uran. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 Izlet v Gozd Martuljek in v Vintgar: Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1,'vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah ln nedeljah Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi za člane in prijatelje društva dne 4. avgusta t.l. enodnevni Izlet v Velenje In okolico. Vpisovanje v prostorih društva na stadionu «Prvi maj» dnevno, razen sobote, od 20.30 do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure. Nazionale 16.00 «Signora di lusso» RosaiIng Russe], Jack Hawklns. Arcobaleno 16.00 «Cavalca vaquero». Technicolor. Robert Taylor, Ava Gardne r. Fenice 16.00 «Il castello maledetto» Eastmaoicolor. Tom Poston, J anette Scott. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Racconti d’estate». Eastmamcolor. Alberto Sordi, Marcello Mastroianni. Grattacielo 16.00 «Pie nic» Technicolor. Klun Novak, William Holden, Superclnema Mednarodna revija film, ske umetnosti. Ob 16.00 «Avamposto distrutto» A. Tatsuni, K. Ka-wamura. Alabarda 16.30 «Africa sexy». Technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Il passo del diavolo» Robert Taylor. Aurora 16.30 «Sentieri selvaggi». Cristallo 16.30 «U gabinetto del dottor Caligari». Prepovedano mladini, Capito) 16.30 «Sapank la freccia che uccìde». John Payne. Garibaldi 1600 «Il marchio del rinnegato». Technicolor. Massimo 16.30 «Bill lj bandito». — Technicolor. Anthony Dexter. Impero 16.30 «South Pacific». Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «La carica del kyber» Technicolor. Tyrone Power, Terry Moore. Astra 16.30 «I cavalieri del nord o-west». Vittorio Veneto 17.00 «Caccia al tenente» Technicolor. Jlm Hutton, Paula Prentis. Abbazia 16.00 «Il sepolcro indiano». Technicolor. Debra Paget. Marconi 16.30 «La bella Otero» Maria Felix. Ideale 16.30 «Due samurai e cento geishe». Technicolor. Franco Franchi. Qi-ocio Ingrasia. KINO NA PROSTEM Skedenj 20-30 «AM'inferno e ritorno» Technicolor. Audie Murphy. Marconi 20.15 «La bella Otero» Ma- , ria Felix. Satellite 20.00 «Tipi da spiaggia» To. gnazzi, Masiero, Liana Orfei, Dorè Ili. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne šole pričelo 1. julija 1963 In se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki I-majo popravne Izpite se vpisovanje za Isto enotno srednjo šolo zaključi 25 septembra 1963. Ravnateljstvo državn« srednje Sole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razrez do 25 julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9 do 12 ure. Ravnateljstvo drž. strokovne in« dustrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan ,od 10 do 12 ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu. Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole, predlo. ž:jo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami: rojstni Hst, potr-dilo o cepljenju in precepljenju, «pričevalo 5. razreda osnovne šole. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole- Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. nižje Industrij ske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom .v Trstu (Ulica Mon-torsino 8-111.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole ln za ostale razrede do 25. Julija t.l.; za učence, ki tnia-jo popravne izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke In u-čencl, ki se vpišejo v I razred e-notne srednje šole, morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni list in potrdilo o precepljenju. Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I. razred . nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. julija. Ravno tako se vrši vpisovanje za II. in III. razred strok, šole. Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Slovenska prosvetna zveza obveščata, da imata v juliju In avgustu uradne ure od 8. do 14. NOČNA SLU2BA LEKARN INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2, Picciola, Ul. Orlam 2; Alla Salute Ul. Giulia 1; Serravano Trg Cavana 1; G. Papa, Ul. Felluga 46. Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 16. avgusta. TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr»l • lil. »v. I-i-siiM Iftku Telelun 61-792 N O V O : Aymi: Zelena kobila L 530 Kuščer: Sprehodi pod morjem L 1450 PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA PRIMORSKI DNEVNIK Telefonirajte na št. 37-338 Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400.— — 5 — PO VOLITVAH V DELAVSKIH ZADRUGAH 13. julija 1963 Zahvala žlanom, ki so glasovali za kandidatno listo «Obnova» Federacije vsedržavne zveze zadrug in vzajemnic poudarjajo veliko vlogo KPI, PSI in Novo delavske zbornico - CGIL za uspeh napredne liste Tržaška federacija vsedržavne zveze zadrug in vzajemnic in sorodne organizacije iz Gorice in Vidma, ki so vodile volilno kampanjo za delno izvolitev izvršnih organov Delavskih zadrug, se prisrčno zahvaljujejo vsem članom, ki so še enkrat dokazali s svojim glasom zvestobo kandidatni listi «Obnova» in ki so s tem ponovno izrazili svoje zaupanje v ljudi, ki so se vedno borili in se bodo borili, da se Delavske zadruge vrnejo svojim dejanskim lastnikom, in sicer svojim članom. Volilni izidi, ki dokazujejo, da je lista «Obnova» povečala število glasov v primerjavi z volitvami leta 1959, so brez dvoma Pozitivni in dokazujejo predvsem, da je zavedni del volivcev izrkzil zahteVo, da se nadaljuje s pobudami, ki bodo vrnile Delavskim zadrugam resnično zdravo upra-vo- Ti izidi so tem bolj pomemb-ni, če upoštevamo dejstvo, da je imenovani del upravnega sveta Delavskih zadrug letos uvedel volitve po pošti, da je v zadnjih treh letih vpisal 4297 novih čla-nov In izločil 6000 starih članov, n* da bi se resno zavzel, da bi Jih obdržal, samo da je povzročil ■premembo strukture volivcev De. lavskih zadrug. Pri tem je treba poudariti tudi pozitivno in konstruktivno vlogo članov upravnega sveta liste «Ob-nova» v bivšem upravnem svetu, ki so vseskozi delovali v korist članov in ki bodo našli v novih Članih upravnega sveta omenjene liste zveste nadaljevalce njihovega dela v korist Delavskih zadrug, *a okrepitev protimonopolistične bodb» in za demokratično obnovo države. Tri federacije se še posebno zahvaljujejo federacijam KPI in PSI, kakor tudi Novi delavski zbornici OGIL, ki so z vsemi svo. limi napori podprle listo «Obno-v.*», ki predstavlja demokratične «ile in delavske množice, katere »o pred 00 leti ustanovile Delavske zadruge. Obsojajo pa «Federacijo zadrug in vzajemnic» iz Ul-Rossini in stranke «demokratične koncentracije», ki so skušale spre. meniti volitve v ideološki spor s Potvorjenimi gesli desnice in konservativnih skupin. Lastnik trgovine mu je preveč zaupal Te dni so agenti komisariata na Trgu Stare mitnice prijavili sodnim oblastem zaradi večkratne. prevare 55-letnega Giordana Pa-squalinija, ki pa ga niso mogli izslediti. Pasqualini je že lanskega novembra prišel v trgovino z radijskimi aparati v Ul. Oriani, last 55-letnega Arnadla Zamberlana iz Ul. delle Milizie 15. Lastniku je povedal, da dela v glavni bolnišnici in da bi rad kupil radijski sprejemnik na obroke. Zamber-lan ga je zadovoljil. Toda Pasqualini se ni zadovoljil samo s tem. Nekaj dni potem je spet prišel v isto trgovino in lastniku povedal, da je član notranje komisije bolnišnice ter da bi lahko prodal tudi drugim članom radijske sprejemnike, seveda na obroke. Zamberlan je bil zadovoljen s kupčijo in je Pasqualiniju izročil 17 radijskih sprejemnikov, ki bi j ib moral ta prodati svojim kolegom. Toda od tistega dne Pasquali-nija ni bilo več na spregled. Zamberlana je zaskrbelo, zato se je nekaj dni potem napotil v bolnišnico, kjer so mu na njegovo veliko presenečenje povedali, da ne poznajo nobenega Pasqualini-ja, ki bi bil član notranje komisije. Pred' nekaj tedni je Zamberlan Pasqualinija srečal in ga poterjal, kar mu je dolžan. Pasqualini je obljubil, da bo poravnal račun, ker pa tudi tokrat ga ni bilo na spregled, se je Zamberlan podal na komisariat javne varnosti, kjer je prijavil PaBqualinija. Agenti so slednjega iskali vsepovsod, toda niso ga mogli izslediti. Zato so ga prijavili v odsotnosti. lir Ikode. Agenti so uvedli da bi iskavo, tatove. pre- izsledili neznane Tovor udaril delavca in ga spravil v bolnišnico V pristanišču «Vittorio Emanuele» pri skladišču «21» so včeraj z žerjavom nakladali na železniški vagon tovor praznih vreč. Ker je tovor zaradi vetra nihal, je udaril in podrl 50-letnega delavca Carla Mainardija iz Ul. Ci-sternone 25. Zaradi padca se je Mainardi pobil po levem kolenu in ima verjetne kostne zlome na desnem stopalu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer šo ga sprejeli na Ortopedski oddelek. Mainardi se bo moral zdraviti dva tedna. PREDLOG SVETOVALCEV PSI Veleindustrijcu Tognielli odvzeti častno meščanstvo Na današnjem sestanku mestne sekcije bo govoril poslanec Loris Fortuna Neroden padec priletne ženske Z avtom RK so včeraj prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo, 85-letno upokojenko Anno Montalbettijevo iz Ul. Franca 13. Montalbettijeva je povedala, da je v kuhinji njenega stanovanja nerodno spodrsnila,-in padla. Pobila se je po zatilju j deželi, in ima hud udarec na glavi. I Lori; Občinski svetovalci PSI Iz Gorice so včeraj poslali goriške-mu županu dr. Poterziu interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj občinski svet odvzame častno meščanstvo industrijcu Tognielli, ki so mu ga podelili pred leti. Razlog tega predloga je njegovo nesocialno ravnanje v sporu s tekstilnimi delavkami. Na sedežu mestne sekcije PSI v Gorici bo danes 13. julija ob 20.30 skupščina članov, na kateri bo na prošnjo pokrajinske federacije PSI govoril poslanec dr. Loris Fortuna, ki je bil 28, aprila prvič izvoljen v rimski parlament. Govoril bo o novi vladi, ki so se socialisti vzdržali, ko je šlo za glasovanje o zaupnici. V obvestilu članstvu tajništvo sporoča, da bo priredilo še druga podobna srečanja s socialističnimi parlamentarci izvoljenimi v naši do 17. ure na sedežu stranke' v Ul. 24. maja na razpolago za morebitne prošnje in potrebe meščanov. ______________ Moški postal ženska v (niški bolnišnici? V tržiški civilni bolnišnici je nek moški, ki je poročen in ima otroka, menjal spol. Z operacijo, ki so jo izvršili primarij kirurškega oddelka ln drugi zdravniki, je postal ženska. Vest uradno še ni potrjena in tudi zdravniki, ki so jih novinarji oblegali, da bi kaj izvedeli od njih, niso potrdili vesti. Ker pa se je vest razširila iz verodostojnih virov, smo upravičeni, da vanjo v celoti verjamemo. Operacija Je popolnoma uspela. Izvršil naj bi jo pri-marji kirurškega oddelka dr. Carlo Tirone. Pacient, ki se Se zdravi v bolnišnici, stanuje v neki vasi v tržiški okolici. Tatovi so ukradli v skladišču računske stroje Skriti za grmi zimzelena so v prejšnji noči neznanci nemoteno prežagali železni drog, prerezali mrežo in razbili šipo na oknu skladišča vina in testenin družbe Quintavalle-Santini v Drevoredu XX. septembra 104. Od tam so prišli v notranjost skladišča in odnesli dva računska stroja «Olimpia» in «Olivetti» ter iz nekega predala pisalne mize 10.000 lir kovancev. Potem so spet zapustili skladišče in odšli s-kozi okno. Tatvino je opazil naslednje jutro 57-letni solastnik družbe Ricciotti Santini iz Ul. Beccaria 7. Na komisariatu v Ul. Giulia je povedal, da je utrpel 170.000 mmmM R°d oboki liceja «Dante», na knjižnem sejmu, je vedno precej obiskovalcev, ki si ogledujejo razstavljene knjige Kine na (JntU 777/fc . ........TV 1 predvaja danes 13. t. m. ob 18. uri Cinemascope barvni film: UOMINI VIOLENTI (Nasilni možje) Igrajo: GLENN FORD BARBARA STANWYCK EDWARD C. ROBINSON DIANNE FOSTER in drugi KINO PROSEK -KONTOVEL Predvaja danes 13. t. m. ob 19.30 barvni film: DAGLI APENNINI ALLE ANDE (Od Apeninov do Andov) Ganljiva zgodba, posneta po pripovedovanju EDMONDA DE AMICISA z igralko ELEONORO ROSSI DRAGO in FAUSTOM TOZZI JEM glavi. 1 Loris Fortuna bo danes od 16 NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI MLADINCEM, OBTOŽENIM ROPOV IN TATVIN Zagovorniki trdijo, da obtoženci niso zakrivili inkriminiranih dejanj V skrajnem primeru pa so predlagali porotnikom oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov - Lažja obsodba nasilnega Bolgara Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli) se jé nadaljevala včeraj obravnava proti 11 mladim obtožencem skupine, ki je delovala lani V Ljudskem vrtu v Ul. Giulia. Kot smo že obširno pisali, je devet mladeničev, od katerih jih je nekaj, ki niso še stari 18 let, priprtih v Ko-ronejskih zaporih. Dva obtoženca pa, od katerih je eden star 56 let (Raoul Mini), sta na svobodi, ker sta obtožena lažjih prekrškov. Včeraj so se nadaljevali govori zagovornikov. Prvi je spregovoril odv. Vinciguerra, ki zagovarja Fazia in Candelo. Kot smo že pisali, je javni tožilec zahteval za Fazia najtežjo kazen, in sicer skoraj 12 let zapora. Tako kot drugi zagovorniki, je tudi odv. Vinciguerra skušal izpodbiti vsako osnovo obtožbam, ki zadevajo rope. Pri tem je tudi on posvetil posebno pozornost roparskemu dogodku, do katerega je prišlo v Drevoredu XX. septembra, kjer so neznanci napadli in oropali Giorgia Palmisana. Tudi odvetnik Vinciguerra je trdil, da roparski podvig, ki so ga mladeniči priznali, ne odgovarja dejanju, ki ga je prijavil Palmisano. Na podlagi svojih Izvajanj je odv. Vinciguerra zahteval, naj sodniki oprostijo Fazia, ker inkriminiranih dejanj ni zagrešil, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovornik se je prej še posebno zavz.el za obtoženca Candelo. Ta je bil star za časa dogodkov komaj 14 let in predvčerajšnjim je sam javni tožilec zahteval od porotnikov naj ga oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Odv, Vinciguerra pa je pozval porotnike, naj ga opro- £ stijo, ker inkriminiranih dejanj lc ni zagrešil ter mu tako nudijo ~ možnost, da nadaljuje s šolanjem in najde mesto v družbi, ki bi mu ustrezalo. Nato je spregovoril odv. Ugles-sich, ki zagovarja Potossija. Za tega obtoženca je javni tožilec zahteval, naj ga porotniki pri- ZDRUŽITEV KLINIKE ZA DOJENČKE IN «BURL0-GAR0F0L0» Ugovori občinske uprave proti sklepu prefekture Občinski svet zahteva, da morajo imeti javne ustanove večino v upravnem svetu bodoče združene bolnišnice KINO «IRIS» PROSEK Predvaja danes I3.st. ni. z začetkom ob 19.30 uri Columbia film: AFFITTA CAMERE Vesela in dramatična komedija Ifrajo: KIM NOVAK, JAK LEMMON in FRED ASTAIRE Tržaški občinski svet ie sinoči ponovno razpravljal o vprašanju združitve klinike za dojenčke z otroško bolnišnico «Burlo Garofoio», ki jo hoče na svoj način vsiliti prefektura Podžupan prof. Cumbat Je podal v tej zvezi daljšo izjavo, v kateri je dejal med drugim, da Je tržaški občinski svet zavzel svoje prvo stališče v zvezi s tem vprašanjem z resolucijo, ki Jo je odobril 6. junija leta 1960 in v kateri, kot le znano, je zahteval takšno rešitev, ki bo upoštevala koristi sedat zaposlenega osebja v kliniki za doienčke, kakor tudi da mora o rešitvi tega vprašanja neposredno sodelovati občinska uprava. 30. Januarja letos pa je prefektura poslala županstvu, naj izobesi na občinsko oglasno desko objavo o uradni združitvi dveh zdravstvenih ustanov V zvezi s tem sporočilom, je župan poslal prefekturi v predpisanem roku ugovor glede vsebine člena 16 statuta o združitvi dveh bolnišnic, ki ga je sestavila prefektura in ki se nanaša na sestavo upravnega sveta nove združene ustanove. V tem ugovoru je župan izrazil zahteve občinskega sveta, ki ie v svoji resoluciji zahteval, da se zagotovi javnim ustanovam večina v upravnem svetu bodoče združene ustanove Nato Je prof. Cumbat dejal, da so bile poslane prefekturi vse pripombe in pritožbe, ki jih je sestavila v tej zvezi zdravstvena komisija občinskega sveta. Toda te pripombe in pritožbe je prefektura 15. marca letos enostavno zavrnila. Nedavno pa so se razširili glasovi, da je prefektura poslala višjim državnim organom v odobritev statut, ki ga je sama sestavila, ne da bi upoštevala ugovore občinske uprave. Zaradi tega je podžupan takoj navezal stike z visokim orefek-turnim funkcionarjem, od katerega je dobil sledeči odgovor: Pokrajinski odbor za javno socialno skrbstvo in dobrodelnost Je sprejel predlog prefekture za združitev dveh laolnišnic in zavrnil ugovor občinske uprave proti vsebini člena 16 statuta bodoče nove združene ustanove. O tem sklepu ne bodo uradno obvestili občinske uprave, ker je celotna zadeva še v fazi nrouče-vanja. Saj mora biti prefekturni statut šele odposlan notranjemu ministrstvu, da ga bo ta poslal državnemu svetu, ki mora o tem sklepati In ga nato odposlati predsedniku republike za dokončno odobritev. Zato bo tudi ugovor občine, čeprav ga je pokrajinski odbor za javno socialno skrbstvo in dobrodelnost zavrnil, priložen aktom o združitvi in poslan višjim oblastem. Isto bodo storili z vsemi drugimi pripombami in ugovori, čeprav bodo predloženi po predpisanem roku. Sedaj celotno vprašanje nadaljuje svojo uradno pot ln obstaja nevarnost, da bo dokončno rešeno, ne da bi upoštevali ugovore občinske uprave. Zato bi vsako nadaljnje zavlačevanje sklepov občinske uprave o tem vprašanju omogočilo takšno rešitev, ki ni v korist občine. Zaradi tega je podžupan predlagal naj občinski svet sprejme za osvo-je ugovore zdravstvene komisije, da bodo člmprej poslani notranjemu ministrstvu, da bodo lahko vsaj tam sprejeti z večjim upoštevanjem kot v Trstu. V razpravi, ki se je razvila o pod-županovi obrazložitvi, je socialistični svetovalec dr. Pincherle ponovno ostro kritiziral samovoljno dejanje prefekture in predlagal, naj občinski svet sprejme resolucijo, ki jo je svetovalec predložil preteklega marca in ki pravi, da je sklep prefekture v nasprotju z zakonom o ustanovitvi avtonomne dežele, ki Ima zakonito moč, da odloča tudi o vprašanjih zdravstvene oskrbe in bolnišnic. Zato resolucija poziva prefekturo, naj umakne svoj predlog o združitvi dveh bolnišnic in naj prepusti rešitev tega vprašanja bodočemu deželnemu svetu. Predlog socialističnega svetovalca Je bil zavrnjen z večino glasov. Zanj so glasovali samo socialistični in komunistični svetovalci. Zatem Je župan dal na glasovanje predlog podžupana, ki je bil soglasno sprejet. Resno poškodovana ženska žrtev prometne nesreče Včeraj navsezgodaj se je 42-let-na gospodinja Adriana Villani por. Buffon iz Ul. Aquileia 8 na Greti vračala domov, potem ko je obiskala razne trgovine in nakupila razne potrebščine. Ko je hotela prečkati Furlansko cesto pri hišni številki št. 10, kjer ni prehoda za pešce, je nenadoma privozil z avtom 21-letni Giannino Ferro-Casagrande iz Ul. Bo-nomea 6. Trčenje je bilo neizbežno ln avto je podrl nesrečno Villanijevo, ki je vsa okrvavljena padla na cestni tlak. Kruh in živila so se raztresla sredi ulice. Mimoidoči so takoj poklicali rešilni avto RK in prometno policijo. Bolničarji so Villanijevo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve noge, rane nad levim očesom, na obrazu ter nogah. Villanijeva. ki si je pri nesreči izbila štiri zgornje sekalce, se bo morala zdraviti 70 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. znajo za popolnoma nezmožnega pravilnega presojanja in hotenja. V tem primeru pa bi porotniki sklenili, da mora Potossi v kako kriminalno bolnišnico, kar bi pomenilo zanj pravcato kazen. Zato je zagovornik vztrajal na tem, da Potossi ni sodeloval pri nobenem kriminalnem dejanju ter je zahteval, naj ga oprostijo, ker inkriminiranih dejanj ni zagrešil. Na koncu je govoril še odv. Fischer Tamaro, ki zagovarja Furlana («Teston»), Tudi ta mladenič je obtožen številnih ropov. Bil pa je prvi, ki so ga karabinjerji aretirali in zaslišali. Prav on je poda! glavne izpovedi, ki so omogočile preiskovalnim or-»anom, da so prišli na sled ce-otni skupini. Odv. Fischer Tamaro se je pri svojih izvajanjih držal istih načel kot njegovi kolegi ter je zahteval, naj se njegovega varovanca oprosti, ker dejanj ni zagrešil ali pa vsej zaradi pomanjkanja dokazov. Proces se nadaljuje danes ob 10. uri. Spregovorili bodo še zadnji zagovorniki in nato verjetno javni tožilec. Do razsodbe bo morda prišlo danes. * * * Pred sodnikom Salernom se je moral te dni zagovarjati 44-letni Sotir Ovocepoljski, ki je bil obtožen, da je grozil z bodalom 48-letnemu Antoniu Di Pierro. Poleg tega so ga še obtožili nošnje orožja, za katero se ne izdaja dovoljenj. Ovocepoljski je Bolgar po rodu. Ze pred več leti je prišel v Trst kot begunec. Po nekaj mesecih bivanja v našem mestu, so ga poslali v begunsko taborišče v Latini. Tu je dobil dovoljenje, da se sme izseliti na Švedsko, kamor je res tudi odšel ter se nastanil v Trelleborgu. Po več letih bivanja na Švedskem je postal švedski državljan in nekega dne si je zaželel, da vidi spet naše mesto. Zaprosil je za potni list in prišel v Trst, kjer se je nastanil pri Spodnji Magdaleni 541, in. sicer pri družini Busan. 7. t.m., nekaj čez 15. uro, se je znašel v gostilni «Al grattacielo» v Ul. Boccherini 3, kjer je bil tudi Di Pierro. Ta se je rodil v Kerču v Rusiji ter Kolikor toliko razume razne slovanske jezike. Tako se je zgodilo. da je Di Pierro slišal, da je Ovocepoljski zabavljal v srbohrvaščini čez neke goste, ki so bili v lokalu. Mimogrede povedano sta bila oba precej vinjena in ker j« beseda dala besedo, sta se kmalu skregala. Nenadoma je Ovocepoljski potegnil iz žepa bodalo, ki je bilo spravljeno v nožnici. Di Pierro se je prestrašil ter sunkovito zgrabil za orožje ter ga odvzel Bolgaru. Medtem je gostilničar poklical policijo, kateri je Di Pierro izročil bodalo. Agenti so priprli Ovoce-poljskega ter ga prijavili sodišču. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega nošnje hladnega orožja ter ga obsodil pogojno na 4 mesece in 10 dni pripora. Oprostil pa ga je obtožbe groženj zaradi pomanjkanja dokazov. Pokrajinski predsednik odgovarja svetovalcem KPI Pokrajinski predsednik dr. Chientaroli je jjoslal pokrajinskima svetovalcema KPI Bergamasu in Papaisu odgovor na njuni vprašanji o pomanjkanju osebja v psihiatrični bolnišnici in o posledicah uporabljanja zdravila «Largactil». Kar zadeva pomanjkanje osebja v bolnišnici je pokrajinska u-prava proučila predlog, da bi zaradi dopustov in bolezni nekaterih uslužbencev začasno namestili moško in žensko delovno silo. Glede zdravila «Largactil» pa je ravnatelj bolnišnice zagotovil, da je dalo dobre rezultate, ker je odpravilo terapevtsko zdravljenje s šokom, posebno pa «insulino — šok», ki ga v bolnišnici ne uporabljajo že nekaj časa. Zdravilo sicer povzroča alergična obolenja, vendar so paznike že obvestili o teh nevšečnostih in proizvajalcu naročili ,naj zdravilo izboljša. Poskrbeli bodo, da se bodo bolničarji na najboljši način privadili ravnanju z zdravilom uporaba rokavic, izpiranje rok itd.) Na koncu predsednik dodaja, da sta zaradi alergije, ki jo je povzročilo novo zdravilo, odsotna na delovnem mestu samo en nestalni in ena stalna bolničarka. Iz Ste ver Jana Občina zavarovala nepremičnine V Steverjanu se je v soboto zvečer sestal občinski svet. Seja je trajala od 20 do 23.30. Najprej so odobrili pravilnik, ki ureja delovanje novega vodovoda v števerjanski občini. Sestavlja ga 20 članov, ki točno določajo vlogo občine. Kakor smo pred časom poročali, bo občinska uprava na svoje stroške skrbela za delovanje vodovoda, njen predstavnik pa bo pri potrošnikih pobiral vodarino. Odobrili so zavarovalno polico za vse občinske nepremičnine. Zavarovali so jih za 40 milijonov lir. Letni zavarovalni znesek bo znašal 18.000 lir. Ob koncu so odobrili začasni dopust občinskemu uslužbencu. Jutri se bosta na Vrhu poročila Renaldo Devetak iz Zdravščine in Milka Jureti z Vrha, Novoporočencema ob vstopu v zakonsko življenje vsi vailani iz srca čestitajo.. Čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo, ■ . c, TURISTIČNE INFORMACIJE Razpoložljivost ležišč v SošKi dolini Odprta cesta na Mangart - Letalski miting v Bovcu in modna revija v Novi Gorici Objavljamo število razpoložljivih ležišč v hotelih na Goriškem. Gostišče «Planika» v Ajdovščini 30 ležišč, «Kanin» v Bovcu 10, ter 60 ležišč v privatnih sobah, hotel «Planinski orel v Trenti 15 ležišč, «Soča» v Soči 10 ležišč, v Logu pod Mangrtom 10 ležišč v zasebnih hišah, v «Nanosu» v Idriji 55 ležišč, v «Soči» v Kanalu 26 in 6 v zasebnih sobah, v «Zvezdi» v Kobaridu 50 in 19 v zasebnih sobah, «Vuga» na Mostu na Soči 10, v Novi Gorici «Park hotel» 25, «Sabotin» 30, «Kekec» 10 in «Skalnica» 12 ležišč, «Polda-novec» na Lokvah je zaseden, v zasebnih sobah je Se 10 ležišč, v «Krnu» v Tolminu je 17 ležišč, v zasebnih sobah pa 20, v gostišču «Vipava» je 15 ležišč. Odprta je cesta na Mangrt, pri turističnem društvu pa je mogoče dobiti dovolilnice za lov na srnjaka ter ribolov postrvi in lipana. Voda v plavalnem bazenu v Novi Gorici ima 25 stopinj, Soča 16 stopinj, voda v kopalnem bazenu v Bovcu 25 stopinj, Vipava 20, Nadiža pri Kobaridu prav tako 20, Uradna otvoritev kopalnega bazeng v Bovcu bo 20. julija. Na Goriškem bosta v tem mesecu dve pomembni prireditvi: 20. in 21. julija bo v Novi Gorici modna revija, ista dva dneva pa v Bovcu letalski miting. Ob koncu naj dodamo, da je v Alp-hotelu (B kategorija) v Bovcu na razpolago še nekaj postelj. Danes seja pokrajinskega sveta Danes ob 17. uri, se bo sestal pokrajinski svet, ki bo obravnaval kakšnih pet točk 'obsegajoči dnevni red. V Vidmu mednarodno srečanje balinearjev V nedeljo dopoldne bo v Vidmu mednarodno tekmovanje v balincanju. Srečale se bodo ekipa Liona iz Francije, dalje ekipa iz Ljubljane in reprezentanca Fiat iz Turina. Sodelovalo bo tudi furlansko zastopstvo. Izvršni odbor balincarskega društva «Allegria» iz Vidma pripravlja ob pomoči pokrajinskega balincarskega društva ter Vsedržavne balincarske zveze tehnične usluge ter vse potrebno, da bi mednarodna športna manifestacija dosegla kar najboljši uspeh. Svojo podporo so najavili tudi številni predstavniki oblasti ter furlanske ustanove, ki so postali organizatorjem medalje, pokale in druge nagrade PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi na «DVORU» danes, jutri In v ponedeljek, 13., 14. in 15. julija ples v Steverjanu Igral bo izvrsten orkester s popevkarji. Ples bo vsak večer od 20. ure dalje. Na razpolago bodo priznana briška vina, nealkoholne pijače in prigrizek. Jutri, 14. julija ob 17. url bo v prijetni senci zabavišča KONCER T PEVSKIH ZBOROV s Tržaškega in Goriškega Nastopili bodo zbori Prosek-Kontovel, Dol-Poljane, Vrh ln Ste-verjan ter instrumentalni trio s pevko iz Steverjana. Vseskozi bo odprta razstava KMETIJSKIH STROJEV l JE V A P ČIČI SPET HUDA NESREČA ZARADI SPOLZKE CESTE Dva milijona lir Škode zaradi trčenja avtobusa in tovornika pri Ronkah V bolnišnico so odpoljali tudi štiri osebe Včeraj dopoldne sta se v Tržiču zaleteli dve težki vozili, tovornik in avtobus. Stiri osebe so se lažje ranile, gmotna škoda pa je ogromna in znaša okoli dva milijona lir. Ribijev avtobus, ki vozi na progi Tržič-Gorica, se je ob 9. uri peljal proti Gorici. Vozil ga je 32-letni Giordano Lugnan iz Gra-deža. V njem je bilo tudi nekaj potnikov. Z nasprotne strani se je pripeljal tovornik Giordana Rizzata iz Ul. Caprin 5 v Gorici, ki ga je vozil 35-letni Ermanno Stacul iz Gorice Ul. Lunga 37, z njim je sedel v kabini Martino Sardon iz Slovrenca pri Moši. Tovornik je kakšni-h 230 metrov po križišču vzporedno z Selenico skušal prehiteti kmečki voz z živalsko vprego. Ko je šofer Ermanno Stacul opazil, da prihaja z na sprotne strani avtobus, je z vso silo pritisnil na zavore. Pri tem ga je na mokri cesti zaneslo na levo stran. Trčenje je bilo skoraj frontalno. Poškodovana potnika avtobusa Nello Donda por. Brai-da iz Tržiča Ul. Roma 36 in Caterino Zevedeo iz Tržiča Ul. Serenissima 10 ter drugega šoferja v tovorniku Martina Sardona so odpeljil v tržiško bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč ter so jih poslali domov na zdravljenje za deset dni. Šofer avtobusa Gior- Ki: ! r - Danilo Peterln iz Standreža, ki Je po zaključku slovenske strokovne šole odšel na tehnični zavod «Fermi», je s pls. strojem izdelal zgornjo risbo, ki prikazuje dva psička. «Surovinska baza» te risbe Je skrb- no zapisana z «iksl» pisalnega stroja Takšne natančnosti se je dijak naučil pri pouku strojepisja v slovenski strokovni šoli, ki mu je, kakor vidimo, zelo prav prišla tudi na t talij ansici. dano Lugnan pa se je ob 13. uri zatekel v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni zaradi udarca v prsni koš. Na kraj nesreče je prišla izvidnica prometne policije iz Tržiča, ki je sestavila zapisnik ter poklicala gasilce iz Gorice, da so vozili, ki sta za skoraj tri ure zaprli promet na državni cesti, odstranili Umrla je šolska nadzornica Bruna De Rocco Včeraj zjutraj je po hudi bolezni umrla v goriški civilni bolnišnici 61-letna dr. Bruna Gonan. por. De Rocco, poverjena šolska nadzornica v goriški pokrajini. V tem svojstvu je bila tudi inšpektorica vseh slovenskih osnovnih šol. Obenem je bila ravnateljica italijanskih osnovnih šol drugega goriškega okraja. Pokojnico so na splošno zelo spoštovali zaradi njenega prijaznega naato-pa in tudi zaradi sposobnosti v svoji stroki. Zapustila je dva si-nova in hčerko, ki io vsi že odrasli. Pogreb bo danes popoldne izpred mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul. Vitt. Veneto. Izpraznjeno službeno mesto v vodstvu osnovnih šol bo po vsej verjetnosti zasedel ravnatelj Zorzetti iz Gradeža. 1. Dopoldne je zaradi bolečin v prsih odšel v bolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju ca 15 dni zaradi zloma reber. Po levi roki se je doma v četrtek zvečer opekla 3-letna Barla-ta Bernardis iz Gorice-V četrtek zvečer se je poškodoval tudi Bruno Marega iz Vil-lesse, ki dela pri podjetju Sigi«. V bolnici se bo zdravil sedem dni. Pri vžigu motorja je nastal kratek stik Ko je Arturo Battaglia iz Ul. Favetti 3 včeraj ob 7. uri sedel v svoj avto in pognal motor, de bi se odpeljal na delo, je na e. lektrični napeljavi nastal kratek stik, ki je povzročil vžig vozila. Da bi ne prišlo do hujših posle, die je poklical gasilce, ki so o-ge-nj pogasili. Skoda je malenkostna. Po prepiru je popila nekaj požirkov varekine V četrtek zvečer so se hudo sprli v družini 43-letne Terese Tonino por. Defelippis jz Ul. Lung i-sonzo. Ženska se je tako razburila, da je povsem izgubila razsodnost. Stekla je v shrambo in zaužila nekaj požirkov varekine Takoj Je začutila hude bolečine v želodcu. Svojci so Jo ob 23. uri prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec Doma se bo zdravila dva dni. Kratke iz bolnišnice Nesreča ženske iz Jazbin Ob 21. uri so pridržali na zdravljenju v civilni bolnišnici 43-letno Emilijo Komjanc iz Jazbin v števerjanski občini. Padla je v stanovanju in si zlomila desno nogo ob kolenu. V bolnišnici se bo zdravila 20 dni. VERDI. 17.15: «I gangster non muoiono nel loro letto», Tet Sum Tanba in D. Juma. Japonski čmo-beli film Mladini pod 14. letom vstop prepovedan CORSO. 17.00: «La tela di ragno», G. Liohns in J. Justin. Angleški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 16.45: «Il delfino verde», Lana Turner ln Van Heflln. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Il capitano di ferro», G. Rojo m B Steel. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. La Macchia Rocco, star 32 let, m je včeraj popoldne igral s hčerko. Pri tem je nerodno padel na desno roko, da si jo je zlomil. Zdravil se bo v bolnici. TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,4 stopinj ob 15. uri, najnižjo 17,8 stopinje ob 1. - - ---... ,url- Povprečne dnevne vlage je bilo V četrtek je padel s kolesa 45- 70 odstotkov. V četrtek zvečer in letni Luigi polo iz Ul. Baiamomi | čez noč Je padlo 22,4 mm dežja. 19. ETAPA KOLESARSKE DIRKE «TOUR DE FRANCE» Anquetil je v etapi na kronometer potrdil svojo absolutno premoč Pogumna vožnja Bahamontesa - Italijan Fontona nazadoval - Van Looy pa napredoval za eno mesto BESANCON, 12. — Jacques An-quetil ni izpustil zanj kot naročene priložnosti, da še poveča svoj naskok v splošni lestvici in da si že 48 ur pred zaključkom dirke zagotovi dokončno zmago. Čeprav današnja etapa na kronometer, dolga 54,500 km, ni bila prav i-dealna zanj zaradi neštetih vzpetin in spustov, je Anquetil vendarle premagal vse svoje tekmece in še enkrat potrdil — če je to sploh še bilo potrebno — da je trenutno najpopolnejši cestni kolesar na svetu. Spanec Bahamontes, ki je star. tal predzadnji, je zaostal za An-quetiljom za 2’07”, čeprav je vozil proti pričakovanju dobro in zasedel tretje mesto za Belgijcem Brackejem, ki je potrdil ugled dobrega kolesarja na kratkih progah. Italijan Fontona pa se je žal moral odpovedati šestemu mestu in je paael na sedmo, na katerem bo verjetno ostal do konca Enako mesto je lani zasedel tudi Massignan. V splošni lestvici je Fontono prenitel Spanec Soler. Bedaj znaša Anquetilov naskok pred drugoplasiranim Bahamon-tesom 3*35” in pred tretjeplasira-nim Perez-Francesom 10'14’. Med. tem ko se vrstni red na prvih petih mestih splošne lestvice ni spremenil, pa je bilo precej sprememb na naslednjih mestih, pri čemer velja zlasti omeniti napredovanje presenetljivega Van Loo-ya na 10. mesto na škodo popuščajočega Angladeja. Kot je že njegova navada, si je Anquetil pridobil znatno prednost že takoj na začetku današnje e-tape. Na pol proge je imel že 20” naskoka pred Brackejem, 53” pred Bahamontesom, 1’13” pred Perez-Francesom, 1*16” pred Pachecotm, 1*17’’ pred Lebaubejem, 1’17” pred Proostom itd. Tudi v drugerh delu proge je Anquetil ponovno povečal naskok pred vsemi ostalimi brez izjeme. Fontona je izgubil šesto mesto delno po lastni krivdi, ker je na dirkališču v Besanconu zmanjšal tempo, namesto da bi ga povečal, misleč, da so vzeli čas za klasifikacijo ob vhodu na dirkališče in ne šele na cilju. Ostala Italijana Battistini in Bailetti sta vozila bolj ali manj po njunih zmožnostih in se uvrstila na 16. oz. 15. mesto. VKSTNT RED V 19. ETAPI AR-BOIS - BESANCON (55,50« km na kronometer): 1. Anquetil (Fr.) 1.12’20” (z odbitkom 1.11*20”), 2. Bračke (Belg.) 1.13’24” (z odbitkom 1.12'54”), 3. Bahamontes (Sp.) 1.1471”, 4. Pacheco (Sp.) I.14’35”, 5. Lebaube (Fr.) 1.14’40”, 6. Perez Frances (Sp.) 1.14’Sl”, 7. Soler (Sp.) 1.14’57”, 8. Poulidor (Fr.) I.I5'54”, 9. Proost (Belg.) 1.15’57”, 10. Van Looy (Belg.) 1.16’13”, 11. Geldermans (Niz.) 1.1617”, 12. Fontona (It.) I. 1618”, 13. Cazala (Fr.) 1.17’02”, 14. Battistini (It.) 1.17’03”, 15. Gabica (Sp.) 1.17’05”, 16. Gomez Del Moral (Sp.) 1.1718”, 17. Aerenhouts (Belgija) 1.17’21”, 18. Van Tongerloo (Belg.) 1.17728”, 19. Mahe (Fr.) 1 ura 17’31”, 20. Suraze (Sp.) 1.17’32”. SPLOŠNI VRSTNI RED PO 19. ETAPI: 1. Anquetil (Fr.) 102.03*22”, 2. Bahamontes (Sp.) z zaostankom 3’55”, 3. Perez-Frances (Sp.) 1014”, 4. Le-baube (Fr.) 11’55”, 5. A. Desmet (Belg.) 15’00”, 6. Soler (Sp.) 15’04”, 7. Fontona (It.) 15*27”, 8. Poulidor (Fr.) 16’46”, 9. Junkermann (Nem.) 18*53”, 10. Van Looy (Belg.) 20’24”, II. Anglade (Fr.) 21*39”, 12. Manza- neque (Sp.) 22'30”, 13. Pauwels (Belg.) 25’03”, 14. Gabica (Sp.) 26’44”, 15. Puschel (Nem.) 28’20”, 16. Ramsbotton (VB) 30*36”, 17. Pacheco (Sp.) 31’36”, 18. Battistini (It.) 32’06”, 19. Mahe (Fr.) 33’50”, 20. Gainche (Fr.) 35’38”. TENIS Jovanovič premagal Mehikanca Palafoxa BAASTAD, 12. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Jovanovič premagal Mehikanca Palafoxa s 6:2, 6:1, 8:6, Šved Lundquist pa je premagal Jugoslovana Plliča s 6:8, 6:2, 6:2, 6:2. V finale ženskih dvojic sta se uvrstili Italijanka Riedl in Nemka Buding z zmago nad švedinjami Zachario in Leofdahl. V moških dvojicah sta v polfinalu Amerikanca McKinley in Ralston premagala Jovanoviča in Pili-ča s 6:1, 6:4, 6:2, Sveda Lundquist in Schmidt pa Amerikanca in Danca Asheja in Leschlyja s 6:2, 6:2, 5:7, 6:4. BIRMINGAM, 12. — Avstralec E- erson in Mehikanec Osuna sta fi-alista mednarodnega teniškega tur-ilrja v Edgbastonu. V polfinalu je Osuna premagal Santano s 6:3, 3:6, ni: 6:4, Emerson pa Sangsterja s 4:6: 6:3, 7:5. Že 118 prijav za državno prvenstvo Za absolutno državno moško in žensko atletsko prvenstvo, ki bo od 19. do 21. t. m. na občinskem stadionu v Trstu, se je že prijavilo 118 atletov. Med moškimi so poleg drugih, tudi Morale, Pamich, Mazza, Dalla Pria, Ambu in Conti, med ženskami pa tudi Govoni, Bertone, Jannaccone in Savorelli. iimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiimiiimiiiiiiiiiiMiiiimni V NEDELJO DOPOLDNE V BARKOVLJAH Mladinski veslaški troboj Slovenija - Koroška - J. krajina Tekmovali bodo v petih veslaških panogah V nedeljo dopoldne bo v vodah barkovljanske obale mednarodni mladinski veslaški troboj med Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Gre za tradicionalno tekmovanje, ki bo tokrat že tretje po vrsti. Na prejšnjih dveh tekmovanjih so zmagali 1. 1961 na Bledu Julijska krajina, 1. 1962 na Vrbskem jejieru pa Korošci. Na programu je pet ' disciplin ln sicer: dvojic brez krmarja, double-scoul, skiff, četverec s krmarjem in osmerec. Osmerec Julijske krajine bodo po vsej verjetnosti sestavljali štirje veslači društva Saturnia, dva od Vigili Fuoco ter po en veslač Nettuna in Krožka (CMM). ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR ATLETSKA SEKCIJA OBVESTILO Na deželnem atletskem prvenstvu bodo nastopili naslednji atleti: v soboto 13. julija ob 15. uri — ŠKRINJAR, CESAR, KRIŽMAN; v nedeljo 14. julija ob 8. uri SEDMAK, ŠVAB .CESAR. ATLETIKA MOSKVA, 12. — Na atletskem tekmovanju na stadionu «Lenin» je Ter-Ovanesian skočil v daljino 7,87 m, Vladimir TruSenjev je vrgel disk 55,56 m, Amin Tujakov pa je pretekel 100 m v 10”4. NEW YORK, 12. — John Pennel bo zamenjal ponesrečenega Briana Sternberga v skoku s palico na dvoboju atletskih reprezentanc ZDA in SZ ter nato tudi na gostovanju ameriške reprezentance na Poljskem, v Nemčiji in v Angliji. LONDON, 12. — V okviru britanskega atletskega prvenstva je Anglež Ron Hill v teku na 6 milj dosegel s časom 27’49”8 najboljši letošnji rezultat na svetu, Japonec Takeo Sugawara pa je postavil nov rekord prvenstva v metu kladiva s 65,55 m. V troskoku je zmagal Japonec Koji Sakurai s 15,64, v disku pa Amerikanec Weill s 53,90. NOGOMET Wiener vodi v New Yorku NEW YORK, 12. — Wiener SC je prevzel vodstvo v drugi skupini mednarodnega nogometnega turnirja. Rezultati drugega kola: Dinamo-Valadolid 5:2, Ujpest.Belenenses 1:0, Wiener - Haelsinborg 4:0. Lestvica Wiener SC 2 2 0 0 4:0 4 Ujpest 2 2 0 0 2:0 4 Dinamo 2 1 1 0 6:3 3 Hàlsingborg 1 0 1 0 1:1 1 Belenenses 2 0 1 1 0:1 1 Gormik 2 0 1 1 0:1 1 Valadolid 2 0 0 2 2:6 0 * * * SANTIAGO, 12. — Čilski nogometaš Lionel Sanchez, ki je z Milanom že podpisal pogodbo za angažma, je v Santiagu izjavil, da se ne misli več vrniti v Italijo. Pri Milanu se zaradi tega ne razburjajo preveč. TRADICIONALNA XXIII. AVTOMOBILSKA DIRKA Trst - Opčine prihodnjo nedeljo Prijavili so se piloti iz sedmih držav - V soboto poskusne vožnje Za tradicionalno XXIII. avtomobilsko dirko na vzponu Trst— Opčine, ki je letos na programu 21. t.m., so se že prijavili piloti iz sedmih držšv. Dirka velja tudi letos za italijansko prvenstvo pilotov, za italijansko žensko hitrostno prvenstvo, za gorsko nagrado, za hitrostno prvenstvo Treh Benečij in za klubsko hitrostno prvenstvo A.C.T. za pilote K dirki, na kateri bodo sodelovale vse najbolj znane italijanske avtomobilske hiše, so pripuščeni avtomobili turistične, visoko turistične, dirkalne in junior kategorije. Start bo ob 9.30 na Trgu Ulpiano, cilj pa na Trbiški cesti pri vojašnici v Banah. Uradne poskusne vožnje bodo 20. julija od 14. do 18. ure. Za zmagovalce so pripravljene številne denarne nagrade in pokali v skupni vrednosti 3 milijone lir Absolutni zmagovalec pa bo prejel tudi umetniško izdelano zlato kolajno, dar predsednika republike. Na lanski dirki je zmagal Odoardo Govoni z avtom «Cooper». DANES IH JUTRI V MEDNARODNI ARENI Italijanski atleti na dveh frontah Šesteroboj (Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Švica, Holandska) v Enschede, troboj (Italija B, Grčija, Avstrija) v Ascoli Piceno Danes in jutri bodo italijanski atleti angažirani v borbah na dveh frontah. V holandskem mestu Enschede se bodo pomerili v tradicionalnem šesteroboju reprezentanc Zahodne Nemčije, Francije, Holandske, Belgije, Švice in Italije, B reprezentanca pa se bo v Ascoli Piceno pomerila z A reprezentancama Avstrije in Grčije. Na treh dosedanjih prvenstvih leta 1937 v Bruslju, 1959 v Duisburgu in leta 1961 v Parizu, je vsakokrat zmagala Nemčija, in tudi vrstni red ostalih je bil vedno enak: 2. Francij.a, 3. Italija, 4. Belgija, 5. Švica, in 6. Holandska. liimifiitniiliiiminiHiiiuimiiiiiMitniiiiiiliiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiimimiimiiiiimiiMiiiiiiiitliiimnllliiuiiiilfiiiliiiiiiimiiiiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiliiiiiltlHiiniiiiiiiiimin, 12. ETAPA «TOUR DE L’A VENIR» Specialist Maurer je sicer zmagal toda Zimmermann je bil trdoživ Francoz je praktično že zmagovalec dirke - Francija vodi tudi med ekipami BESANCON, 12. — Veliki specialist v vož*-; na kronometer Švicar Rolf Maurer je zmagal v 12. etapi na kronometer; vendar pa je z odbitkom vred odščipnil Francozu samo 2T5” tako, da je Francoz še vedno ohranil rumeno majico. Drugi v splošni lestvici pa je postal drugi Francoz Raymond Delisie z zaostankom 3’09” za Zimmermannom in 5” pred Maurerom. Francoski uspeh dopolnjuje tudi ekipna zmaga francoskega moštva po zaslugi Deli-sleja .Aimarja in Zimmermanna. Današnja etapa je bila precej težka v začetnem delu predvsem zaradi številnih vzponov, lažja a DANES IN JUTRI NA OBČINSKEM STADIONU Deželno atletsko prvenstvo Zadnja priložnost za dosego norme za udeležbo na državnem prvenstvu Danes in jutri bo na stadionu Valmaura generalka organizatorjev letošnjega državnega prvenstva v atletiki. Na sporedu bo obširno tekmovanje, na katerem se bo okoli 300 domačih atletov borilo za naslove deželnih prvakov za leto 1963. Datum za tako važno tekmovanje ni prav najprimernejši vendar strokovnjaki računajo, da dobri rezultati ne bodo izostali. Najlepše bodo skoraj gotovo borbe na kratkih progah 100 in 200 m. V sprintu, posebno na 100 metrov, trenutno kar mrgoli odličnih atletov, sposobnih časov o-koli 11 sekund. Največ možnosti za končno zmago ima Morsut iz Gradiške, kateri je pred kratkim zabeležil znamko 10”9. S časi 11”1 in 11”2 se letos ponašajo še Tas-sini, Bensi, Ogriseg in Degano. Finale bo torej do skrajnosti napet in o zmagi bodo v veliki meri odločali tudi živci. Tudi v teku na 200 m je konkurenca ostra. Morsut in posebno Tassini sta v izredni formi, dokaz za to je čas 22”3 od zadnje nedelje, presenečenje pa lahko pripravijo- Zanon, Mattioni in posebno Degano, ki je lani večkrat premagal favorita Tassinija. Poleg omenjenih «a-sov» bosta tekla verjetno v finalu še Ogriseg in Moratti, ki le malo zaostajata za najboljši- mi. Naslov na progi 400 m Lo-ruju gotovo ne bo ušel. Edini smp-ter tekača iz Tržiča pa je čas najmanj 50 sekund, ki bi mu o-mogočil nastop na državnem prvenstvu. Loju jma osebni rekord 49”8 iz lanske jeseni,, ker pa konkurenca sedaj ni izredna bo njegpva naloga dokaj težka. Za častna mesta je malo kandidatov, uspela bosta verjetno Lo-rujev klubski tovariš Furlan in Videmčan Zanon, če bo seveda v tej panogi nastopil. Na progah od 800 do 10.000 m je premoč Videmčana Danelut-tija nedotakljiva. Atlet seveda ne bo mogel nastopiti v vseh štirih panogah in bo verjetno izbral 1500 in 5000 m. Posebno zanimiv bo tek na 5000 m. Pred kratkim je Danelutti v najhujši vročini in brez vsake konkurence dosegel 14’49”. Tek bo na sporedu danes ob 17.40, torej ob idealnem času za dolge proge, tako da lahko pričakujemo nov deželni rekord ki je s 14’42” že v rokah omenjenega atleta. Zmaga Daneluttija je gotova tudi na 1500 m, dobre rezultate pa pričakujemo od zelo mladega Mora, Gemmellesija in Mianija. Tek na 800 m bi moral dati čas pod 2’. Borba za prvo mesto bo potekala med Mianijem, Gemmellesijem in Morom. Od treh je letos naj- boljši Miani z znamko 1’59"1. Med metalci bo največja atrakcija prvenstva državni mladinski rekorder v krogli in disku Buffon iz Vidma. V disku je Buffon letos zabeležil 48,21, v krogli pa še ni presegel lanskoletnega meta 15,56 m. Nov rekord v krogli si pričakujemo prav v nedeljo, saj Buffon gotovo pridno trenira za državno prvenstvo. Met kopja ni do sedaj dosegel visoke kvalitete in za zmago se bo potegovalo kar precej atletov. Do sedaj ima najdaljši met Schira, Basso, Defranzoni, Zanon, Brigante in Mersini pa le malo zaostajajo. V metu kladiva imata možnosti za zmago le Duca iz Vidma in Sedmak, član športnega združenja Bor. Slovenski atlet letos še ni nastopil v kladivu, za zmago pa bo moral doseči znamko najmanj 45 m. „Od štirih skokov bi vsaj trije morali biti na zelo visoki ravni. V daljini je kandidat za zmago Goričan Zamparo, ki je letos že dvakrat skočil 7,07 m, mejo 7 m pa bosta prav na tem tekmovanju skušala preseči Gentil-li in Donati, katerima manjka 4 oziroma 8 centimetrov za normo. Tudi v višini razpolaga domača atletika z dobrimi specialisti. Videmčan De Anna je že premagal 1,93 m, dobro pa gre tudi Me- denu, medtem ko odlični Zamparo (lani 1,91) še ni nastopil v tej panogi. Ce Rossetti ne bo nastopil za državno reprezentanco na Nizozemskem, bo tudi palica na visoki ravni. Atlet je nič manj kot državni rekorder s 4,41 metra, zadnje čase pa ni v najboljši formi in dosega le 4 metre. Tekmovanje bo zanimivo tudi zato, ker bodo nekateri atleti uporabljali palico iz fiberglassa, kar bo za gledalce velika novost in pravo doživetje. Troskok nima boljših specialistov. Uspeh bi bila že znamka čez 14 m, za zmago pa se bosta potegovala Gentilli in Cadin. Od dveh štafetnih tekov je 4x100 m veliko boljši od milje. Potencialno najmočnejšo ekipo ima AS Udinese z Deganom in Ogrisegom, da omenimo le naj-hitrejše. Ginnastica bo s Tassi-nijem in Bensijem, ki pa nimata enakovrednih v ekipi, le s težavo pobrala prvo mesto. V teku 4x400 m je glavni favorit CRDA iz Tržiča, ki bo verjetno nastopila v postavi Sattolo, Miani, Furlan in Loru. Danes popoldne in jutri zjutraj se obetajo na občinskem stadionu lepe borbe in kvalitetni rezultati, zato priporočamo ogled tekmovanja vsem ljubiteljem športa. BRUNO KRI2MAN obenem tudi bolj nevarna, pa je bila v drugem delu in predvsem v zaključni fazi .zaradi strmih spustov. Zaradi številnih zunanjih zavojev so morali kolesarji precej uporabljati zavore in sploh voziti izredno previdno. Le tako si je tudi mogoče razlagati znatne časovne razlike med prvim in drugim delom proge in tudi dejstvo, da so nekateri kolesarji v spustu proti Besanconu pridobili na času, drugi pa so nepopravljivo zaostali in poslabšali svoj položaj v splošni lestvici. Na polovici proge so prvi trije v končnem vrstnem redu bili že krepko v vodstvu: Maurer z 22’25”, Hoban s 25’31”. Delisie s 25’34” in Mugnaini s 25’47”. Spanci Garcia, Momene in Saguarduy, ki so na pol poti bili na 5., 6. oz. 7. mestu, so v drugem delu izgubili precej dragocenega časa in zaključili etapo: Garia na osmem mestu, Saguarduy na desetem in Momene na enajstem mesu, Belgijec Vyncke, ki je bil na polovici prage 13. s časom 26’29”, pa je znal v drugem delu spretno izkoristiti svoje drzne sposobnosti v spustu in se je v končni etapni lestvici povzpel na 5- mesto s časom 56’22". Rumena majica Zimmermann, ki ni specialist v vožnji na kronometer, je vozil regularno in bil tako na pol proge kot na cilju deveti z zanj zadovoljivim časom. Po tej etapi je mogoče, enako kot za «Tour de France» trditi, da je zmagovalec praktično že znan ,saj se je Zimmermann izkazal za izredno sposobnega in trdoživega kolesarja. Švicarji in Italijani si lahko očitajo nekatere pavze, res pa je tudi, da Maurer in Mugnaini v najbolj kritičnih trenutkih nista bila deležna zadostne pomoči svojih moštev, predvsem zaradi velike kvalitetne razlike, ki vlada med njima in ostalimi člani. VRSTNI RED V 12. ETAPI PORT LOSNEY - BESANCON (40,500 km na kronometer): 1. Mauer (Sv.) 54’49” (z odbit-kom 54T9”), 2. Hoban (VB) 55’13” (z odbitkom 54’58”), 3. Delisie (Fr.) 5518”, 4. Mugnaini (It.) 55'40”, 5. Vyncke (Belg.) 56’22”, 6. Aimar (Fr.) 56TZS”, 7. Bingelli (Šv.) 56’38”, 8. Garcia (Šp.) 56’41”, 9. Zimmermann (Fr.) 56’44”, 10. Saguardy (Šp.) 56’47”, 11. Momene (Šp.) S6’48”, 12. Alves (Port.) 56’49”, 13. Massi (It.) 56’53”, 14. Silva (Port.) 56’59”, 15. Maino (It.) 5715”, 16. Zandegu (It.) 57’23”, 17. Cidsman (VB) 57’27”,18. Kapitanov (SZ) 57’33”, 19. Heineman (Šv.) 57’39”, 20. Olizarenko (SZ) 57’49” itd. SPLOŠNI VRSTNI RED PO 12. ETAPI: 1. Zimmermann (Fr.) 45.43*50”, 2. Delisie (Fr.) z zaostankom 3’09”, 3. Maurer (Šv.) 314”, 4. Mugnaini (It.) 3’58”, 5. Vyncke (Belg.) 4’04”, 6. Al-ves (Port.) 8*35”, 7. Garcia (Šp.) 10’39”, 8. Aimar (Fr.) 11*46”, 9. Silva (Port.) 12’31”, 10. Momene (Sp.) 15*07”, 11. Tous (Šp.) 15’54”, 12. Stefanom (It.) 17’52”, 13. Massi (It.) 20*32**, 14. Vastius (Belg.) 23*51”, 15. Hoban (VB) 27’Jj”, 16. Olizarenko (SZ) 27*56”, 17. Saguarduay (Šp.) 28*12”, 18. Maino (It.) 28*36”, 19. Ka-pitanov (SZ) 29*08”, 20. Mendes (Šp.) 31*25”. EKIPNI VRSTNI RED PO 12. ETAPI: 1. Francija 137.19*32”, 2. Španija 137.20*12”, 3. Portugalska 137.32*25”, 4. Italija 137.36*09”. NOGOMET CARDIFF, 12. — Ni izključeno, da bo John Charles zapustil Italijo in Homo ter sprejel angažma pri Cardiffu. V tem smislu so sedaj v teku pogajanja med predstavniki Cardiffa ih nogometnim menažerjem Peronacejem, ki zastopa Romo. PLAVANJE BLACKPOOL, 12. — Po prvem dnevu plavalnega dvoboja med Anglijo in švedsko vodi Anglija s 54:44. Zmaga Nemcev je bila vsakokrat nesporna, najtesnejša pa je bila v Parizu, kjer so ,se jim Francozi na svojem terenu močno upirali. Po splošnih predvivedanjih so Nemci letos favoriti, saj bodo nastopili skoraj vsi najmočnejši nemški atleti, med katerimi Gam-per na 100 m, Janz na 400 m, Kinder na 800 m, Salomon v metu kopja, Urbach v metu krogle, Schmelz v skoku s palico, Klein v skoku v daljavo ter Werner vom Moltke v deseteroboju in še mnogi drugi. Kljub temu pa tudi ni mogoče trditi, da bi Francozi bili brez vsakih možnosti, saj je med njihovimi 33 atleti, k) bodo nastopili, vsaj deset takih, ki spadajo v najvišji mednarodni razred. O-menimo naj samo srednjeprogaša Michela Jazyja, Roberta Bogeja v teku na 10.000 m, Michela Bernal da v teku na 5000 m, starega šprinterja Delecourja, ki je prav sedaj v sijajni formi, zaprekaša Durieza, ki teče redno okrog 14”, metalca kladiva Hussona, ki se ponaša z 8. najboljšim metom na svetu (67,70), odličnega skakalca s palico Houviona, metalca diska Alarda in druge. Spričo dveh takih atletskih sil kot sta Nemčija in Francija, se bo Italija tudi letos morala po vsej verjetnosti zadovoljiti s tretjim mestom. Glede na to, da je olimpijski zmagovalec Berruti trenutno v slabi formi, lahko Italija računa v najslabšem primeru na štiri prva mesta in to v štafeti 4x100 m, Ottolina v teku na 100 m, Mec.oni v krogli, Bianchi v teku na 100 m. Zmago bi utegnil priboriti tudi Mazza v teku na 110 m ovire, pa tudi Dalla Pria hi brez možnčsti v metu diska. Za preostala tri mesta, $e bodo potegovala Belgija, Švica iri Holandska, med katerimi pa so razlike tako neznatne, da noben vrstni red med njimi ne bi mogel predstavljati kakšnega večjega prsenečenja. Na vsak način pa bo v Enschedeju zbranih toliko atletov najvišjega evropskega razreda, in bo konkurenca tako močna, da lahko pričakujemo tudi kakšen nov evropski rekord. Današnji program obsega deseteroboj, 100 m, daljino, kroglo, maraton, 400 m ovire, kroglo, 400 m, kopje, 800 m, 5000 m in štafeto 4x100 m. V Ascoli Piceno pa imajo največ možnosti za zmago grški atleti, med katerimi so tudi člani balkanske reprezentance, ki se bodo 18. in 17. pomerili v Helsinkih z reprezentanco Skandinavije. Verjetno je zato, da bo zmaga pripadla Grkom. Preatoni, nova nada Italijanske atletike na kratkih progah I -_JOŽE VERČ AN:- OdMAREZIG do MADRIDA 12. Glavna govornika sta bila Scooiamaro iz Dtilana, sedaj poslanec KPI, in Albin Vodopivec iz Vipavske doline, kasneje španski borec. Zborovanje je potekalo ob velikem navdušenju v popolnem redu. jv, V mesecu avgustu istega leta je bilo sklicano drugo tako ilegalno zborovanje v Preskvi, v malem gozdiču med Loparjem in Zabavljami. Tudi tu so bile postavljene izvidnice in oboroženi stražarji. Vseh tovarišev, ki so se udeležili teh dveh zborovanj, se ne spominjam več, vem pa, da so bili med njimi mnogi spodaj navedeni tovariši, s katerimi sem sodeloval v akcijah proti fašizmu od leta 1919—1933: Bandelj Karel iz Šmarja, Banet Virgilij, Bekar iz Sežane, Benčič iz Pomjana, Bemetič Rudolf iz Marezig, žrtev Stalinove čistke v SZ, Bertok Benedikt iz Cežarjev, Bertok Marija iz Cežarjev, Cah Ivan, čevljar, Cetin Anton iz Šmarja, Cetin Ivan iz Šmarij, Cetin Karel iz Šmarij, Crnac Ivan iz Trsta, Drobinja Ivan iz Loparja, Furlan iz Dekanov, Godina iz Trsta, Gojak iz Trsta, Hrvatin iz Hrvatinov, Iskra iz Rižane, Ivančič Lovrenc iz Gabrovl-ce, Jaksetič, poznejši španski borec, Jakomin Ivan iz Kubeda, Jerman Andrej iz Pomjana, Jerman Franc iz Zabavelj, Paglietta iz Trsta, Kermac Albert iz Marezig, Kermac Ivan iz Marezig, Klement iz Rižane, Klement iz Dekanov, Kocjančič Anton iz Pomjana, Kocjančič Rok iz Laborja, Kocjančič Venceslav iz Kozlovičev, Kolarič iz Hrvatinov, Koren iz Pomjana, Kosovel iz Trsta, Kozlovič Anton iz Trsta, Kraševec iz Trsta, Kraševec Franc iz Gabrovice, Kuret iz Trsta, Lovrenčič Jože iz Boršta, Markovič Jakob iz Šmarij, Marič Štefan iz Zabavelj, Markovič Pavel iz Šmarij, Markežič Avgust-Nedelko iz Šmarij, Marsič Ivan iz Loparja, Marsič Marija iz Žavelj pri Trstu, Mar-sič Rudolf iz Loparja, Marsič Ivan iz Žavelj pri Trstu, Novak, krojač od Sv. Antona, Novel iz Bertokov, Pečarič Avgust iz Pobegov, Perhec Angel iz Cežarjev, Pobega Andrej iz Milj, Pur-ger Jože iz Gabrovice, Primožič Lazar iz Cezarjev, Purger Klement, Tedeško Albin iz Pobegov, Tedeško Ferdo iz Cežarjev, Toška iz Bertokov, Turk Ernest iz Cežarjev, Turk Karel iz Cežarjev, Ukmar Anton s Proseka, poznejši španski borec, Valenčič Benjamin iz Cežarjev, Vatovec Ernest iz Cežarjev, Vatovec Narcizij iz Cežarjev, Vatovec Jakob iz Cežarjev, Vatovec Jože iz Cežarjev, Vatovec Lovrenc iz Cežarjev, Vatovec Riko iz Cežarjev, žrtev Stalinove čistke v SZ, Vatovec Vidal iz Cežarjev, Vatovec Zora iz Cežarjev, Vergan Jože iz Popeter, kasnejši španski borec, Vižintin Jože z Vršiča, Vodopivec Albin kasnejši španski borec in Vrabec iz Sežane. Po končanem zborovanju smo se razšli na vse strani Jaz sem se vrnil v Trst in nadaljeval s političnim delom. V gostilni pri prejšnjem gospodarju se nisem upal več prikazati. Bilo je prenevarno. Rajši sem si iskal delo na kmetiji, čeprav bi moral delati tudi po 15 ur na dan. Kljub vsej previdnosti pa so me v novembru 1927 spet arethali Na glavni policiji v Trstu so me spet mučili in pretepali, hoteč me s tem prisiliti, da bi izdal delo organizacije in njene člane. Izvedeli pa niso ničesar. Spet sem okušal zapore «Pri jezuitih» in v «Coroneu». To so bili zam* hudi dnevi Tolažilo me je edino to, da me tovariši niso. pozabili in da yo mi kdaj pa kdaj poslali v zapor hrano in liste Včasih so vtihotapili v ječo celo poročila o političnem delu doma. To me je trzalo pokonci. Po treh mesecih preiskovalnega zapora me je poklical komisar k sebi ;n mi rekel: «Naj bo, pošiiem te spet v domačo vas. Toda oazi se! Ce se le še enkrat prikažeš v Trstu, končaš v konfinac.,1 na otokih!» ‘ledaj sem til drugič izpnan iz Trsta. Doma pa sem ostal la nekaj dni. V te*n času sera imel sestanek mladinske organizacije v Popetrah in sem obiskal nekaj tovariše/, med njimi Bernetiča, Lovrenčiča, Muršiča, Vižintina in F.ocjanč'ča. Cez dober teden sem bil spet v Trstu. Bil sem čisto brez sredstev, poleg tega pa sem moral biti skrajne oprezen Segati sem moral po priložnostih zaslužkih. Najvarnejše je bilo delo na kmetiji, toda delo je bilo težko in plača beraška. Spominjam se, da sem moral delati pri nekem oholem italijanskem gospodarju v Skednju za bedno hrano in dve liri na dan. Tam nisem vzdrza! dolgo. Odpravil sem se mimo plinarne proti ladjedelnici Sv. Marka. Ob cesti sem videl skupino delavcev, ki je planirala teren za razširitev ladjedelnice. Nekatere sem poznal. Delo je bilo naporno, zemlja je bila trda kot beton. Ob udarcih so švigale kar iskre izpod krampov. Od delavcev sem izvedel, da delajo na akord in dobijo po pet lir za vsak kubični meter izkopane zemlje. Človek pa je moral presneto pljuniti v roke, da je izkopal dva kubična metra na dan. Ker sem imel samo 10 lir denarja v žepu, sem se kljub temu ponudil na delo. Med razgovorom sem izvedel, da delavci sploh niso socialno zavarovani. Menil sem, da je to protipo-stavno. Delovodja pa se je zadrl vame: «Kaj se boš ujedal! Ce ti ni prav, pa hajdi — poberi se!» Kaj sem hotel? Stisnil sem zobe in ostal. Toda ne za dolgo. Po petih dneh sta prišla dva policijska agenta in me snela kar z dela. UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6 - II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarieva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120'lir. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ------ —— J| 8. M ■ HJ| Ko sem prišel pred komisarja glavne policije, je ta planil nadme ln me nahrulil: «Komunistični hujskač! Agent Moskve! Torej, še te ni spametovalo!» Med tem izbruhom je padlo tudi nekaj klofut. Sledilo Je zasliševanje, zastraševanje, grožnje. Po dveh dneh so me poslali spet, v «Ooroneo» To je bilo 20. aprila, dan pred fašističnim praznikom. Ob vsaki taki priložnosti pa so navadno zaprli vse količkaj politično sumljive ljudi ln jih držali po 15 dni v ječi. Celice so bile vse tako natrpane, da se še dihati ni dalo. Spet so mi naložili štiri mesece zapora. In tako se je začelo spet tisto živčno stopicanje po dveh kvacii-atuih metrih prostora, čakanje na opoldansko nezabeljeno čorbo, pobltnnie somiere vojske stame. Potem končna kontrola, brenkanje po železnih rešetkah, kj prihaja bliže in bliže in se spet oddaljuje, nato premetavanje po trdi železni postelji. Zjutraj vstaneš neprespan in se previdno povzpneš, do rešetk na oknu. Zunaj slutiš lep pomladanski dèli 8l|)zi «volčje žrelo» pa vidiš le košček sinjega neba. Ršzoča^an stopiš od okna in s koščkom skritega svinčnika potegneš po steni novo črto. Minil je dan in npv se pričenja. Dan pj*av tak kakor včerajšnji, predvčerajšnji, kakor bo jutrišnji in pojutrišnji.. Naposled so le minili tudi štirje meseci. Spet so me izgnali v domačo vas. Do Marezig me je spremljal policijski agent in me predal karabinjerjem Tam so m? najprej vtaknili v «bunker». Kasneje so mi napravili dolgo pridigo, ml ptfeli s konfinsciio in izročili od'ok po katerem sem bil postavljen pod posebno policijsko nadzorstvo. Med tednom nisem smel zapustiti roj a tue vasi, vsako nedeljo pa sem se moral javiti na karabinjerski postaji v Marezigah. 1 (Nadaljevanje slediJ Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir —^Vnaprej: četrt-, tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. —