Poštnina plačana t gotovini leto lil. itev. 288. v v M 18 decembra 19Z8. Ceno Din 1 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — lnserati do 30 petit A Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru in se m m; davek posebej •Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Naše telefonske grevittoe so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125. in 3126. Skrajna napetost v Južni Amerik Nevarnost da se konflikt razširi na vse južno-ameriške države Paraguayska vlada prosi za intervencijo Zedinjene države - Senzacijonalne obtožbe Para-guava proti Boliviji - Vsa diplomacija je na delu, da prepreči novo vojno — Newyork, 18. decembra. V krogih vseameriške konference so postali glede nadaljnjega razvoja južno ameriškega spora zelo pesimistični. Boje se, da se bo razširil tudi na druge južno ameriške države ter povzročil splošno južno ameriško vojno. To skrb je še povečala izjava argentinskega državnega predsednika, da Argentinija pod nobenin pogojem ne bo dopustila, da bi med Bolivijo in Paraguavem izbruhnila vojna. Če pa bi vendarle prišlo do oboroženega konflikta, bo tudi Argentina posegla vmes, kar bi naravno do vedlo do še večjih komplikacij. Paraguavsko poslaništvo v Washingtonu je dvignilo senzacijonelno obtožbo, češ da je bilo posojilo, ki ga Je nedavno dobila Bolivija v Ameriki, določeno za naoadalno vojno oroti Para-guavu. Posojilo je znašalo 23 milijonov dolarjev in se je po zatrdilu Bolivije oorabilo za gradnjo novih železniških prog. Paraguavski poslanik pa trdi, da je Bolivija ves znesek porabila za oboroževanje in vojne priprava. Washington, 18. decembra. Paraguavski poslanik je izročil vladi Zedinjenih držav noto, v kateri opozarja oaraguavska vlada na izredno resen položaj med Bolivijo in Paraguavem in prosi Zedinjene države, naj preprečijo konflikt, ki bi ne zajel samo cbeh neoosredno orizadetih držav, Bolivije in Para£uaya, marveč bi se, kakor kažejo vsi znaki, razvil v oborožen spooad vseh jvžno ameriških držav, iz česar bi lahko nastala za vso Ameriko nedogledna gospodarska katastrofa. Assumption, 18. decembra. V noti, ki Jo Je parafciiavjska vlada poslala državnemu podtajniku Kelkvsru. poudar-33 svoto ?l|o r»o ohranUvj trirn "n izraža svojo pripravljenosti, spreieti intervencijo argentinske vlade. Parasni-ayska vlada obžaluje, da je zavzela udaHa na. da *e ho v primeru napnda branja z v?emf sfredstv? in močmi. L 3 Pa z. 18. decembra. Koman-dan* onrr.einifc čet ie irdal n&oz. na? se ustav? nadstinio nro^iranie Cet na paraguavsko ozemlje. Čete nai se zoret RnrakneV) na meio In brez nadalj- nega povelja ne smejo podvzetl nikaklh ekspedlcli v sovražno ozemlje. V diplomatskih krogih sklepalo Iz tega, da Bolivijo s predčasnim? operacijami noče prelud'clrati posredovalnim akcijam, ki so v teku. San t J ago de C h i le. 18. decembra. Na voraš^me Fotlvfie. knkšno-sfaHš^e h? zavzela č?fska vir»da t pr'meru vo^š^ega spopada m*»d Bol'-vflo in Paraguavem, je odgovorila chilcka vlada da ie po n!<*nem premiranju dn1*nost vStifi ameri^Vfh narodov, da ne kršijo miru na amerišk« ce!i«l. Bolivija nai najde sredstva !n pota da moJ I i Iv u Ji 7**1 A M, UUlUAf t • 1 111 1*1 --' 1 ICU Dru<$ na drugega čakajo, kdo bo storil prvi korak k otvoritvi krize — Tudi musliman? na razpotfu. — Brezuspešne konference in pos vetovanja. — Beograd, 18. decembra. Politične kroge še vedno najbolj zanima vpraša* nje vladne krize. Na vse strani ugiba* jo, ali bo dr. Korošec podal ostavko še tekom tega tedna, ali pa bo počakal do sestanka demokratskega poslanske* ga kluba, ki je sklican za soboto 22. t. m. V okolici Velje Vukičevič se je da* nes zatrjevalo, da bo dr. Korošec po? čakal do sobote. Će bodo demokrati sklenili, da izstopijo iz vlade, bosta Vukičevič in dr. Korošec zvalila vso krivdo za vladno krizo in propast se= darjega režima na demokrate. Na drugi strani pa tudi demokrati niso nič kaj odločni in čakajo, kaj bo* sta sklenila Vukičevič in dr. Korošec. Vendar pa demokrati še vedno nepre* stano naglašajo, da vztrajajo pri svo= jih zahtevah. Tudi če bi dr. Korošec poprej podal ostavko, to ne bi moglo na stvari ničesar spremeniti. Z največjim zanimanjem opazujejo pri vseh političnih krogih držanje mu* slimanov, ki so zopet enkrat jeziček na tehtnici. Za razvoj situacije je veli* kega pomena, komu se bodo pridružili v slučaju vladne krize. Dr. Spaho in člani njegovega kluba ne dajejo o tem nikakih izjav. V političnih krogih pa se zatrjuje, da je večina kluba za iz* stop iz četvorne koalicije, dočim se za* vzema dr. Spaho za to, da ostane Še nadaljr v vlad: Danes dopoldne so se nadaljevale I razne konference in posvetovanja. — Dr. Korošec je posetl Veljo Vukičevi* ča na stanovanju ter imel z njim dol* gotrajno konferenco. Istočasno pa se je vršila v Narodni skupščini konfe* renca prvakov vladnih strank, ki so se je udeležili Ljuba Davidovič, minister Vlada Andrič, minister pravde Milo* rad Vujičič, minister trgovine dr Spa* ho, predsednik Narodne skupščine Ilja Mihajlovič in podpredsednik finančne* ga odbora Šečerov. Na tej konferenci so razpravljali o zahtevah demokratov, zlasti pa o zakonu glede likvidacije kmetskih dolgov in glede poljedelske* ga kredita. Ker pa se je finančni mi* nister izjavil proti vsaki nadaljni obre* menitvi državne blagajne, je ostala tu* di ta konferenca brezuspešna in so se nasprotstva med radikali in demokrati med seboj poostrila. Muslimanski poslanski klub je skli* cal za v četrtek sejo glavnega odbora, na katerem bodo razpravljali o nadalj* ni taktiki. Beograjski tisk piše o vladni krizi že kot sklenjeni stvari in povdarja. da je morda le še vprašanje par dni, da poda vlada tudi formelno ostavko. — Glede nadaljnega razvoja politične si* tuaclje pa vlada v režimskih krofih še vedno precejšnja nejasnost. Madžarski memorandum Društvu narodov Madžarska Narodna zveza zahteva revizijo trianonske in sen-žermenske mirovne pogodbe ter rešitev avstrijskega prikljucit- venega preblema. Razen tega naj bi proučila, ali ne bi zahtevali važni dogodki, ki se v zadniem času vedno češče pojavljajo, spremembe trianonske pogodbe in z njo zvezane senzermenske pogodbe. Memorandum se bavi tudi s priklju-čitvenim vpraSaniem in pravi med drugim: Franclia. Ital'ja in Češkoslovaška zastopalo stališče, da ograža vedno živahnejše prikfinčjtveno gibanje ravno- Budimpešta, IS. dec. Narodna zveza, ki jI predseduje bivši notranji minister baron Perenyi, je poslala Društvu narodov memorandum, v katerem zahteva nai bi nenrstranska mednarodna komisija preizkala razmere v državah dunavske kofine Konrsiia nai b; predvsem proučila, ali so bile Izvedene trtanonska in sen/ermenska mirovna pogodba, kakor tudi določbe teh po- 6o soor spravila castnr* s sveta. M o n t e v i d e o. 18. dec. g. DaSl so se sovražnost: wed pnJtvHo In Paraguavem že pričele, vendar ameriški državni departement ui opustil nade, da se bo nosreč'lo rešiti spor mirnim potom. Stalni odbor za razsodiščno postopanje, ki ie bil ustanovljen po sklepu vseamerfSke^a kongresa v 1. 1027. In ima sedež v MontevTden. je mnenja, da bi morala biti BoFvlja, k| si je že dvakrat rvvskpia zadoš*0"1'* ■» orožje*^, sedaj pripravljena podvreči se Izreku skimni,fJne Madžarske k Avstri*? ?o k||n med avstr*i«ke Nernfp In M^d?or*> k" So navp'?*1' drfic! na dnigega. Avstriisko vnrašanje bi bilo mogoče nomirliivo reš;*i le s skorajšnjim ljudskim glasovanjem. iibežni kralj — Deihi, 18. decembra. Po vesteh z meje je kralj Amanulah s soprogo zbežal v neko trdnjavo, ker se je armada uprla pron* njemu. Neirrri v Kabulu in Jallabadu oči-vidno niso v zvezi ker so v Kabulu naperjeni proti radikalnim reformam, ki jih ie pričel izvajati kralj. Pisemski promet med K-bu!om in Tndijo le ukinjen. Ratifikacija razsod^čnih pogodb v Ameriki — VVashington, 18. dec Zunanji odbor senata je danes odobril osem razsodrščnih pogod'b. Glede Kellognve prativojTre pogodbe odbor še ni zavzel stališča, kar se bo zgodilo tekom prihodtrjega tedna. Ljubljanska tobačna tovarna bo premeščena v Zagreb ali Beograd Kaj obljublja kleroradikalski režim Ljubljani za novo leto. — — Mesto kreditov za staroupokojene tobačne delavce jih bodo še več vrgli na cesto. — Zagreb, 18. decembra. Kakor se doznava, obstoja načrt, da se tobačna tovarna v Ljubljani opusti in premesti v Zagreb, odnosno v Beograd. Ta na: Črt je bil nedavno izdelan od monopolne uprave in bo o njem razpravljala še vlada. Ukinitev tobačne tovarne s Ljubljani utemeljujejo na eni strani s temt da je Ljubljana v obmejnem ozemlju, na drugi strani pa, da je kon* zum tobačnih izdelkov v južnih krajih večji. Zato naj bi se pred vsem odde* lek za izdelovanje cigar premestil v Zagreb ali Beograd. Ta reorganizacija naj bi se izvršila z uvel javi jen jem no* vega proračuna. Usodne posledice švedskega posojila Domače tovarne vžigalic morajo ustaviti delo, da bodo mogli Švedi svoj izdelek dražje prodajati« — Beograd, 18. decembra. Kakor izve vaš poročevalec, zahteva sedaj švedeki vžigalčni trust, ki je dal vladi, odnosno monopolski upravi posojilo, striktno izvršitev sklenjene pogodbe. Predvsem zahteva ustanovitev potreb-nih skladišč v Skopi ju, a kar je naj; glavnejše, ustavitev dela v domačih to* varnah vžigalic, da bi mogli tako Švedi ugodnejše prodajati svoje lastne izdeU ke. Po zahtevi posojilodajalcev, naj bi že s 1. januarjem ustavile obratovanje tovarne v Dolcu pri Travniku, v Nos vem Vrbasu in v Osijeku. Obenem se govori, da bodo morda s L januarjem povišane cene vžigalic, ker da so stro* ški pri tem posojilu tako veliki, da se* danja prodajna cena ne krije vseh iz* datkov in zagarantiranega dobička. Naravno je, da je ta vest izzvala v vseh krogih največje ogorčenje. Tako bo nesrečna finančna politika upropa* stila domača podjetja, vrhutega pa še povečala draginjo. Vladni krogi seveda čuvajo tem najstrožjo tajnost š.le sedaj prihajajo polagoma na dan težki pogoji, pod katerimi je vlada sklenila to posojilo. Jugoslavija - najtemnejša točka.. Karakteristična izjava češkoslovaškega zunanjega ministra dr« Beneša. — Notranji položaj v Jugoslaviji povzroča skrbi- — Pariz, 18. decembra. <*Journal» objavlja izjavo češkoslovaškega zuna? njega ministra dr. Beneša, ki jo je dal njegovemu dopisniku Saint Bri^e. Dr. Beneš pravi: «Sem optimist, to* da vedno je treba računati z zahrbtni* mi nameni Nemčije ter biti buden in pripravljen. Evolucija k stabilizaciji in normalizaciji je pri evropskih narodih v zadnjih desetih letih šla naprej z gi= gantskimi koraki. Ne verujem v «An» schluss», nikdar nisem veroval, da je ustvarljiv, danes še manj. kakor kdaj prej. Briand je to odkrito povedal in Ponovno poslabšanje bolezni angleškega kralja — London. 18. dec Zadnfi trije bulleti-ni o zdravstvenem stanju kralia so ugodni Jutranji buHetin naznanja lahko izboljšanje, sinočni pa govori o trajnem zboljšanju in zatriuje, da boljšanje napreduje. — London, 18. decembra. Današnji listi povdarjajo v ..isprotju z uradnimi biletini o kraljevem zdravju, da je nastopila ne* nadna reakcija. Kralj je prebil zopet zelo nemirno noč Ter. peratura se je nagi zvis šala, srce oslabelo, žila pa bije zelo nered* no. Listi označujejo stanje kralja za zelo resno in povdarjajo, da presenečenja kljub optimizmu zdravnikov niso izključena. Stavka v Indiji — Bombay, 18. decembra Včeraj je po* novno izbruhnila stavka tekstilnih delav* cev. V Bombavu je ustavilo obratovanje sedem velikih podjetij, pri čemer je priza* detih 15.000 delavcev. Konec vatikanskega jetnika... Med Italijo in Vatikanom je prišlo končno do sporazuma. — Vatikan dobi prost izhod na morje in odškodnino za odvzeto ozemlje. sodb glede zaščite narodnih manjšin. 1 težje med evropskimi silami. Gibanja, — Rim, 18. decembra. V tukajšnjih uradnh krogih se izve, da so pogaja* nja. ki se vrše že dolgo časa med K vis rinalom in Vatikanom glede ureditve medsebojnih odnošajev in starodavnih sporov, dovedla do pozitivnih rezulta= tov. Mussoliniju je mnogo ležeče na tem, da pride do sprave med Italijo in Vatikanom. Zato je na tihoma vodil že nad leto dni pogajanja z vatikan^ skim državnim tajnikom glede rešitve celega problema. Papež namreč seda* sploh ni mogel zapustiti svoje »drža vc». Če ni hotel stopiti na italijanske ozemlje. Znana je prislovica o <*vati-kanskem jetniku«. Italija ie doslei ved^ no odklanjala zahteve Vatikana po iz* hodu na morje, ki bi omogočal papežu pot v svet, ne da bi moral pri tem ste« piti na «tuja» tla. Musssolini se je se* daj tej zahteva udal in bo. kakor se za* trjuje v poučenih krog:h rešen ves spor na ta način, da bo Ttalija od svo* jega ozemlja odstopila Vatikanu par kvadratnih kilometrov ozemlja, tako da bo mogel priti papež po hlastnem ozemlju« do morja in od tam v svet. Razen tega je Italija pripraviiena pla--čati Vatikanu za svoječasno odvzeto ozemlie formelno odškodnino, tako da hi bi'a vsa zadevp formelno ure iena in konflikt, ki sega dal'č nazaj v pretek* lost, definitivno likvidiran. jaz sem to dejal tudi Stresemannu. —* Centralna Evropa se polagoma stabili* žira. Ni treba pripisovati prevelike važnosti zadnji aferi s strojnimi uška* mi ki so jih skušali tihotapiti za Mad* žarsko. Ne verujem, da bi zaradi takih slučajev moglo priti do vojne. Povsod gledam z zaupanjem na dogodke. Gle* dam z zaupanjem tudi na italijansko* jugoslovenske odnosa je, kakor tudi na točko, ki je danes morda najtemnejša, na notranji položaj v Jugoslaviji. Pre* pričan sem, da bo prišlo do realnega sporazuma med Srbi in Hrvati,» Francoski odgovor na nemško noto — Pariz, 18. decembra Ministrski pred« sodnik Poincare bo danes predložil ministr* skemu svetu odgovor na zadnjo nemško noto, tičočo se sestave komisije strokovnj kov za rešitev reparacijskega problema. Če bo ministrski svet noto odobril kakor je pričakovati, bo nota še danes popoldne iz» ročena berlinski vladi. Berlinski poslanik je že prejel tozadevne instrukcije. Posledice poloma »Gazette du Franc« — Pariz, 18. decembra. Polom »Gazette d* Franc« zavzema vedno večje dimenzije. Samomori prizadetih vlagateljev so na dnevnem redu Sinoči je izvršil samomor y predmestju Pariza stari rentn-ik, ki je Izgubil vse svoje premoženje. Najprel je ustrelil svojo sestro, s katero je živel v skupnem gospodinjstvu, nato pa še samega sebe. Tudi v Arabiji vojna Pariz, 17 decembra (be > Kakor poročajo, ha napovedal kralj Hedžasa Ibn Saud Iraku in Jemenu vojno Na meji je baje že prišk> do oboroženega Sfpcvpada. Demonstracije oroti Hooverju Montevldeo. 17. decembra (1o.) Semka) le prispel ameriški predsednik Hoover Na posraji Je zbrano občinstvo pričelo burno demonstrirati proti ameriškim Zedinjen*jn državam in vzklikalo voditelju protiameriske stranke v N!carairui. Ec-neralu Sandmn Ker so zavzemal* demonstracije vedno večii obse«, ie DolicHa nastopila z vso strogostjo in končno razpršila demonstrante. Borzna ooročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800 10. Berlin 13.5575 Budimpešta 9.0222. Milan 297 8. London 275.9-1 NcW-vork 55.74. Pariz 222 34. Praga 16860 Cvrft '0Q5.6. Efekti: Vojna škoda 435 INOZEMSKF BORZE. Curih: Beograd 9 125. Dunaj 73.15. Bud;mpc Šta 90.55. Berlin 123 70. Praga 15.38. Vilan 27.57, Pariz 20.28, London 25.275, Ne\vyork 519.10. 35 Strto 1 cSCOVPMSKl NARO,d dne 18. decembra 1928. Stev >88 Trezen srbski glas o sporu s Hrvati Kdo je kriv obupnih razmer v državi? — V srbijanskih rokah sta bila nož in pogača. — Veletrbeld šovinisti krivci zločina 20. junija. — Dr. Koroščeva vlada ubija zadnje ostanka avtoritete oblasti in zakonov. V Srbiji ee uiuoie glasovi, da je treba dati Hrvatom zadoščenje za umor njihovih predstavnikov Ln upoštevati njihovo voljo. Razen univerzitetnega profesorja dr. Dragoljuba J ova novica, Id potuje po Srbiji od mesta do mesta, od vati do vasi ter povsod govori ob splošnem odobravanju o potrebi sporazuma s Hrvati, ki se jim naj da, kar za htevajo, je imel te dni v istem smislu pomemben govor tudi profesor beograjske tehnične fakultete Kiril Savić na sestanku beograjskega sveta zemljoradniške stranke, iz katerega navajamo nekaj značilnih odstavkov. Med drugimi je dejal: ;Oči vid no je, da ni bil hrvatski problem ustvarjen sele z zločinom Puniše Račića in more se nasprotno reči, da bi ne bilo zločina 20. junija, ako bi ne bilo tega vprašanja, ali pa vsaj ne tako strašnih posledic. Toda ta zločin je spravil hrvatski problem v stanje akutne krize, oziroma pretvoril vprašanje naše državne ureditve v vprašanje ob' stoja naše državne skupnosti. Celega pol leta je preteklo od onega nesrečnega dne in v tem sorazmerno dolgem času se ni poskušalo ničesar storiti za ublažitev krize in za to, da bi se našla podlaga za razgovore s Hrvati. Nasprotno, prišel je 1. december, imenovan je bil polkovnik za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu, oboje pa je bilo kakor olje na ogenj, ki se je znova razgorel. Zločin 20. junija je izzval klic cHrvati skupaj> in odzvali so se vsi, ki se imenujejo Hrvati, vsi družabni sloji, od seljaka do in-dustrijca, vsi politiki in javni delavci. Streli Puniše Račića so strnili njihove vrste, oja-či% njihove pozicije in podkrepili njihovo vero, da bodo s svojimi težnjami prodrli. Ni treba imeti iluzij, pač pa je treba vedeti, da danes v splošni državni krizi sili v ospredje zlasti hrvatski problem, postavljen z dejstvi zgodovinske evolucije in teženj hrvatskega naroda v sedanjosti. In sedaj nastaja vprašanje, ali moremo rešiti ta problem s sporazumom ali z borbo? Treba je pogledati, kaj je nas razdeli'o v nasprotne tabore? Vsega smo krivi v prvi vrsti, ako Že ne izključno, mi Srbijanci, ali bolje rečeno, naši srbijanski politiki, ker sta bila v naših rokah nol in pogača. Gotovo je bilo izključno od nas odvisno, kakšen značaj bo imelo naše ujedinjenje. V naših rokah je bila ustavotvorna, zakonodajna in izvršilna oblast. Ako se je v tem oziru opustilo, kar bi ojačilo naše ujedinjenje, je "bila to gotovo izključno naša krivda. Velika je bila pogreška, da smo mislili, da se bodo Hrvati zadovoljili s tako obliko države, ki smo jim jo vsilili, čeprav v najboljšem prepričanju. Srbi smo v slepem prepričanju prvi nadaljevali pot naše posebne nacijonalne ideologije in se nismo zavedali, da naša velesrb-ska ideja ne črpa več svoje moči iz istega čistega vira nacijonalnega osvobojenja. Naša naeijonalna misel je izpolnila svojo veliko zgodovinsko in revolueijonarno vlogo in imperijalist ična ter hegemonistiena velesrbska ideja sedanjosti v nobenem -lučaju ne more biti njeno nadaljevanje. V nasprotju s tem našim velesrbskim imperijalizmom se je mora! kot reakcija pojaviti hrvatski in slovenski nacijonalizem. Takšni so danes odnošaji med Srbi in Hrvali, ki jih je grozni zločin 20- junija najbolje ilustriral. Težko je z besedami izraziti zvezo med zločinom Puniše Račića in veleerbskim razpoloženjem. Ne more pa se oporekati dej- stvu, da je ideja naših velesrbikili lovini-stov dala pobudo so sločin 30. junija- Govori se, da nihče ne more odobravati samega dejanja Puniše Račića, zato pa mnogi odobravajo in opravičujejo motive, ki &o ta akt izzvali. Nekateri bi hoteli proglasiti Funišo Račića za kakor Gavrila Principa, ne da bi uvideli veliko razliko med našim osvoboje valni m nacijonalizmom in sedanjim nege-monističnim velesrbstvom. Tako je prišlo do tega, da stojimo mi in Hrvati drug proti drugemu kakor dva sovražna tabora. Pogreške so tudi na dragi strani, toda naš kos je mnogo bolj potreben in vainejii, ker ie ie vedno ključ položaja v naših rokah in je od nas odvisno, kak odgovor bomo dali na vprašanje: Borbo %H sporazum? Verujemo, da je mogoč samo en odgovor: Sporazum. Verujemo v njegovo absolutno potrebo, kakor v njegovo možnost. Borbo absolutno izključujemo, ker računamo, da bi iz nje izšli eni in drugi premagani, ker bi imel korist tretji. Odpoved boja ni znak slabosti, ampak izraz našega zrelega spoznanja, da se bo s sporazumom našla boljša m zanesljivejša pot skupnega napredka. Sporazum, ki ga želimo, pa ne sme biti Markov protokol niti blejski sporazom, niti njima slične strankarske oiahinaeije, ki pomenijo samo presipanje is praznega v nie Režimske stranke so s svojim delom po 20. juniju pokazale, da so nesposobne raz umeti tak sporazum. Zločin Puniše Račića bi bilo treba takoj obžalovati, da bi se izognili krizi, katere posledice se ne morejo pregledati. To bi ne bilo težko in še manj nemogoče. Hrvati so zahtevali, naj se razpu sti skupščina in sestavi nevtralna vlada. Za koj se ni to storilo? Dozdevni državni ugled in avtoriteta oblasti sta igrala prvo vlogo v oklepu, da se Hrvatom ne da zahtevanega zadoščenja. Na pomoč so bili pritegneni razlogi ustavnosti in parlamentarizma. Neki ruski pregovor pa pravi: Ko glavo odsekajo, ne pJakaj za lasmi.> Reševati ugled države, avtoriteto oblasti, princip ustavnosti in parlamentarizma, čeprav za ceno državne propasti, bi bilo, če te ne modro, vsaj razumljivo v slučaju, ako bi naša ustavnost in naš parlamentarizem že davno ne bila brez duše in glave ter bi nam □e preostajalo drugega, nego žalovati za lasmi. Dobro vemo in vidimo, kakšne vrednosti sta naša ustavnost in parlamentarizem. Vsak dan dobivamo nove dokaze o tem. Ne vem. kakšne koristi naj bi bilo za državo delo parlamenta, ki ga niso hoteli razpustiti. Doži veli smo. da vlada Vukičevira v drugi izdaji z dr. Korošrem na čelu. ki je zaradi drta> nega ugleda ali bolje rečeno v kljubovanju proti Hrvatom nismo hoteli razpustiti, nbija danes zadnje ostanke avtoritete oblasti in zakonov ter ustvarja zmešnjavo in pekel v tem delu države, ki se tako skrbno čuva pred hr vatsko nevarnostjo. Zato bi ne samo Hrvati, temveč tudi mi pravi Srbi morali na glas zaklieati in zahtevati rež i t ve pred režimom teh vlad, tega par lamenta in parlamentarizma, za čegar ohra nitev se preliva krvavi pot našega naroda in troši najdragocenejši čas v tako usodnem tre nutku naše zgodovine. Končno je univ. prof. Savić zahteval, naj zemljoradnički poslanski klub zapusti Narod no skupščino, da se znebi vsake odgovornosti za zle posledice, ki so neizbežen plod sedanjega režima. Drzna vlomilska tolpa pod ključem Aretacija 12 vlomilcev in njihovih pomagačev v Vevčah in Ljubljani. — Na vesti imajo 11 železniških in nebroj drugih vlomov. Prijazne Vevče imajo zadnje dneve svojo posebno senzacijo. Vse govori samo o drzni vlomilski družbi. Po napornih poizvedovanjih se je železniški polidji posrečilo prijeti in spraviti pod ključ veččlansko dobro organizirano tolpo, ki je v prvi vrsti vlamljala v tovorne vagone na kolodvoru v Zak>gu. Vlomilci so bili prav dobro iz-vežbani, kajti spoznali so se na odpiranje in zapiranje plombiranih vagonov, v katerih je bilo večinoma manufakturno blago, tobak, sladkor, kava in druse dobrine drugega blaga kot železa, barv itd. se niso nikdar dotaknili. Kolikor so organi železniške policije sporazumno z vevškimi orožniki ugtovili, je vlomilska tolpe izvršila od 14 avgusta t. L dalje U večjih vlomov v tovorne vagone. Škoda znaša nad 100.000 dinarjev. Nadaljna poizvedovanja vevških orožnikov in deloma ljubljanske policije pa so spravila na dan še druge vlome drznili vevških vlomilcev. Izvršili so več vlomov tudi pri posestnikih ljubljanske okolice in v Ljubljani sami Osumljeni so. da so vlomili v občinsko pisarno. Glavar te vlomriske tolpe je bil bivši železničar Janez Jeriha, ki se je dobro spoznal na odpiranje in zapiranje tovornih vagonov. Znal je prav spretno odstranjevati na vratih pritrjeno zalivko in io potem zopet nazaj pritrditi, ne da bi se poznalo, da so posetili tovorni vagon nepoklicani vfomflci. Jeriha je živel zelo potratno, veseljaci! ie po Ljubljani in se redno shaial s svojimi pomagači v neki gostilni šentpe-torskega predmestja, kjer se rbrrajo kaj rade vesele in lahožive deklice. Organi železniške policije so ga zasledovali in končno ?a je detektivova roka zagrabila ravno v trenutku, ko }e zapušča! dotično zabavišče ter se napotil proti Taboru. Ko 2a ie detektiv povabil, naj mu sledi, se je Jeriha sprva nekoliko prestrašil, toda pozneje se je vdal v svojo usodo in detektivu priznaf, da je bil direktno udeležen pri petih vlomih v tovorne vagone na zaloškem kolodvoru Izdal pa je tudi svoje tovariše in pomagače Ob 4. zjutraj v soboto so ga sprejeli v Jet* nišnico l'ubljansćkega deželnega sodišča. Kmalu pa so Jerihi sledili Še drugi Člani vlomilske družbe in v jetnišnici so UmV obilo posla ž njimi. Jeriha je oženjen. br.*z posla, pravcat hrust, visok ie 178 cm. Pri njem niso našli sumljivega blaga, pač pa 4 fotografije in le 19 Din, ker je tisto nrč ves denar zapravil. Vlomilski tolpi so pripadali ljudje, katerim pošteno delo smrdi, ki so podnevi pohajkovali, se klatili od gostilne do gns'ilne, a ponoči so pa marljivo odpirali tovorne vagone. Blago so znali hitro razpeča'i. pto-dajaK so manufakturo po zelo ni^ki ceni V njihovo družbo sta se prištuHla tudi dva Bosanca, ki sta kot krošnjam razpečavala nakradeno blago. Do danes je železniška policija zaprla 12 Članov zaloSke vlomilske družbe. Vsi vlomilci so stanovali v Vevčah. Vlomilci so zelo cinični zločinski tipi, skoraj vsi so srednje postave, čoka3 in krepki kmečki fantje. Samo eden je med njimi jetičen slabič, ki pa ie znal kijuh temu spretno prenašati in skrivati nakradeno blago. Organi železniške policije so sporazumno z vevškimi orožniki že prejšnji četrt sk pri-čeli s temeljitimi hišnimi preiskavami pri vseh osumljencih. Preiskave pa so ostale v glavnem brezuspešne. Posrečilo se ie najti pri nekaterih kmetih od vkvntfcev prodano blago. čegaT vzorec se je vjemal z onim manufakturnim blagom, ki u ie »Jugočeška« poslala iz Kranja v SuSotfcf* in ki le bilo ukradeno na zaloškem kolodvoru. V preiskovalni zapor deželnega so dišča so orožniki in železniški detektivi od sobote do danes spravili poleg Jerihe še 11 komplicev. Aretirani so bili: Anton R a n t, čevljafski mojster, rojen v Vevčah 19. aprila 1891, Ciril Krneč 25. oktobra 1903 rojen, zidarski pomočnik, Andrej R a n t, samski. 21. oktobra 1893 rojeni. de» lavec 251eM samski delavec Jernej C i. m e r m a n, posetnikov fin Jakob O r a d, rojen 24. aprila 1896, Josip O o s t i n č a T t samski, lOlettii delavec. Prane K o f n h, oženjeni. 281 etn! delavec Ivan M a t j a ž 1 č. doma Iz Moit, močno tetoviran po prsih in rokah, Josip Trebulčak, brez stalnega bivališča, klatež, ki se ie potepal okTos in se navadno skrival po vevUrfb kozolcih. Kakor smo že omenili, sta bila Člana te vlomilske družbe tudi dva terosnjarja — Bosanca. Aretirana sta bila Metod PI e -116, 28 let star, in Jurij Bravac, 31 let star, oba iz okolice Orada Tomislava v Bosni. Ko so drugega Bosanca zasHSaH, ie moško pripomnil: »Bogme ne znam, koliko sem star. Ne znam, kada me majka rodila.< Aretirani vlomilci le deloma priznavajo vlome. Nekateri na vprašanje, zakaj so vlamJiall. namesto da bi pošteno delali, cinično odgovarjajo: — Kaj hočete? Živeti smo morali! Brez dela je pa težko živeti._ Mladi tatovi in vlomilci Ljubljana. 18. decembra. Franc V. in Ludvik 6 sta pri policiji dobro zapisana. Mogoče celo »predobro«, zakaj kriminalni anali bi mogli marsikaj povedati o njuni preteklosti. In ker policija pozna njuno mentalrteto, jima vedno rada malce pogleda in če je treba, tudi stopi na Dr ste. V soboto je Ludvika in Franceta srečal na Vodnikovem trgu. odnosno tik pred Mahrovo hišo kjer je shajališče brezposelnih, a včasi tudi delomržnih elementov, službujoči stražnik. Ludvik in France sta baš kupčevala in sicer tako vneto, da nista opazila stražnika, ki se jima je približal. Prodajala sta trake za čevlje. Imela sta jih več ducatov in prodajala sta razmeroma poceni, tako da so se kupci kar trli okoli obeh. Stražnika so traki zanimali, obenem je tudi oba prijatelja pobaral, od kdaj da kupčujeta. »Patenta res nimava!« je rekel Ludvik. »Veste, rele šnirence sva našla na Poljanski cesti in ker ž njimi nimava kaj početi, iih skušava spraviti v ferker!< Pozneje so imeli z obema potepuhoma »ferker« na policiji. Tam so namreč do-gnali, da sta France in Ludvik robo ukradla. Vlomila sta v vagon na gorenjskem kolodvoru in prijelo se ju je več ducatov trakov. Sedaj jo policija oba potepuha, ki 'mata srečo, da večkrat kaj »najdeta«, izročila sodišču. Predprazniško razpoloženje je vedno ugoden teren za razne vlomilske in tatinske podvige. To so vedeli tudi trije mladi pt> čki in sicer knojaček Julče, čevljarček Janez in kovač Ivan. Vsi trije na so hneh* sneto, da so bili že delj časa brez službe Zato so se združili Stikali so narraie okoli izJožb in pred trgovinami. V primernem trenutku, ko se jim ie zdel zrak čist, so naglo kaj pograbili ali stisnili in Jo ubrali v dir aH se pa neopaženo izmazali. Kolovratih" pa niso samo no mestu, marveč rudi zunaj in so sploh izkoristili vsako Driliko Tako so iz veže vrtnarja Herzman-skega pod Rožnikom odnesli suknjo, last uradnika Janka Skale, in mu napravili 1000 iinarjev *kode, potem so obiskali torgovca Ivana Saksa v Florijanski ulici, kateremu so z vrat sneli hlače, osrečili so s svojim obiskom tudi trgovca Cirila Pernata na Sv. Petra cesta ln druge. Povsod se jih je kaj Drljelo. a za spremembo so tu pa tam s tonili tudi v kako gostilno. Tam so se pošteno najedli in napili, potem so pa izginili. Marsikatera natakarica je ugotovila, da Mica Kovačeva 5e vedno živi... V soboto Je bil potepuški trio zasačen ored Pernatovo gostilno, ko so vsi trije zo-net oprezali. kako bi se dalo kaj izmakniti. Trgovec pa je W1 to pot previdnejši in ie nozval stražnika, ki je vse tri odvedel na ooliciio. Pisane zgodbe iz naših krajev KIJ tč Najboljše, nai trajnejše, zato 13 najcenejše! Ivan Repovš je snoči umri Ljubljana, 18. decembra. V ljubljanski bolnici je sinoči po dol* gem trpljenju umrl 21 letnic progovni de* lav«c državne železnice hram Repovš. Si* romak se je težko ponesrečil 5. novembra, ko je skušal v Zagorju skočiti na vlak, da bi se peljal v Litijo. Vlak se je že premi« kal, ko je Repovš v zadnjem trenotku pri* hitel na postajo is se naglo pognal na voz. Nesreča je hotela, da mu je spodrsnilo, iz* gubil je ravnotežje m padel pod voz. Vlak mu je odtrgal obe nogi, dobil je težke po* škodbe tudi na glavi in po rokah. Kolo« dvorski uslužbenci so ga takoj prenesti na postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, na* to pa je bil s pomožnim vlakom prepeljan v Ljubljano. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico. Repovšu so v bolnici takoj nudila potrebno pomoč in siromak si je kmalu opo* mogel. Amputirali so mu sicer obe nogi, vendar so biK zdravniki prepričani, da bo okrevaj. In res je ostal živ. Toda po skoraj enomesečnem trpljenju, ko se je zdelo, da bo popolnoma okreval, je včeraj nenadoma nastopila agonija. — Nesrečnež je izgubil mnogo krvi rn srce mu je tako oslabelo, da je sinoči umrL Preiskava tajinstvenega umora ljubljenih Slavonk. — Propada Poročali smo že, da so našli v nedeljo na Sofijskem potu v Zagrebu umorjenega šoferja Vladi slava Matovića. Imet je razbito lobanjo. Po vseh znakih sodeč je umrl v silnih mukah, kajti % rokami in nogami je grebel cesto. Noge so mu letale v cestnem jarku, truplo pa na cesti. Ko je prišla na kraj umora policijska komisija, je umorjeni šofer ležal na levi strani. Pesti in levo nogo je imel opraskano do krvi od grebenja po trdi cesti. Komisija je ugotovila, da ga je morilec udaril s topim predmetom nad desnim uhom. Udarec je bil tako silen, da je šoferju počila lobanja in mu je odletel kos kosti z mesom in možgani, ki jih je policija shranila kot eventualni pripomoček v nadaljni preiskavi. Policija je začela takoj e strogo in energično preiskavo. Zaslišala je več osumljencev, čijih imen pa v interesu preiskave ni objavila. Zaslišana je bila neka gospa, ki stanuje v bližini gostilne »Pri stari apoteki«, kjer so naili šoferja umorjenega. Po informacijah zagrebških listov, je ta gospa slišala usodne noči sumljiv ropot in udarce ter korake moškega ki je bežal od kraja, kjer so našli naslednje jutro mrtvega Matovića. Zaslišani so biti tudi gostilničarji v okolici in osobje, o katerem se misli, da bo moglo dati kaka pojasnila o šoferju, ki je zahajal v te gostilne. Po dosedanji preiskavi je bil zločin izvršen okoli 9. zvečer, torej v času, ko je na tem kraju Zagreba že malo ljudi na cesti. Pri umorjenem je policija našla legitimacijo, tri ključe, uro in denarnico. Po vsem tem je soditi, da ne gre za roparski umor, marveč za krvavo <>sveto ali kaj »ličnega. Zanimiva je preteklost umorjenega šoferja. Bil je navdušen komunist in je bil celo izgnan iz Zagreba pred dvema letoma zaradi komunistične propagande. Ko se je pred meseci vrnil v Zagreb, mu je policija kljub temu dala dovoljenje za bivanje v mestu. Domneva se, da je bil Matović zadnje Čase v službi zagrebške policije in je vohunil proti svojim nekdanjim tovarišem-ko-munistom, ki so se mu osvetili. Matovića je zagrebška policija aretirala pred meseci ter ga odvedla v spremstvu orožnika v Beograd, loo je odsedel polic, zapor. Kmalu potem se je pa Matović vrnil iz Beograda v Zagreb in zaprosil za dovoljenje za bivanje v mestu. Policija mu ga je izstavila pod pogojem, ia si poišče primerno službo. Potem se Matović ni več javil policiji. Kje je stanoval, nihče ne ve, ker tudi bivališča ni prijavil. ★ Zanimivo je, da ravno cigani uživajo pri našem preprostem ljudstvu neomajno za« upanje, kadar gre za prerokovanje ali co-prnije. Kdor bo pisal knjigo o sugestiji za naše kraje, bo moral posvetiti ciganom ob* širno poglavje, kajti temu nomadskemu plemenu veruje naše ljudstvo vse. Da cigani to lahkovernost pošteno izkoriščajo, je razumljivo. Valpovo je vasica v Slavoniji, ki je med slavonskimi kraji, znanimi po svoji konzervativnosti ena najnaprednejših. In vendar se je ravno tu pripetil dogodek, ki priča, da vlada v glavah našega preprostega ljudstva še čisto srednjeveška miselnost. V Valpovem živita dve deklici, ki sta bili do ušes zaljubljeni in trdno prepričani, da more samo co-pranje pomagati, da se zaljubita tudi fanta. O tem je zvedela tudi ciganka Zorka in je prišla ob pravem času k lahkovernima deklicama, da bi posredovala med njima in vilami, ki edine morejo posredovati, da se tudi fant zaljubi v dekleta. Dekleti sta morali prirediti tri večere zaporedoma obilno pojedino za vile. Pripravili sta palačinke, ki bi nasitile 24 lačnih. Vile, ki jih je bilo 12, kakor je izjavila ciganka, se pa niso oglasile. Najstarejša vila je naposled povedala, da je pripravljena pomagati dekletom. Po ciganki-nem naročilu sta dekleti naredili krog iz živeža, mila, sukna in drugih koristnih predmetov. Deklici sta vstopili v. ris, večjo vsoto denarja je t>a med tem ciganka zavila v listje in izgovarjala skrivnostne besede. Denar v listje zavit je zašila v staro nogavico, ki je imela sedem ljuknic Nogavica je morala ležati na hrbtu roke, dokler ne pride vila in ne vrže denarja na tla. Vila se pa nj dala tako hitro podkupiti. Deklici sta trepetali v risu in se nista upali iz-•presoveriti, kajti ciganka jima ie rekla, da bosta takoj oslepeli jn bosta morali slepi potovati po svetu, če Izpregovorita samo besedico. Ciganka je coprala na ta način dan za dnem. Detelci sta delali vedno nove rise, obdane s svežim živežem, kj je seveda vedno izginil. Vzele so ga vile, je rekla ciganka. Tako je ciganka coprala dan za dnem. vile oa le niso prišle, da bi pomagale, dokler deklici nista imelj več denarja in tudi ne več žAidac. Kino Matica: &iraz<. Kino Ideal: »Beg iz pekla«. Vrtnarsko predavanje ob 20. v šentjakobski šoli. Jakrera razstava v Jakopičevem paviljonu. Dežurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnko-zcy Mestni trg. Na anketi, ki jo je proti šusidu sklicalo Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani v nedeljo, 16 decembra 9128, so bile sprejete resolucije in sklepi: 1. Ker bo problem književnega šunda rešen šele takrat, ko bo seganje po nJem prenehalo, to je, ko ga narod ne bo več maral, zato se poživljajo vsi kulturni delavci in vzgojitelji naroda, da se z vso vnemo prizadevajo vcepiti ljudstvu stud in odpor proti takemu nizkotnemu in ničvrednemu štivu. 2. Pozovljejo se vse oblasti, naj skušajo doseči, da se nadaljno izdajanje zagrebškega šunda, če mogoče, ustavi, že izdane številke pa vzamejo iz prometa. 3. Ker Je zastrupljenje slovenskega ljudstva s kniižnlm šundom, ki kvari njegov okus. plemenita čuvstva in višino njegove izobrazbe, zločin nad našim narodom, naj se sestavi seznam vseh trafik, knji-gam in trgovin, ki to iraazanost prodajajo ln širijo; ta seznam naj se objavi v Časopisih, proti prizadetim pa izvaja oster bojkot. 4. Ker pa negativno delo samo ne zadostuje, marveč je treba tudi pozitivnega, zato naj se poskrbi, da dobi narod dovolj pripovednih spisov, ki naj bodo v moralnem eziru neporečni, vsebinsko mikavnih in na viši'ni slovstvenih vrednot. Cena tim bodi nizka in njih razpečavanje med ljudstvom naj se organizira. Če mogoče, naj se izdajajo periodični v zvezkih po dinarhi- 5. Sestavi nai se odbor iz zastopnikov oblasti in kulturnih društev, ki nai skrbi, da se bodo te resolucije izvajale, ter podvzame še druge energične korake, da se importi-rani šund zatre ali vsaj omeji._ Ptisstje*^ Opozarjamo na nocojšnjo gostovanje, odlične operne pevke ge VilfanaKunčeve in našega priljubljenega tenorista g. Marija Ši* menca v ljubijansl*b ^COVFN^Kl MARO»Ddfle 18. decembra 1928. Stran 3 Dnevne vesti. Vse cenjene naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine za tekoče leto, naprošamo, da to čim prej store, da se pošiljanje lista ne ustavi. Uprava »Slovenskega Naroda«. — Proslava kraljevega rojstnega dne v Parizu. Tudi v Parizu biva-io-či Jugosloveni so včeraj svečano proslavili kraljev rojstni dan. Opoldne se je vršila svečano služba božja v ruski cerkvi v ulici rue Daru. Popoldne je sprejemal naš poslanik v Parizu dr špalajkovič s soprogo v svojem stanovanju čestitke. — Izpremembe v finančnem ministrstvu. Z zadnjim kraljevim ukazom so imenovani v finančnem minisarstvu za načet nflca blagajniškega oddelka Milan Vojnović, za načelnika računskega oddelka Milan Manojlo-vie, za načelnika proračunskega oddelka Milan Ostojič za namestnika šefa proračunskega oddelka pa dr. Milan Horvat ski Finančno ministrstvo ima z Milani posebno srečo. — Raplsani službi. Pri upravnem sodišču za Slovenijo s PrekmurjeTi v Celju se odda služiteljsko mesto. Prošnje je treba vložiti od 1. januarja 1929. Pri mestnem magistratu mariborskem je razpisano mesto inženjerja arhitekta. Upoštevajo se prošnje samostojnih arhitektov, ki imajo poleg običajnih pogojev najmanj petletno prakso. Prošnje je treba vložiti najjasneje do 15. januarja 1929. — Promocija. V soboto 22. t. m. bo pro- moviral na univerzi v Gradcu doktorjem vsega zdravilstva g. Savo Pire, sin uglednega ljubljanskega odvetnika g. dr. M. Pirea. Čestitamo! — Iz »Uradnega lista«. »Uradni Ust« št. 117 z dne 16. t m. objavlja razglas Zbornice za TOI v Ljubljani o legitimiranju trgovcev, industrijalcev, obrtnikov m njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike, da je izdala v razdobju od 19.. avgusta do 19. novembra 530 novih legitimacij. Dan i-zda-je, imena in bivališča lastnikov legitimacij in naslovi tvrdk so objavljeni v »Uradnem E&tu«. — Opozorilo vojakom. Vojni minister je odredil, da bodo vojaki, ki niso mogli izkoristiti v členu 57. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice predvidenega 15-dnevue-ga dopusta, odpuščeni iz kadra 15 dni prej, predmo Mm poteče rok vojaške službe. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Mina Lopatic, rojen v Dolenjih Skopicah, pristojen v Cerklje. Anten BlažiČ, rojen v Cesti, pristojen v Videm - Dobrepolje, posestnikova žena Marija Zidarič. rojena v Zupeči vasi, pristojna v Cerklje, in posestnikova žena Marija Račič, rojena v Vitrah, pristojna v Cerklje. — Seja glavnega odbora Jadranske Straže. V nedeljo ln ponedeljek se je vršila v v Splitu seja glavnega odbora Jadranske Straže, v katerem so zastopniki izvršnega odbora v Splitu in vseh oblastnih odborov. Ljubljanski oblastni odbor je zastopal ravnatelj Trgovske akademije dr. Ljudevit Bohm. Glavni odbor Jadranske Straže se je pečal s pobijanjem protijadranske propagande, sklenil je pospešiti akcijo za zgraditev pomorskega muzeja v Splitu, izdelal je načrt za društveno propagando za nai Jadran v tu- in inozemstvu. V Splitu tu v Beogradu se bo izdajalo ljudsko glasilo za propagando Jadrana, obenem bo pa glavni odbor zbral vse Sanke in pTopagandistič-ni materijal o jadranskem problemu in ga objavil v posebnih perijodičnih brošurah. _ Imenovanje novega prosvetnega sveta. Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz o imenovanju novega prosvetnega sveta, v katerem je samo en Slovenec in sicer prosvetni inspektor v Ljirb-toani dr. Karei Capuder. — Smrt kozaškega generala. V soboto zvečer je umri v Beogradu general Matvei Matveievič Ivanov, bivši komandant don-skesa kozaškega kora, eden najmarktuej-šLh ruskih emigrantov v Jugoslaviji. Pokojni je bil rojen 1. 1672 v donski oblasti kot sin ugledne kozaške rodbine, študiral je najprej v donskem kadetskem korpusu v Novočerkasku, pozneje pa v konjiški niko-lajevski akademiji v Petrogradu. Začetkom svetovne vojne je bil poveljnik danske artiljerijske baterije. Kmalu je postal pevelj-rtik 13. donskega kozaškega polka, ki se je v borbi proti Nemcem posebno odlikoval. Kot poveljnik tega slavnega kozaškega polka se je Ivanov tako odlikoval, da je postal general in da je dobil najvišja odlikovanja. Leta 1917 je postal general Ivanov komandam kozaške brigade, pozneje pa komanden t kozaške divizije. Med revolucijo je bil med prvimi, ki so z generalom Kornikv vim organizirali protiboljševi&ko akcijo. V Resi ji je igral pokojni zek> važno vlogo, smrt ga je pa doletela kot tehničnega uradnika v direkciji vod. — Kolesarko In motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani je priredilo pretečem) nedeljo v gostilni pri »Lozarju« prijateljski sestanek s predavanjem o razvoju bicikla Ln razdelitev daril od letošnjih dirk. Ob prav velikem številu so prisostvovali sestanku člani raznih kolesarskih društev, ter je bila dvorana popolnoma zasedena. Navzoč je bil tudi g. NHkola Boškovič, glavni tajnik Koturaškega saveza SHS iz Zagreba. Predavatelj, predsednik kolesarskega društva »Sava« je zelo obširno opisal razvoj biciklja P*vi izumitelj je bil Nemec Frei-chel Dreis. gozdar, ki ga le Izumil L 1800 ter se je začela cela Evropa in celo Ame-rfka zanimati za ta izum. Posebno pozornost Pa je vzbudil I. 1869 Francoz Hamming z izumom velocipeda na ročni pogon v obliki mlinskega kolesa. Od tega časa pa se je bicskelj vedno bolj izpopolnjeval do seda- njega preciznega izdelka. Po predavanju so se razdelila ob navdušenju športnikov darila, nato se je razvila amnrirana zabava. — Prvi sneg v Zagrebu. Včeraj je zavedel v Zagrebu prvi sneg. Sljeme je bilo sicer že večkrat pobeljeno, toda sneg je takoj skupne! Včeraj zvečer je pa začelo močno snežiti » mesto j« bilo kmalu zavito v belo odejo. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo megleno deloma oblačno in nekoliko topleje in da sneg ni Izključen Včeraj je bilo lepo samo v Sota'ru in Mariboru, drugod pa megleno in oblačno. V Zacrebu Ln Beogradu je snežilo. Temperatura je sadnje dni tudi v Dalmaciji Občutno padla. Včeraj je bilo v Splitu 9. v Mariboru 3. v LJubljani 2.2, v Zagrebu 2, v Skoprfu 1. v Beogradu 0.5 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala —.3 stopinje. — Najlepši božični dar klavirski mladini je v Mirkovih 10 povestih za našo klavirsko mladino zbirka rondojev na molitve narodnih pesmi. Dobe se v vseh knjigarnah in pri založniku, pevskem društvu »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena tudi na zunaj lični izdaji le 20 Dw — Prelovčev moški zbor z baritonskim solom »Nageljni rdeči« je prvo z uspehom izvajalo delavsko pevsko društvo Cankar in ne dvomimo, da se bo tudi drugim moškem zborom, ki imajo dobrega baritonista, ta blagoglasna pesem priljubila. Naroča »e pri založniku, pevskem društvu »Ljubljanski Zvon«. Cena prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnim 2 Din. — Smrtna kosa. Danes zjutraj ob 6. je umri g .Ivan P e k 1 e n k, računski inspektor in šef računskega oddelka ljubljanske univerze ter upravitelj Orajrnovega dijaškega doma. Pokojni je že delj časa boleha! na težki notranji bolezni Z vzgledno požrtvovalnostjo je sodeloval od početka prj administrativni Izgraditvi ljubljanske univerze. Bil je simpatičen mož plemenitega, mirnega značaja. Naša univerza ga ohrani kot zanesljivo moč v najboljšem spominu. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 14.30 izpred mrtvašnice javne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Gasilno društvo v Škofljici priredi na Štefanov dan 26. t. m. domačo zabavo z veliko pojedino domačih kranjskih in riževih klobas ter pečanic, na katero k obilni udeležbi vabi odbor. 971-n — Za boiič spomnite se trpečih in stra-dajočih — najbenejsih slepih s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnice pod M. 14066. — Podporna društvo slepih. Ljubljana, VVolfova 12. 048-n — Če ram začno ap ne ne t i krvne stanice, vam povzroča uporaba prirodne gren-čice »Franz Josef« redno telesno odvajanje: zmanjša se velik krvni pritisk rn ojača odpornost. Mojstri zdravilne umetnosti hva-ijo staro preizkušeno grenčico »Franz Jo-sef«, ker zanesljivo in na lahek način odstranjuje zastajanje v želodčnem, črevesnem kanalu ln počasno prebavo Dobi se v vseh lekarnah. dTOgerlJah ln špecerijskih tr. govinah. 26-T — Primerno božično in noveltno darilo za šolsko mladino je Ciril Metodov koledarček Kraljevič Marko Dobi se v vseh knjigarnah in pri družbi. Narodni dom. Cena 1 komad 6 Dim. 970-n Morilec lastnega očeta pred poroto Tirolski dijak Filip Halsmann, ki je umoril svojega očeta je bil obsojen na 10 let ječe, — Pretresljivi pnzori po obsodbi. Iz Ljubljane —Ij »Aida« ga. Vilfan-K unče ve. Ga. Zin-ka Vilfan - Kunčeva poje danes v naši operi naslovno vlogo Verdijeve opere »Aida< Odlična pevka, ki je s »voio umetnostjo osvojMa ljubljansko publiko, nas pa žal za-pušča. Odhaja namreč v Draždane. kjer so jo hoteli takoj po prvem gostovanju že za letošnjo sezono angažirati. Za letošnjo sezono pa ni hotela »prejeti angažman, ker je bila v Ljubljani tako navdušeno sprejeta, da se čuti moralno vezano, da ostane do konca tekoče sezone kot stami gost naše opere. Za prihodnjo sezono je pa sprejeta ponudbo državne opere v Draždanih ln podpisala pogodbo. Tako bomo to simpatično umetnico kmalu izgubili, toda ne popotno-ma, ker se bo od časa do časa vračala v Zagreb in bo rade volje gostovala tudi v Ljubljani. Danes poje »Ajdo« žal v nemškem jeziku, česar ji pa ne smemo zameriti, ker je samo slučajni gost naše opere in ker je večino svojih vlog naštudira4a v nemščini. Da omogoči vprizoritev »Aide«. bo pela v nemščini, znamenito arijo »na Nilu« bo pa pela v slovenščini. —U Klemenčič se je pritožil. Kakor doznavamo, se je radi ropa v poštno ambu-lanco na 5 let težke ječe obsojeni Janko Klemenčič pritožil proti obsodbi. VTožfl je po svojem zagovorniku ničnostno pritožbo na kasačijsko sodišče v Zagrebu, obenem bo zahteval obnovo kazenskega postopanja. Janko Klemenčič je drugače v zaporu popolnoma miren, brezbrižen m se je iz samome celice preselil v večjo, kjer bivajo mnogi obsojenci najrazličnejših tipov. Cez nekaj tednov ga baje že odpeljejo v mariborsko kaznilnico. —Ij JelovŠek začasno Izpuščen Iz zapora. V soboto je bil iz preiskovalnega zapora začasno izpuščen tovarnar in posestnik Jože JelovŠek z Vrhnike, pri katerem so naili večjo zalogo orožja. JelovŠek je bil izpuščen samo začasno. Merodajna za izpustitev je bila v prvi vrsti okolnost, da nj v njegovi odsotnosti nihče mogel voditi obsežnega obrata, zlasti pa opekarne. JelovŠek je bil oreriran z drugimi nacijonansti po umoru Egidija Perica. —II Siromašna žena prosi usmiljena srca, nai ji priskočilo na pomač s slcromnim darilom, s kako staro obleko aH posteljnino za njenega sMka. ki nima kje spat!. Darila pošiljat! na Vidovdansko cesto št. 1. Kavčič. V Innsbrucku na Tirolskem se je te dni vršila senzacionalna razprava, za katero je vladalo v javnosti splošno zanimanje. Na obtožni klopi je sedel dijak Pilip Haflsmann, obtožen umora svojega lastnega očeta. Zločin je bil izvršen pred meseci v planinah. Oče in sin sta odšla nekega dne v gore, s ture se je pa vrnil samo sin. Očeta so našli mrtvega ob potoku. Bil je ves pobit, glava mu je visela v vodo. Sprva je vse kazaio, da gre za nesrečo. Toda pozneje je nastal sum, da je sin svojega očeta urnorfl. Lega trupfla je bila precei nenaravna in zdelo se je, da je starega Halsmanna nekdo namenoma porinil v vodo. O tem so bile zaslišane številne priče, zlasti pastirji, ki so bih* mnenja, da se stari Halsmann na razmeroma položnem pobočju ni mogel toliko pobiti in da gre nedvomno za zđočin. Krvavi sledovi, ki so se poznali na kamnih, so bih" za osumljenega Filipa tudi težke indicije. Fant se ie izgovarjal, da sta šla z očetom navkreber po pla/nini. Kar je oče zaostal. Češ da mora na stran. Sam je šei naprej, a nenadoma je začuj pretresljiv kriv. Okrenil se je in videl je še, kako se je oče valil po hribu, se večkrat prekotalil in nato obležal tik nad potokom. Odhitel je očetu takoj na pomoč, toda bilo ie že prepozno. Nesrečni oče se ie pri padcu tako poškodoval, da je obležal mrtev. Videč, da ni nobene pomoči, ga je Frlip pustil ležati. Obvestil je planšarie in pastirje o nesreči. Poprej si je še umll roke, ki si iih je umazal s krvjo, ko je očetu umiva! obraz. Toda zagovor mladega študenta se ni zdel verjeten in na ukaz državnega pravdnika je bil Halsmann aretiran ter obdolžen umora svojega očeta. Pokopalo ga je tudi obdukcijsko poročilo, zakaj zdravniki so navedli, da je nekdo udaril ponesrečenca s kamnom po glavi ■ da je popolnoma izključeno, da bi se bfl ponesrečil. Razprava ie traiala več dni. Zaman je obdolženec trdil, da je nedolžen in da hočejo izvršiti nad njim justični umor. In tudi izpovedi znancev, sorodnikov in prijateljev, ki so slikali mladega Filipa kot mirnega, poštenega fan« ta. ki je z očetom živel v naj'epši slogi, niso mogle ovreči dokazov o njegovi krivdi. Izjave prič in mnenja izve- dencev so bile pretežke indicije. Porotniki so glavno vprašanje glede umora potrdili z 9 proti 3 glasovom in Hals= mann je bil obsojen na 10 let težke ječe Po prečitanju krivdoreka so se odigrah' mučni prizori. Obtoženčevi svojci so začeli glasno plakati, iz občinstva so se začuli ogorčeni protesti in klici proti razsodbi. Predsednik je zagrozil, da bo dal dvorano izprazniti, nakar se je razburjenje nekoliko poleglo. Končno so pripeljali v dvorano obtoženca. Še preden so mu sporočili krivdorek porotnikov, je vzkliknil : »Vi vršite nad menoj justični umor!« Obrnil se je proti predsedniku rekoč: »Zakaj ne smem spregovoriti?« Predsednik je odgovoril, da ni prosil za besedo. Po resumeju obtoženec sploh nima pravice govoriti. Obtožencu so hoteli prečitati pravdorek. toma Halsmann je ponovno vzkipel in zakričal: »Nedolžen sem in ostanem do svoje smrti! Jasno je, da se mi godi krivica, saj pač ni težko nedolžne ljudi osumiti! V dvorani je nastal ponovno strahovit trušč, čuli so se samo Halsmannovi klici justični umor! Predsednik je razburjen vstal in odgovoril: »Ne. tu je pravica!« — »Ne, marveč zločin!« je kričal Halsmann. Med pubMko je nastalo strahovito razburjenje Predsednik je ponovno zagrozil, da bo dal dvorano izprazniti in da bo dai vsakogar, ki bo razgrajal, aretirati. Halsmann je medtem kričal: »Teta, ali veruješ in ti stric, si li prepričan, da rsem kriv?« Sorodniki so medtem skočili k Halsmannu in ga začeli objemati. Stražniki in orožniki so jih razganjali. Ker je pričela publika besneti, je predsednik ukazal, naj dvorano izpraznijo. V dvorani so ostale samo priče, sorodniki, izvedenci in novinarji. Še enkrat se ie obrnil predsednik k obtožencu, rekoč: »Poslušajte krivdorek porotnikov!« »Nočem doživeti te sramo-tet» je odgovoril Halsmann. Končno so ga odpeljali iz dvorane, sodniki pa so odšli na posvetovanje Halsmann je bil obsojen na 10 let težke ječe. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Obsojenca so odvedli v samotno celico, kier si je skušal prerezati na rokah žile, kar so pa pazniki preprečili. V deželi kokaina in romantike Bolivija krije v sebi nezmerna naravna bogastva, — Bila bi era najbogatejših južnoameri- ških republik, če bi mela železnice in dobre ceste Bolivija, najneznatnejša nokrajina Južne Amerike, se pripravlja na vojno s sosedno republiko Paragvaj. Će pride do vojne med obema republikama, bo po naših nazorih ta spopad zelo ori* gin Jen Dve armadi bosta prodirali skozi tropično džunglo in nevarna moč* virja, da pomerita svoje sile. Ne sme* mo si pa misliti pod armado evroDske vojaške formacije, dobro organizirane in oborožene. Najnovejših podatkov v tem pogledu nimamo, toda še nedavno je štela bolivijska armada 8 generalov, 1013 častnikov in 2000 mož. Na dva vojaka odpade en častnik. Čudno ste* vilično razmerje med častniki in mo* štvom pa ni patent Bolivije, kajti mno> ge južno* in srednjeameriške republike Bolivijo v tem pogledu še prekašajo. V teh republikah mora biti oni, ki gre na vojno, vsaj kapitan, kajti suknja navadnega vojaka nikomur ne impo* n; t. Bolivija sama je bila pradavno bi* vališče kulturnih Inkov in svobodnih Indijancev. Leta 1538 je pa prispel v bolivijske gore Pizzaro s španskimi če* tami in je po krvavih bojih deželo zase* del. Nesrečni Indijanci so drago pla* čali obrambo svoje domovine, toda slednjič so se sprijaznili z bridko usi>* do. Šele potomec slavnih Inkov Topak Amaru je nastopil proti osvajalcem in se je junaško boril za svobodo Toda zli duhovi so premagali dobre. / laru je bil poražen in z njim je padla za d* nji nada na svobodo. Skoro 300 let so bili Španci kruti vladarji Bolivije, do* kler ni postala leta 1825 samostojna re- ublika. Vi oke, skrivnostne so bolivijske gore, krasna njena jezera. Visoko v gorah na bregovih svetega jezera Titi* caca se pojavi od časa do časa skupina belokožcev. iskalcev zakladov. Globo* ko pod temnimi valovi gorskega jeze* ra leži baje ogromen zaklad, ki so ga vrgli v jezero preganjani Inki. Mnogi belekožci so že iskali ta zaklad, to J a jezero ga ne da iz svolega naročja. Bolivijo bi lahko nazvali deželo ko* kaina. Bog Pano čuva svoje zavetišče in preganja vse pritepence. Turisti, ki jih je zaneslo v bolivijske gore, pripo* vedujejo, da človek na prvi pogled res d^i vtis nekakega prokletstva Boli* vijske gore so zelo visoke in ker je zrak v višjih plasteh redek, začne čfo* ▼ek močno dihati, srce in pljuča delu« jejo zelo intenzivno in rado se pripeti, da začne turistu teči iz nosa, ust in uš :s kri. Turisti poznajo ta pojav kot višin* sko bolezen. Narava je pa omogočila prebivalcem Kordiljer življenje s tem. da jim nudi kok, ki ga žvečijo, kakor žvečijo malone vsi Američani tobak. List te rastline se zvije in položi v usta in čimbolj ga žvečimo, tem lažje deluje srce. Malone vsi Bolivijci so ko* kainisti, seveda ne v našem pomenu besede. Malokje na svetu so ljudje tako po* božni, kakor v Boliviji. Domačini, In* dijai ji, so povečini katoličani. Po ve* likem naporu misijonarjev so se izne* verili svojim poganskim bogovom in ; Taj priznavajo samo enega boga Svo* jo vero kažeio tudi na zunaj. Na veli* kih črno lakiranih papirnatih cilindrih imajo pritrjene bele, iz volne pletene križce. Naselbina bolivijskih Indijan* cev zelo spominja na prekopano poko* pališče. V gorah, kjer ni lesa, stanuje* jo Indijanci v podzemnih jamah, nad ka^en^ii so grobovi. Lolivijci so oo na* rari sentimentalni lahkomiselni l* ^e. Vsi bi radi čez noč obogateli. Razne loterij 'i niso nikjer tako razširjene, ' a* k t v Folivii\ Skoro vsak prebivalec ma srečke in skoro vsak dan se vrši žrebanje. S srečko ima vsak prebivalec tudi svojega, v cerkvici razstavljenega svetnika, na katerega se obrača z dol* gimi molitvami in lepimi obljubami, da bi mu pomagal zadeti v loteriji. Vsak svetnik želi svojemu varovancu dobi* tek, toda zadene lahko samo eden in zato mora marsikateri svetnik slišati psovke in kletvice. Velika, krasna in skrivnostna je Bo* livija. Gore krijejo v svojem naročju neizmerno bogastvo, in kdor pozna to deželo, bo priznal, da je mnogo resnice v trditvi domačinov, da ima vsak ka* men. ob katerega se človek spodtakne, veliko vrednost. Največje naravno bo* gastvo Bolivije je v rudah. Manjka sa* mo marljiva roka, dostop do morja, že* leznice in ceste. Če bi bila Bolivija pre* prežena z železniškim in cestnim omrež jem in če bi imela ugoden dostop do morja, bi bila ena najbogatejših južno* ameriških republik. Šaljapin v Pragi V nedeljo je prispel v Prago znani ruski impresario dr. Leonič Leonidov, znan v praSkih umetniških krogih kot impresario znamenitega moskovskega Hudožestvenega teatra Leonidov organizira zdai zadnjo evropsko turnejo sla/vnega ruskega basista Feodora Ša-Ijapina pred njegovim odhodom v Ameriko. Dr. Leonidov je v pogovoru s praškimi novinarji izjavil, da so vesti o Ša-liapinovih izjavah proti Češkoslovaški v Budimpešti gladko izmišljene. Šaljapin se s politiko ne peča. Vse svoje življenje je posvetil umetnosti, kj jo propagira kot gost vseh narodov. Šaljapin je prisuel v Prago včeraj zjutraj in njegov impresario je bil pooblaščen izjavili, da lo ^la\ni pevec rad pokram-Ijal s praškimi novinarji, ki bi se hoteli zglasiti pri njem. Danes zvečer nastop Šaljapin v veliki dvorani praške Lucerne in to bo njegov zadnji nastop v Evropi, iz Prage odpotuje Šaljapin naravnost v Ameriko, kjer bo absolviral veliko koncertno turnejo. Klub solistov praškega Narodnega divadla priredi danes zvečer slavnemu ruskemu pevcu na čast družabni večer. Novice iz zagorske doline (Iz planinskega življenja. — Koščica. —t Dve nesreči.) Zegorje, 18. decembra. Ob nedelah oživi naša romantična kot* Ima in nje okolica. Številni ljubitelji nara* ve prihite iz Ljubljane m celo iz oddaljenega Zagreba m se razgube po številnih romantičnih kotičkih zagorskega raja. Li» tijski planinarji, nasi sosedje, pa so pri nas kot doma in žive ž njimi naši planinci v najlepših planinskih odnofcajih, V ne de* Ijo je prišlo tudi več družb v naše Zasavje. Večja skupina se je drvila intere*antnenm razgledu s Svete Planine, kjer je zadnji čas postrežba nad vse zadovoljiva. Značilno za obisk zasavskih vrhuncev pa je dejstvo^ da pada zadnje čase obisk na nekdaj toliko priljubljeni Sveti Gori. Sveta Planina ae je pokazala zadnje čase hud in opases tek* mec Sveti Gori. Nedeljski planinarji si po* žele poleg lepega razgleda in urejenih poti tudi, oziroma predvsem, točne in okusne postrežbe, kar naj gospodarji naših koč po* v sod upoštevajo. Dolančeva reber! Kdo je še ni obdudo* val iz železniškega kupeja med zagorsko in savsko postajo. Kot strma stena visi m desnem savskem bregu, po njej se pa vija v skalovje vsekana stezica. Opasna, a zelo imenitna in zanimiva pot. Posebno zdaj, ko je Gorenjska pod belo snežno odejo. Zaradi visokega naravnega obzidja ne po* sveti v ozko sotesko, kjer teče železna ce* sta, noben solačni žarek. Vsa dolinica je oblečena v meglovito kopreno, če se pa vzpenjaš kvišku, te pa že semintja rado* vedno poboža kak samotni žarek, ki se je za hip zgubil v ta zapuščeni svet. Zato pa si na vrhu poplačan za ves trud. V dolini megla, okrog Dolančeve kmetije, ki kralju* je visoko v samoti, pa zlati toplo sobice za« snežene ravninice. In potem pot do Košči* ce, kjer je pasel svoj čas duše slovenski poet in dobričina Anton Medvedi Noben mestni drevored te ne navduši tako, kot ta planinska cesta, posuta z belim peskom. Tu je doma čisti zrak, solnce in božanski razgled ... Meščani in rodoljubi! Tu je, med plani« narji še ne dovolj odkrita in poznana zem* Ijica, Oglejte si jo, pohitite v kraljestvo Polšenskih dolomitov! Za povratek vam ne bo sile in izgube. Več varijant je na raz« polago, morda se poizkusite na Renke, sa* motno zasavsko naselje v «Slovenski Sibi« riji*> in potem naprej na postajo na Savo ob romantični savski strugi in kraljestvu teloha, kjer bo* ob povratku odelo zahaja* joče solnce vse visoke stene v žareče pur* pume nijanse. Takle nebeški izlet vam ne uide iz spo* mina in ne iz nedeljskega planinskega re* pertoaTJa, O težki nesreči, ki je zadela mladega železničarja Ivana Repovža, smo že poro* čali. Mladeniču je odrezal vlak obe nogi. Ranjenec leži zdaj v ljubljanski bolnici; njegovo stanje pa je obupno. Na8 krajan je izgubil mnogo krvi. Nastopile pa so zdaj še druge nevarne komplikacije, tako da visi njegovo mrado življenje ni nitki. Repovž" je znan po tukajšnji okolici kot zelo pri* d en, miren in posten fant, in so njegovi staTŠi z nesrečo, ki je zadela njihovega Iva* na, težko prizadeti. * V soboto se je zvedelo tu o težki nesre* či, ki je zadela mano Korbarjevo družino, ki ima na zagorskem kolodvoru znano go= stilno pri *Wakeju». Ladislava Korbar, 6o* proga restavraterja g Korbarja, je skočila v hipu duševne zmedenosti v Savo, odko* der je ni bilo več mogoče resiti, in je našla v savskih vrtincih prezgodnjo smrt. Pokojna je bila že nekaj časa živčno bolna Se nedavno je poskušala skočiti v Savo, pa jo je pravočasno opazil lastnik glavne tobačne zaloge g. Mihajlovič, in jo odvrnil od nepremišljenega koraka. V so« boto dopoldne pa se je gospa izmuznila neopaženo iz hiše in je stekla proti šken* drovskemu mostu, od koder se je zavihtela v globino. Vkljub temu, da je prišel takoj za njo njen soprog in je pomagal pri reše* vanju tudi železnieaT g. Franc Zrimšek. ne« srečne žene ni bik) mogoče rešiti. Valovi so jo objeli in tok jo je odnesel proti Tr* bovljam. Ves nadaljni napor reševalcev, da bi oteli go. Korbarjevo, je bil zaman. Doslej njenega trupla le niso našli Pokojna je bila rojena I. 1898 in mati štirih dečkov v starosti od 2 do 10 let. Tra* gična smrt g. Korbarjeve je vzbudila z ne* srečno rodbino globoko sočutje. Eno naj-agilnejših zagorski organizacij aKolo jugoslovanskih sester* je zaključilo v nedeljo 12dncvni tečaj, v katerem so do* bivale naše žene in dekleta zdravstvena navodila in pouk, kako naj ravna pametna mati s svojim detetom. Tečaj je pokazal, kako živo potrebo občuti naše ženstvo po sličnih predavanjih Stalno število posetnic se je gibalo med 70 in 80. Zdravniška pre^ davanja je prevzel ljubljanski «Zavod za zaščito matere in deteta*, ter zagorski zdravnik dr. Tomo Zamik. Pouk o negi deteta po je vodila v splošno zadovoljstvo oskrbna sestra iz Ljubljane Agilni odbor Kolašic pa zasluži vse priznanje zagorske ravnosti, v čigar shižbi stoji. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" Stran 4. •SCO VENSKI NA KO »D dne IS. decembra 1938. Stev 88 Edgar VVallace: '8 Kdo je morilec ? Roman. Okove so našli šele pri ogledu trupla v Haslemeru. Zelo čudno je bilo, da Sokrates trupla ni pregledal. — Bog ve, — se je glasil odgvor. Govorili so o požaru in škodi, ki so jo utrpeli stanovalci hiše. — Rešil secn samo kovčeg, — je pripomnil Sokrates. — Gospodična Temp-lertonova je pa doslovno ob vse, iz-vzemši dnevnik, ki ga spravlja pod zglavje, če se ne motim. Kakor vsa dekleta, tako ima menda tudi ona v njem najskrivnejše misli in spomine. Komisar se je zasmejal. Ko so se ponovno pomenili o že znanih rečeh in je Bob odšel domov — od noči, ko je gorelo, ni več izrazil želje, da bi ostal pri njih, — je Sokrates podražil dekleta z vprašanjem, kje je njen dnevnik in kaj je v njem. — Dnevnika sploih nisem videl, — je dejal Lexingtoa presenečeno in Sokrates se je hudomušno nasmehnil. — Upam, gospod Srrrith, da tega niste pcrveđah" komisarju, — je dejala Molly vsa rdeča, — Sicer pa nisem zapisovala najsvetlejših misli v dnevnik, ker jih nimam. Sokrates jo je hudomušno pogledal. _ Kadar vidim, da dekle sikrbno duva lepo, na iljnČ zaklenjeno knjižni- co, sklepam, da si lajša v nji srce in zapisuje svoje ur v«., kar je zelo zabavno za stare samce, kakršen sem jaz. Branila se je v največji zadregi. Dejala je, da že več let piše dnevnik, da je pa požar uničil vse zvezke, razen onega, ki ga je slučajno skrila v hipu, ko jo je dim že dušil. Ta zvezek je odnesla iz goreče hiše. — Zakaj si se norčeval iz Motivnega dnevnika? — je vprašal Lexington, ko sta ostala z bratom sama. — Zakaj bi je pa ne smel malo podražiti? — je vprašal Sokrates smeje, — Misliš, da je bilo v njem kaj o — — je nadaljeval Lex in umolknil sredi stavka. — No? — mu je prigovarjal brat. — Kaj o Mandleju in Jetheoreu, kar bi ji utegnilo škodovati? — To ni izključeno, — je odgovoril Sokrates tako resno, da je njegov brat kar zazijal. —Toda , Sok, saj vendar ve samo to. kar je nama povedala. — Dejal sem samo, da ni izključeno, — je odgovoril Sokrates in vzel novine. Lexin€ton je poiskal MoHv in odšel z njo na izprehod. Navadila sta se bila izprehajati se pred gostilno, toda njuni izprehodi so bili od dne do dne daljši. — Kaj mislite o tem starem norcu, o Soku? — jo je vprašal. Mislim, da je imeniten dečko, — je odgovorila. Zares? — se je začudil. — Mislil sem, da ga nimate radi. Zasmejala se je in vprašala tiho: — Kako morete vedeti, da-li imam koga rada ali ne? — Kako vem, da-li me imate radi? — je vprašal v zadregi. — Vas? — je dejala in spretno prikrila svoje začudenje. — Seveda, vi veste, da vas imam rada, Lexington. — Jaz pa vas, — je hitel zatrjevati Lexington, in še preden je razumel, kaj se je zgodilo odnosno kaj ga je gnalo, da ji je odkril svoje srce, je ležala v njegovem naročju in ga otrastno poljubljala. Za Lexingtona Smitha je bil to najsrečnejši in najsvetejši trenutek. Bil je ves iz sebe, čutil je nekako paniko in imel je smešno željo pobegniti, pa ni mogel, ker je krepko objemal dekleta m bi se bil težko iztrgal iz objema rok, ki so se mu krepko o vile okrog vratu. — Zdaj pa, cenjeni čitatelji, ju pustimo sama, — je dejal Sokrates Smitfa, opazujoč z velikim zanimanjem mlada zaljubljenca, ki sta si bila izbrala tako neroden kraj, da sta se njuni postavi odražali na zapadne m neboskloiru v žarkih zahajajočega sohnca. Čez dobro uro ie zaslišal za vrati sprejemnice njune glasove. In že je vstopil Lexington, ves rdeč. srečen zatopljen v divne sanje. Zaloputnil je vrata, sedel na stol se ozrl z žarečimi očmi na brata. — Sok, dragi Sok, rad bi ti nekaj povedal. in in — Da si se zaročil z Mollv Temple-tonovo, — je odgovoril Sokrates in Le-xi-ngtO!i ^a je debelo pogledal. — Kako to veš? — je vprašal presenečeno. — Videl sem te, — je odgovoril Sokrates mirno. — In pogled nate me je opozoril, da sem svojo priložnost zamudil. — Videl si me? je vprašal Lex začudeno. — Izbrala sta si za nežni objem ne-prikladen kraj. Mislil sem, da sta to storila nalašč, — je pripomnil naivno. Lexington je še bolj zardel. — Če bi bila Mollv vedela ... je dejal v zadregi. — Ni treba, da bi Molly vedela. Sicer pa to ni prvo, česar ne zve, — je dejal Sokrates zamišljeno. — Je vajina zaroka tajna? — Kaj si tudi to slišal? — je vprašal Lex presenečeno. — Ne, nisem. Torej je tajna? — Da, — je pritrdil Leximgton. — Moliv misli, da bi se takoi po Mandle-jevi snirti ne spodobilo oznaniti zaroko. Sokrates je pritrdil. — Veseli me. Jutri se preselimo v Knežji dvorec. Bob mi ne da miru. Veseli me, da me ie tovariš povabil k sebi. Stari Bob je imeniten dečko. — Ali bi ne mogli ostati kar tu? — je vprašal Lexington in namršil obrvi. Sok Je odkimal z glavo. — Moramo biti bHzu, dokler ne bo končana preiskava. Pa tudi Bohovega prijaznega vabila ne kaže odkloniti. Bojim se Lex, da ti bo to zdat nerodno Toda po povratku v London ne bo nobenih ovir, da bi se ne megla takoi poročiti. — Ali Molly ve, da se preselimo v Knežji dvorec? Sok je pritrdil. — Meni pa tega ni povedala, — se Je pritoževal zaljubljeni mladenič. — Menda ne pripisuje temu to) ke važnosti, kakor ti. — se ie nasmehnil Sokrates. — Samo nikar mi ne godrnjaj. Bob ima krasno hišo z divnim vrtom. Ko sta šla ponoči mimo dekličine sobe, je potisnil Lex pod vrata do'^o ljubavno pismo, ki ga je bil napisal svoji izvoljenki. Ni bilo razlogov zagotavljati ji znova ljubezen, ki se ni mogla v tako kratkem času ohladiti, toda časom er zaljubljencev kaže ure loč:tve kot stoletja, ure kramljanja in poljubljanja Pa kot sekunde. Mollv je bila nehala zapisovati naj-skrivnejše misli v dnevnik, rešen iz goreče h:še. Sklonila se je in pobrala pismo. Bilo ie pravo ljubavno pismo, polno ljubezni in miline. Čitala ga je in zar-devala, vsaka beseda ji je božala srce. Slednj:č ga je skrbno zložila in položila pod zglavje. V dnevniku je pripisala k dnevnim dogodkom še drobno pisan odstavek. Ali ste se že naročili na PONEDELJEK"? < REKTORAT LJUBLJANSKE UNIVERZE sporoča, da je danes umrl gospod Ivan Peklenk računski inspektor in Šel univerzitetnega računovodstva Pokojni je z vzgledno požrtvovalnostjo sodeloval od vsega početka pri administrativni zgradbi univerze ki ga bo ohranila v častnem spominu. Pogreb bo v četrtek dne 20, t. m. ob pol 3. po-pold, iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18, decembra 1928. Tovarna umetnega cvetja in mrtvaških prtov F. STERN, Zagreb ILICA 44. preje Mira Pajčolani (šlajere) za neveste Za doml ca 1.1 »Me, trofata čevflarle Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam polet 5-rvaniz eatia lob§ v a), rese (Iti* a), krpa perilo si aoiavioe. Brea r»aketa PL-eoi jUate pao&c In drete Je »troj t atesti pripravil ** ca rezeole Id ramo tako hitre eo^e-T ca aa radno Mrasje. — Poteg rstb predaord, tJ £fi ta-▼i*:. a frvaln) «tro| STOCWER. le tedl esJceadlL Ni cajnedfe« egodae prilke ie acJefei •* *« teredaoe* pri Lod. Baraga, UabJlana. ^eletibar^ova i, I Brezplačen poni t reseaja, rata aparatov Itd. — U toda« pla£eU yyzc£ — lStetno kamsrvo. Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fnldl zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski in ko* larski stroji posamezni in v vsaki kombinacij z vdelanimi elektromotori! (pogon bre? jermena) kakoT tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage £anieva|tt ponudDo uli brezp'aćrr obisk /-asiopruka Soezne levlioio galose sprejema v popravilo rvrdkn Matija Tre bar. Uublir. ?a Sv. Petra cesta št 6. losn Mlad obrtnik želi resneza znanja z 20Ietno gospodično, z nekaj gotovine aLi posestvom. — Cenjene [>onudt>e s sliko na naslov: Slavko Križnik, poštno ležeče, Velenje. 2795 Potnik z večletno prakso, ki govori več jezikov, žeti primerne službe — poljubne stroke. Salamon Levi. Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 23 2794 Ekonom sprejme službo kot sadjar, vrtnar, deloma tudi kot čebelar. Ima večletno prakso. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Ekonom 2793« Gostilno z inventarjem in električno razsvetljavo, oddam takoj z novim letom 1929 ob glavni cesti na Vrhniko. Predipogo]: poklicni gostilničar z osebno pravico. — Pojasnila daje Ivan Trschler, fotograf, Vrhnika. 2760 Slike za legitimacije izdeJoje najhitreje lotogral Hagoe Hibser. Dubila na. Sv. Petra cesta U. 25 89/1 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo I srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo v poeatenje in posrebre-trje. — Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Siska, Sv. Jerneja cesta stev. 8. 110-7 Stanovanje dveh sob kuhinje is prkMdan išče marna uradniška družina, lahko v Rožni dolini ah Šiški. Vselitev januarja ali februarja Plača za po' leta v naprej. Ponudbe na upravo lista pod «Svet!o stanovanje*'2718. Stanovanje dveh sob, kuhinje ki pritifcUn išče mirna in snažna stranka v mestu ali periferiji mesta. Vselitev takoj aH februarja 1929 Plača eveoL za eno leto v naprej. Ponudbe na upravo lista pod «Mtmo»/2719. Železnato vino lekarnarja dr. G. PlccolUa v Ljubljani, krepča oslabele, ma-k>krvne, odrasle in otroke. 102/T izšla je Blasnikova za navadno leto 1929, ki ima 365 dni «VELIKA PRATTKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar. kofl le bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes naiboli obraitan Letošnja obširna Izdala se odlikuje po bogati vsebini fen slikah. «VELIKA PRATIKA. Je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroČi po dopisnici Pri J. Blatnika nasledniki!) tiskana in litimfitii vmt LlflUiiDa. Breg itn. 1? □a Kongresnem trga 15 pri raOVAK-U v spec. trgovini sukna NAJBOLJE NAJUGODNEJE •N NAJCENEJE! lJouDi stoti l