Lm Poštnina poračun jena (C. C. con la posta) V Trstu, t torek. 10. lullja. 1928. - Lrto VI. Posamezna številka 39 cent. Letrik LIH \ i.* a^ia vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: ca 1 mesec L 8.—, i mesece L 22.—, pol letA^L 38.—, celo leto L 75.—, t inozemstvo mesečno t 6-50 reč. _ Ft. n.ff'TjgvJVM V n 30 st — Oglainina za 1 mm prostora 4 lir oko« t i 1 kolc^jŽjfiHj^JT J^OTsks in obrtne oglaae L 1.—, za osmrt-jtice, zahvale, Fjfflp*^^ 1*50, denarnih zavodov L pfp » beleži danes, da prevladuje tako v radikalskih kot v demokratskih krogih prepričanje, da bi bilo mogoče najti rešitev sedanje krize le na ta način, da bi se narodna skupščina jeseni razpustila, tekom prihodnje pomladi da bi se razpisale nove volitve, zasedanja sedanje skupščine pa da bi se za vselej odgodila. Precejšnjo pozornost beograjskih političnih krogov pa je vzbudil včerajšnji poset kralja pri sivolasem vojvodi Stepanu Ste-panoviću v Čačku. Kralj se je namreč včeraj dopoldne z avtomobilom odpeljal najprej v Topolo, nato v Čačak k vojvodi Stepanoviču, pri katerem se je pomudil dve uri v intimnem razgovoru. Spričo tega so se danes razširile po prestolnici govorice, da bo kralj poveril mandat za sestavo neparlamentarne vlade staremu vojvodi. Stlepon Radič v Zagrebu Njegovo zdravstveno stanje je odlično ZAGREB, 9. Včeraj je prispel Stjepan Radić v spremstvu zdravnikov dr. Kostića in dr. Todorovića, dveh bolniških strežnikov in usmiljenke ter mnogih poslancev KDK iz Beograda v Zagreb, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Stjepan Radić se je podal najprej v »Seljački dom», od tam pa na svoje stanovanje na Hercegovački cesti. Tekom današnjega dne so ga posetili zagrebški župan Hein-zel, nadškof dr. Bauer in grško-katoliški škof dr. Njaradjr. Razen teh je sprejel Radić tudi mnogo poslancev KDK. Danes je zdravniški svet, katerega člani so dr. Radončić, dr. Gottlieb, dr. Kostić in dr. Todo-rović, ki so preiskali bolnika, izdal poročilo, v katerem naglaša, da je zdravstveno stanje Stjepana Radića odlično ter da potovanje iz Beograda v Zagreb ni imelo nikakih neugodnih posledic. Izredni občni zbor flsinKarlev Jugoslovanske Porodne banke Vsi predlogi in izpopolnitve zakona in pravil Narodne banke sprejeti BEOGRAD, 9. Včeraj se je o-tvoril v Beogradu izredni občni zbor delničarjev Narodne banke s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo glavnega upravnega odbora, 2. predlog zakona o spremembi in izpopolnitvi zakona o Narodni banki, 3. predlog o spremembi in izpopolnitvi pravil Narodne banke. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi vladni komisar Djokić in zastop, nik finančnega ministra dr. Jo-vanović. K zboru je bilo prijavljenih 397 delničarjev s 34.307 delnicami in 1523 glasovi. Navzočih je bilo 111 delničarjev. Dr. Novaković se je v svojem poročilu spomnil najprej umrlega guvernerja banke Srečko-vića, nato pa je govoril o delovanju glavnega upravnega odbora. Sledile so razprave o njegovem poročilu in o ostalih dveh točkah dnevnega reda. Občni zbor se je danes nadaljeval in tudi zaključil. Sprejeti so bili vsi predlogi, ki so se nanašali na dnevni red. Francosko-jugoslovenska zbornica o tvor j ena v Parizu PARIZ, 9. Francosko-jugoslovenska zbornica v Parizu se je uradno otvorila pod predsedstvom francoskega penzijskega ministra Marina in j ugosl o Venskega poslanika v Parizu Spa-laikovica. Otvoritvi je prisostvovalo več osebnosti iz diploma-tičnih, političnih, trgovskih m obrtnih krogov. I Bor rekord v jrztrajoostiiii poleti Nemška letalca Risticz in Zim mermann sta se vzdržala v zra kn 65 ur in 31 minut BERLIN, 9. Zimmermann in Risticz sta postavila nov rekord vstrajnostnem poletu. Letalci sta se vzdržala v zraku 65 ur in 31 minut. Prejšnji rekord sta bi* la postavila italijanska letalca Ferrarin in Del Prete z 58 ur ir 37 minut trajajočim poletom, letom. Zimmermann in Risticz sta pričela svoj polet v četrtek ob 4 uri zjutraj in sta ostala v zraki, do sobote zvečer ob 21.36. Polei se je vršil na progi Dessau-Lip sko, le v zadnjih urah se je smei nekoliko izpremenila, ker sc bile v okolici Lipskega vremenske prilike neugodne. Domneva se, da sta letalca preletela 80(X km, vendar ne bo mogoče potr. diti tudi dolžinskega rekorda m omenjenem ozemlju, ker sta le talca med poletom izpremenili smer. Letalo «Junker W 33» jt slično onemu, s katerim sc Kohl, Fitzmaurice in Hiinefelt preleteli ocean. lfeiija makedonskih revol&uzaap general Protogorov ubit SOFIA, 9. Gen. Protogerova načelnika makedonskih revolu cionarcev so ubili trije neznane na neki ulici v Sofiji. BEOGRAD, 9. Veliko senzaci jo sta v tukajšnjih političnih krogih vzbudili vesti o atent.^v na predsednika albanske repui> like Ahmeda bega Zoguja in na vodjo makedonskih revolucio-narcev generala Protogorova Merodajni krogi sodijo, da sta o ba atentata delo zastopnikov tiste struje v makedonski revolu. cionalni organizaciji, ki zagovarja Slovanom naklonjeno politiko. Vsekakor pa atentat na Ah meda bega Zoguja^ v Beogradi uradno še ni bil potrjen. Kredit neapeljskega denarnega zavoda za poljedelce RIM, 9. Ravnateljstvo denarnega zavoda «Banco di Napoli* je sklenilo, da priskoči na pomoč poljedelcem, ki bi bili rad denarnih stisk primorani prodati letošnji pridelek žita pc prenizkih cenah. V ta namer jim bo banka stavila na razpolago posojila, ki se bodo obre štovala po običajni obrestni me ri. Poljedelci bodo jamčili z& izposojeni denar z žitom, ki g* bodo naložili v javna ali pa druga v ta namen določeni skladišča. Posojilo bo znašale 3/5 vrednosti žita. Nemška plaoMa nt račun vojnih reparacij PARIZ, b. .>cuicija je plačala v juniju sledeče svote na račun vojnih reparacij: Franciji 70 milijonov 966.444.35 zlatih mark; Angliji £5*008.599.97; Italiji 8 milijonov 475.733.95; Belgiji 622.123.02; Jugoslaviji 4,265 tisoč 632.29; Združenim državam 5 milijonov 786.637.70; Romuniji 1,141.176.15; Japonski 724.182.45; Portugalski 772.194.83; Grški 30.059.64. Znesek, ki je bil plačan Italiji je sestavljen, kot sledi: dobave v premogu skupno 3 prevozom 3,976.627.02; druge dobave v naravi 328.818.22; prenosi v devizah 4,270.793.75. Veliko nesreča na morja 291 oseb utonilo - štirje rešeni LONDON, 9. Čilska ladja «Au-gamos» se je potopila v zalivu Araucu. Utonilo je 291 oseb, izmed katerih je 80 potnikov. Kapetan se je na krovu sam umoril. Ladja je odplula iz Magalle-nesa v smeri proti Talaxhuan6-ju. Med potjo jo je zalotil silen vihar, ki jo je v par minutah prevrnil. Nesreča se je izvršila tako naglo, da ni bilo mogoče niti odati običajnega «S. O. S.». Edino štiri osebe so se mogle rešiti s plavanjem, ker je bila o-bala prav blizu. Politične beležke Maršal Pilsudski in njegovo delo Sodba poljskeaa Usta Kakor znano, se je poljski diktator maršal Pilsudski nedavno odrekel predsedništvu vlade in je ob tej priliki podal izčrpne izjave o vzrokih te njegove odločitve. O stvari so obširno pisali poljski listi, med njim!5 tudi var-šavski hebrejski dnevnik «Nasa > > ~! — » f T * f* l i n. EDINOST* V Trstu, dne 10. julija 1928. Przegloud», ki je objavil dolg1 Članek, v katerem ocenjuje Pil-fludskega kot osebnost in njegovo delo. Med drugim piše l^t: «Manšal Pilsudski kot velika, silna individualnost ni bil mož na svojem mestu kot politik in državnik1 ki mora reševati visoke parlamentarne in ustavne naloge, za katere je potrebna v prvi vrsti diplomatska sposobnost; šele v drugi vrsti pride v poštev tvoriteljska zmožnost. Začnimo pri predsedniku ali načelniku države. Njegova funkcija je v vseh zapadnih demokratskih državah čisto rapre-centativna, dekorativna. Predsednik gospodari, a ne vlada; njegove naloge so zgolj tehničnega značaja; njegova individualnost ne more priti do izraza, ker je on v bistvu samo izvrši-lec volje predsednika vlade ali posameznih ministrov. Nespoštovanje predsednika Narito\vicza od strani nacionalističnih elementov, ki so povzročili njegov umor, je posledica napačnega pojmovanja predsedniške oblasti. Poljska ustava predpisuje, da more biti predsednik samo Poljak-katoličun. Ker so šovinistični elementi tolmačili to določbo v nacionali-etično-krščanskem duhu, so smatrali Naritowicza, ki je bil prostozidar, za uzurpatorja, zlasti ker je bil izvoljen z manjšinskimi glasovi. Umor Narito-wicza je zahteval tedaj temeljitega zdravljenja poljskega naroda od reakcionarstva. Je-li maršal Pilsudski kaj ukrenil v tem pogledu. Promatrajmo dalje vprašanje sejma. Pilsudski je sejni zelo poniževal in preziral. Kot načelnik poljske države, kateri je priboril neodvisnost, bi si bil moral postaviti vprašanje, ali je Poljska sploh zrela za parlamentarizem. To vprašanje bi si bil lahko stavil z uspehom dvakrat: pred sklicanjem prvega sejma in po zmagoviti vojni z boljševi-ki. Kot demokrat pa je Pilsudski kratkomalo odgovoril z «da». ne da bi se pri tem oziral na svoje notranje prepričanje, ki je bilo — kakor se da sklepati po njegovih poslednjih izjavah — drugačno. Vendar pa bi bil moral v tem slučaju polagoma vzgojiti sejm, za kar pa radi svojega preveč ognjevitega značaja ni bil sposoben. Tudi po prevratu v maju 1926., ko se je s silo polastil oblasti, se ni izkazal dosleden v pobijanju zla, ki je razjedalo poljsko politično življenje. Demokratska teorija se je borila v njem s prepričanjem o nezrelosti naroda. Posledica tega je bilo stalno kolebanje med parlamentarizmom in diktaturo. To kolebanje mu je oteževalo izvrševanje dolžnosti predsednika vlade, katero v bistvu ni združeno s posebnimi težkoča-mi. Predsednik vlade, ki ga je izbral sejm, v splošnem ni izpostavljen neprijaznostim in tudi ne zlohotnim kritikam, ker ga podpira in zagovarja parlamentarna večina. Sicer pa ministrski predsednik kot predstavnik večine odgovarja za svoj politični program in s svojo osebno in dejansko avtoriteto vpliva na svoje ministre, da se prilagodijo njegovemu programu. Ta naloga je hvaležna, če se je loti človek, ki ima specifični talent in veselje za to. Ministrski predsednik ne sme tratiti Časa z nepotrebnimi tavdijencami, za to ima svoje ministre in uradnike. Toda — zaključuje list svoj članek — potreben je specifičen talent, ki ne hodi vedno ramo ob rami z ministrom in vrhovnim poveljnikom vojske.» DNEVNE VESTI Kraški vodovod Uradni list prefektur Julijske Krajine «Osservatore Triestino» objavlja že nekaj dni poročilo o delovanju kr. komisije za upravo tržaško pokrajine, katera je bila pred kratkim razpuščena. V svoji številki od 6. t. m. je objavil omenjeni list tudi odstavek o delovanju te komisije z ozironi na kraški in vipavski vodovod. Poročilo vsebuje v tem svojem delu nekoliko važnih informacij o sedanjem stanju tega vprašanja in zato ga tu doli posnemljemo. ' 2o v 1. 1925. — piše «Osservato-re Triestino» — se je kr. komisija skupno s furlansko pokrajino zanimala za vprašanje obnove vojaškega vodovoda na Krasu in v Vipavski dolini, ki ga je zgradila Avstrija ob času vojne in ki je bil po vojni zapuščen in močno poškodovan. Oba vodovoda sta bila prevzeta medtem v skrb po dveh konsorci-jih, a sedaj sta pod upravo izrednega komisarja. Vipavski vodovod bi moral preskrbovati z votlo mesto Gorico in kakih 30 občin Vipavske doline, a kraški, ki prihaja iz Nanosa, zadeva posebno tržaški del Krasa, ki ima, kot znano, le neznatne količine vode. Na pobudi uprave tržaške pokrajine so je začelo to prevažno vprašanje pridno proučevati in ta proučevanja, ki so se vršila sporazumno s furlansko in poznejšo goriško pokrajino, niso že — se lahko reče — več daleč od svojega zaključka. Bil je namreč že sestavljen načrt za ureditev in razširjenje obeh vodovodov, ki sta last tržaške in goriške pokrajine, imata okoli 200 kilometrov cevi ter predstavljata vrednost 20 milijonov lir. 'Nedavno, ko se je mislilo, da je prišel čas za finansiranje načrta, je bil ustanovljen iz tržaške in goriške pokrajine konsorcij za končno ureditev omenjenih vodovodov, ki bo za mnoge kraške občine, posebno za sežanski in postojnski okraj, velike važnosti, ker se s tem reši eno izmed najtežjih vprašanj, ki jih interesirajo. Tržaška pokrajina se je v načelu že izrekla za pristop k temu konsorciju. Medtem so se ukrenili tudi primerni koraki pri vladi za dosego podpore, katera bi služila, dokler ne začne novi konsorcij poslovati, za vzdrževanje sedaj obstoječih napeljav. Tudi tržaška pokrajina je določila pred kratkim izreden prispevek za vzdrževanje kraškega vodovoda. Istotako so bile določene nekatere svote za vzpostavitev nekaterih napeljav omenjenega vodovoda. PoStna hranilnica Pišejo nam iz občinstva: Z ozirom na člančič v Vašem cenjenem listu od pretekle nedelje o stalnem pojemanju vlog v poštni hranilnici in o vzrokih tega pojava naj bo dovoljeno tudi meni par pripomb. Vzroki, ki jih navaja list «Sole», gotovo držijo in so najod-ločilnejši. Lastna izkušnja pa me uči, da niso ti vzroki edini. Že doleo vrsto let se poslužujem poštne hranilnico in zato uii ie dobro znana tudi nezadovoljnost moja in drugega občinstva z načinom tehničnega poslovanja uradov, ki sprejemajo vloge in vršijo z njimi zvezano operacije. Vzrok nezadovoljstva v občinstvu tiči v dejstvu* da je to poslovanje skrajno počasno. Kdor se podaja na pošto radi poslov te vrste, mora biti pripravljen na občutno zgubo časa, kajti navadno ne porabi uradnik ali u-radnica skoro nikoli manj nego dvajset minut, da postreže eno o-sebo. če so trije ali štirje v vrsti pred teboj, tedaj pa je gotovo, da boš moral zgubiti kar celo uro in še več radi ene enostavne vloge ali enega enostavnega dviga. Ce pa jih je več pred teboj, potem lahko zgubil, orlroma si pokvariš ves predpoldne. To nam priča tore?, da je poslovanje poštno-hraniluičnih uradov za stranke preveč komplicirano in preveč časogubno. Če lahko to prenašajo liudje, ki nimajo nikakih opravil ali so brez dela, je pa izključeno. da bi mogel vztrajati oni. ki se mu mudi po opravkih in ki ima le malo Časa na razpolago. Takih pa je gotovo velika večina med onimi, ki se poslužujejo poštne hranilnice. Končno jo treba računati tudi z dejstvom, da posebno v naših modernih nervoznih časih človeška potrpežljivost ni brez mej. Iz gornjega sledi, da bi uprava poštno hranilnice ustregla ogromni večini svojih klijentov. če bi o-pevacije poenostavilo, tako da bi se vršile naglo in brez onega neskončnega pišarjenja pred klijentom, katero se lahko izvrši pozneje v uradu. S tem bi uprava napravila veliko uslugo tudi poštni hranilnici sami, kajti ta tehnični nedostatek spada brez dvoma tudi med one okoliščine, ki poštne hranilnice ne morejo delati privlačne za vse one, ki za tozadevne operacije ne morejo žrtvovati preveč svojega delovnega časa. Zanimivosti no tiskarski razstavi v Kelmoralna Kakor anano, je v Kelmorajnu velika mednarodna tiskarska razstava. Ne samo Nemci, tudi Inozemstvo je razstavilo v obilni meri različne predmete. Naj navedemo nekatere posebnosti, ki so razstavljene in ki vzbujajo vedno dovolj zanimanja v vrstah obiskovalcev «Presse», kakor se nazivlje ta razstava. Anglija je poslala na razstavo zbirko najstarejših dnevnikov, kojih najstarejši izvodi so iz leta 1£2G. Neskončno dragocena izdaja John Miltonovega izgubljenega raja» iz leta 1669. je zastopana v edinem dobro ohranjenem ek-semplarju. Prav tako dragoceno je sveto pismo, tiskano leta 1760. v Cambridge-ju. Francija je razstavila več slik svetovnoznanih in slavnih karikaturistov Doumierja m Chama in več dragocenih številk prvih dnevnikov iz sedemnajstega stoletja. Zanimive so tudi sliko slavnih francoskih časnikarjev. Tudi Avstrija je razstavila v posebni stekleni omari prve dunajske liste iz španske nasledstvene voine L 1707. Pole« teh vzbuia ve- liko zanimanje eden najstarejših r^^šidh listov ^ploh, tako zvani •Ordinari - ZeiMimn) iz leta 1623., ki je izhajal tedensko in bil gk bilu i/ l^-J«..- ^ „ 4--- _ k Obiska razstava priča o stari kulturi te dežele. Razstavljeni so posnetki letakov, ki so popisovali potek turških vojn in ki predstavljajo nekako prve začetke repor-terstva. Izvirnikov ni hotela dati Ogrska iz rok. Poljska kaže kot posebnost prvi poljski list, ki je izhajal kot ted nik leta 1661. pod naslovom «Mer surius Polski». Poleg tega so razstavljeni šo drugi poljski listi iz najstarejšo dobe in vidi se, da je pri večini evropskih držav začelo časnikarstvo v prvi polovici šestnajstega stoletja. TnrCija je razstavila krasne, po stenah obešene preproge. Enako se ponaša tudi Španija. Kraljeva rodbina je dala na razpolago preproge, ki razlagajo življenje kraljice Genobije, živeče v drugi polovici tretjega stoletja po Kr. r. Ta zbirka je menda na vsej razstavi najdragocenejši predmet. čehoslcvaška -je porabila to ugodno priliko, da je predočila po-; sebnost svoje kulture in svojega narodnega bistva, ki je oboje ohranila, Čeprav stisnjena med tuje narode. V njenem oddelku vidimo pisma velikega reformatorja Hu-sa. predhodnika Martina Lutra, iz začetka petnajstega stoletja. Poleg Husa je Amos Comenius, svetov-noznani ustanovitelj moderne pedagogike in prvi oznanjevalec misli o večnem miru. Njegovo delo ^Labirint sveta» je zastopano v enem izvodu, ki je silno redka knjiga. Poleg teh so tudi spisi najznamenitejšega sinu češkega naroda zadnjega stoletja, sedaaje^a predsednika Masarvka. Obiskovalci razstave dobe dovolj vpogleda v splošno zgodovino češkega časnikarstva de najnovejše dobe. Severni kraji, tudi Rusija med njuni ^o se omejili le na moderne, sodobno proizvode in med tint Malo upognjen v hrbet je >edel na zatožni klopi. Njegov špičastf nos je bil prav tatinsko značilen Piše se Anton Furlan in je iz Ajdovščine doma. Star je 39 let. Obtožen je, da se je v noči od t>. do 7. aprila priklatil skozi okno v delavnico mehanika Avgusta Kebeka iz GojaČ pri Crničali in mu iz nekega zabojčka pokradel kakih 200 lir in več dragocenosti, med katerimi tudi Štiri ure. Vse te predmete so poznejo našli pri njem. Zagovarja se, da je uro zamenjal v goriški gostilni. «Pri Maksu«, nekaj ostalih predmetov pa da je našel. Sodniki pa mu nočejo prav nič verjeti in poslušajo raje Avgusta Poboka, ki obtoženca obtožuje. > obsodijo na 13 mesecev zapora ČRNI VRH 2e dolgo nismo nič pisali v časopise od nas. Pa ni treba misli ti da ni pri nas nič takega, da bi se pisati ne dalo. Le leni smo, da se nič ne oglasimo. Zdaj nas tare suša. Sicer je bilo zadnje čase malo dežja, a nikakor zadosti. Zato se bojimo za pridelek, čeravno je pri n$9 take vrste, da mu suša ne škodi tako hitro. Dobili smo v občino komisar-« ja. Prejšnji občinski načelnik, g. Poženel, ie odstavljen. Z no-» vim gospodom smo po izjavah, ki nam jih jc dal do sedaj, še precej zadovoljni. Videli bomo, kako se bo Se izkazal z delom Odkar je bila naši občini pridružena še godoviška in Medvedje brdo, se je število prebivalcev zelo pomnožilo. In čudne je, da se je pomnožilo tudi število občinskih davkov. Občin?, sicer rabi dokaj dohodkov, ket ima mnogo in po našem mne* nju preveč uslužbencev, toda u-pamo, da ne bo ostalo tako, saj definitivnega imenovanja še nI ni bilo. Župnišče bo kmalu gotovo. G, župni upravitelj si je postavil lepo poslopje z Z nadstropji. Zgleda zelo elegantno. O tem župnišču se je že mnogo kaj go vorilo in pisalo, na jezo nekaterih in na žalost drugih, zato sp dalje ne bomo mudili pri tem. Letoviščarji so počasi začeli prihajati. Ne vemo še, kako bo z njimi letos. Upanje pa je, da jih ne bo manj kot druga leta, Saj postrežba ni slaba, mleka in mlečnih izdelkov dosti, svežega zraka in romantike v okolici tudi. Le nečesa še pogrešamo. Namreč dobre pitne vode. Naša ravnina je ena izmed onih vinskih planot, ki propušča vso padavino. Isti pojav opazujemo la hko na Dolanski planoti. Vendai imamo pri nas potok, ki izvira malo nad vasjo in se pod vasjo zopet zgublja v zemljo. Ali bi ga ne bilo mogoče uporabiti? IZ Sv. KRIŽA PRI TOMAJU Dva požara Pretekli teden srno imeli v naši vasi kar dva požara. V torek 3. t m. je zgorela hiša tukajšnjega občinarja Andreja Mržeka št. 31, kateri pa biva v Sežani. Iliša, ki jo je imela v najemu ei*a ženska, jo začela goreti okol 1 Vt po noči. Zgorelo je celo poslopje z vsem pohištvom. Drugi požar pa smo imeli v petek 6. t. m. Zgorela sta do tal senik in skedenj posestnika Franra Starca št. 19, po domače Tadolje-nega. Ogenj je uničil okoli 150 kvintalov sena. Požar so opazili zjutraj okoli 4. ure, ko so razkladali voz sena, ki so k a bili pripeljali prejšnje dan, toda prepozno, da bi ga bili mogli udušiti. OKenj se je naglo razširil ter uiiepeli! o be poslopji. Imenovanemu posestniku je zgorelo tudi vse kmetijsko orodje, medtem ko se je posrečilo živino rešiti še o pravem času. Cim se je doznalo, da gori, s<-bili vaŠČani takoj na licu mesta in so gasili. Ker je bil plamen neu krotijiv, so morali posvečati glav ne napore skrbi, da rešijo sosedna V Trstu, dne 10. julija 192& «EDlNOST> III. poslopja. K sreči je bil dan miren in se jim je to popolnoma posrečilo. : DOL - OTLICA ' Nova občina - oerkev - letina in mlekarna Opomba uredništva: Priobčuje- mo sledeči dopis, ki dokazuje kako upravičeno se Dol -Otličani pritožujejo nad združitvijo z Ajdovščino. V dopisu orisane teikoče — bodo kompetentne oblasti morda uvidele in ustanovile na Dol - Otlici vsaj občinski pod-urad. Ker se le poredko oglašamo bi se zdelo marsikomu umestno misliti, da pri nas ni nikakih posebnosti. Življenje na zunaj zares izgleda, da poteka enolično, a v notranjosti je razburkano in polno presenečenj. Duševnost je bolehna in razrvana radi bacilov mater j al no-sti, v kateri tone ves svet. Moral bi se duh ozdraviti in dvigniti, pri nas in drugje, da misel vzvalo-vi nad vsakdanjost. Prvo vprašanje našo je združitev naše občine z ajdovsko. Mnogi so malomarni, tisti pa, ki ima še glavo na vratu in ki mu je interes ljudstva pri srcu, se mora upirati z vsemi štirimi. Naša občina je kot enota zase in bi bilo vsako spreminjanje sedanje njene ureditve zgrešeno. Prav za nas je čudno, kako je mogoče misliti na združitev z Ajdovščino. Gora je zase in mora ostati le*zase. V zimskem času smo sploh odrezani od ostalega sveta, kdo naj se tedaj poslužuje občinskega urada v takem času? Nič manj ni naporna pot v poletnem času, ko je reber našo gore skoraj žareča od solnca. Poslovanje nove občine nikakor ne more biti redno. Saj so še manjše občine, zakaj bi tedaj naša ne o-stala samostojna. — Kako naj se potem Ajdovščina briga za naše potrebe in interese? Kdo nas bo videl? Združitev bo združena s stroški in s težkočami. Dosti bolj umestno bi bilo, če bi se pridružil še Kovk Dol - Otlici ter se s tem povečala občina. To je pač naravno, potrebno in ljudstvu bi se u-streglo, vsako drugo urejevanje je le na škodo ljudstva in občini. Svoj čas so bili vsi Gorjani zelo navdušeni za popravo cerkve, zlasti zvonika, v katerem ni prostora za vse tri zvonove. Sedaj1 je pa vse potihnilo in se nihče ne zmeni. V žepih se je naselil nesrečni pajek; ker ni mnogo zaslužka, se je bati, da bo hudo zapredel. Še vsi moški so doma. Nekaj jih je delalo na Trbižu, a so se vrnili domov. Če se pomisli, da je Gora odvisna popolnoma od letnih zaslužkov, je pač razumljivo, da bo huda predla in ni mogoče misliti na zvonove. Ti nam bodo sicer kmalu zapeli, a eden se obesi nad druga dva v gorenji del zvonika. Vreme ne sme izostati, zlasti ker je sedaj lepo, in javljamo letovi-ščarjem, ki so potrebni dobrega zraka, naj pridejo na Goro. Se bolj kot letoviščarjev si želimo dežja. Ce ga ne bo, bodo v kratkem polj- . ski pridelki znatno prizadeti. U-godnega vremena ni bilo in zato vsi pridelki slabše kažejo kakor j lani. Sena bo malo. Vso pomlad nas je obiskoval sneg, zadnji Čas je burja osušila zemljo in sedal ta vročina namerava smoditi vse, kar je zelenega. Ker smo tu poročali le o slabi strani, moramo končno dati tudi eno svetlo stran. To pa zadeva le Otličane. Ti so ustanovili pred letom mlekarno, katera dobro uspe- ! va. Urejena je dobro in ljudje imajo zaupanje v njo. Kupuje mleko in ga takoj posname ter vrne ljudem posneto mleko. Na Kovku pa ima podružnico. Mlekar gre vsak dan tja, posname mleko in prinese smetano. Dela samo maslo, ki je skrbno shranjeno v ledenici. Mlekarna oddaja maslo domačemu trgovcu, ki ga vozi v Trst. Oddajanje masla in plačevanje je redno, sploh je tako dobro urejeno da je vsakdo lahko vesel lepega napredka Otličanov. ŽAB6B PRI TOLMINU Nesreča pri košnji. - Solnčarlca povzroči smrt Včeraj popoldne okrog desete u-re se je pri grabljenju pokošene-ga sena v neki zelo strmi rebri ponesrečila 24-letna Tinca Skočir. Radi prevelike strmine se ji je nenadoma spodrsnilo in zavalila se je po hribu navzdol v dolino. Ta hitri pohod v dolino je povzročil, da so je Tinca zelo močno potolkla po glavi in vratu. Tudi po obrazu je vsa obtolčena. Moral je priti zdravnik, ki jo je povezal. Pri «Peskarju» (Jelinčič) je včeraj umrla petletna deklica radi solnčarice. Ko so delali na polju, so pustili dekletce na solncu. ki je tako zelo peklo. In dekletce je zbolelo. VIPAVSKA DOLINA Saša še vedno noče od jenjati Vsak dan čakamo dežja, pa ga ni. Vedno večja je suša. Fižol je za letos že uničen. Kmalu bo ravno tako s krompirjem. Koruza se zvija. Trta dela sicer še dobro in kaže izdatno letino, vendar bi ji malo dežja koristilo. IDRIJA ? Smrtna kosa (Zakasnelo). Pretekli teden, v torek zjutraj ob 4. uri, je preminul rudar Anton Sova, star 31 let. Zapustil je ženo in dva mala otroči-ča. Kako zelo je bil pokojnik priljubljen pri svojih tovariših, se je videlo takoj, ko jo vest bila prodrla med našo rudarje. Saj je pa tudi bil mož na mestu. Do zadnjega zaveden in značajen, dober oče svoji družini, dober gospodar in dober prijatelj svojim stanovskim tovarišem. Saj je pokojni Tone bil že od svojih mladih let dober pevec in Še boljši igralec. Kdo se ga ne spominja v ^različnih vlogah, ko je nastopal na našem odru, mnogim v zabavo in veselje. Prav do zadnjega je rad pomagal pri vseh kul- so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči- Delujejo agorao in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom ve$a za prinaša družinam zadovoinost veselje in srečo. Kupi sc v vsa h itjanigh » i+lew?h turnih prireditvah. Še lansko leto je rad in molče sprejel vlogo pri neki igri in le škoda, da so ta pozneje ni igrala. V sredo popoldne so ga pokopali. Redko se zgodi, da je pri pogrebu med tednom toliko ljudi in zlasti možkih, kot jih je bilo ta dan. Pevci so mu na grobu zapeli prelepo pesem «Vigred se povrne». Godba mu je po poti in na pokopališču igrala žalostinke. Redko oko je bilo suho tedaj. Preostali družini naše iskreno sožaljo. Znanost injimetnost Sintetični sladkor Z izrazom sladkor zaznamujemo razne organske snovi, ki se dobivajo v razmeroma veliki meri v rastlinali, v manjši meri tudi v živalskih telesih. Odlikujejo se pa po sladkem okusu. Tope se v vodi in pod učinkom nekaterih glivic se pretvorijo v alkohol. Kemijsko so sladkorji ogljikovi hidrati ali ogljikovi vodani. Zgrajeni so namreč iz ogljika, kisika in vodika. Zadnji dve prvini pa sta v istem atomskem razmerju kakor v vodi; odtod tudi ime vodani ali hidrati. Sicer pa je struktura sladkorne molekule dokaj komplicirana. V glavnem razlikujemo dve vrsti sladkorja: monosaharide (monos, grško = sam, enkraten iu saccharum, latinsko = sladkor) ali monoze in disaharide (dis, grško = dvakrat) ali bioze (bis, latinsko = dvakrat). Monosaharidi odgovarjajo namreč kemijskemu obrazu G« II12 Oa. Vsaka molekula je zgrajena iz 6 atomov ogljika, 12 atomov vodika in 6 atomov kisika. Disaharide pa označuje obrazec C« H^ O". Že po obrazu bi lahko sklepali, da je nastala molekula disaharida po združitvi dveh molekul monosahari-da, pri čemer pa je izpala ena molekula vode (H20), ali pa da razpade molekula disaharida ob prisotnosti vode v dve molekuli monosaharida. Oba procesa sta iz rastlinstva splošno znana in drugi proces je celo nezaželen pojav v sladkorni industriji. Glavni monozi sta grozdni sladkor ali glukoza in sadni sladkor ali fruktoza. Grozdni in sadni sladkor se nahajata navadno oba drug po-legr drugega v dozorelem grozdju in sladkem sadju. In to je, kakor bomo spoznali, tudi naravno. Grozdni sladkor se izdeluje tehniško v veliki množini iz škroba ali krompirja in se nazivlje radi tega tudi skrobov ali krompirjev sladkor. Med bioze štejemo predvsem mlečni sladkor (laktozo), ki se nahaja v živalskem mleku, sladni sladkor (maltoza), ki nastane iz škroba v kalečem ječmenu, in trstni sladkor (saiia-roza), ki je običajno rabljeni sladkor. Pridobiva se na veliko iz sladkornega trsa in iz sladkorne pese, v manjši množini od drugih rastlin. Ravno te dni je poročal profesor Oddo od palermskega vseučilišča, da se mu je posrečilo izločiti iz doslej še ne izkoriščane rastline, namreč iz rožičev, ki vsebujejo od 20 do 25& saha- PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina 035) Roman v Štirih delih _ Iz ruščine prevedel L V. Črez deset minut je bil ves grad pokoncu. Barona, ki ni dal nikakega znaka življenja, so odnesli na drug konec hiše, a sel je odjezdil po zdravnika. Grof pa se ni niti ozrl na bratranca; vse v njem je kipelo pri mtsli na smrtno nevarnost, v kateri je bila žena. Nesel je Milico na posteljo, jo z Martino pomočjo za silo obvezal in jo začel buditi k zavesti. Sele po poldrugi uri je prišla Milica k sebi in odprla oči. Zobje so ji šklepetali kakor v mrzlici, vse telo ji je krčevito po-drhtevalo, končno pa so jo obilne solze umirile. Grof ji je dal vina, jo poljubil, jo pohvalil zaradi njenega poguma in jo vprašal, kako ji je. Le pleče mi gori kakor v ognju in me boli; sicer pa mi ni mogel nič., branila sem se mu... Ali si ga ubil? — Ne vem. Toda če bi bilo treba, bi še enkrat ustrelil to divjo zver, ne da bi se mi roka tresla, — je zamrmral grof skozi zobe Ko se je Milica nekoliko opomogla, je povedala možu podrobnosti napada ter poslala Dunjo | iskat bodalo, ki ga je ta našla pod naslanjačem. Ko je prišel zdravnik, je takoj izjavil, da je treba zašiti MiliČino rano, ki jo je povzročil baronov ugriz. To je stalo Milico ponovne omedlevice. Nato je šel zdravnik k baronu, katerega je za silo i obvezala frau Linder. Zdravnik je izjavil, da je ranjenčevo stanje sicer nevarno, nikakor pa ne emrtno. Šele naslednjega dne so sporočili dogodek baro- I nesi, ki je prihitela vsa iz sebe od gneva in žalosti z Vilmo, da prepelja sina domov. Ko je zagledala Ludolfa, ki je neprestano stokal in kateremu se je bledlo, se je razjokala in izjavila, da ne pusti nesrečnika niti minute več pod «ubijalčevim» krovom. Pozneje je prišel grof, da jo pozdravi in ji pojasni dogodek, toda baronesa ga je sprejela z zmerjanjem in očitki ter ga obdolžila, da je ubil bednega, brezbrambnega bolnika. — Oprostite teta. Ta %iubraaibal bolnik Je bil oborožen s tem bodalom, ki je, mislim, dovolj krepko orožje, — in bil je na tem, da brezvestno onečasti mojo Seno, nato jo je kakor stekel pes ugrizel v rame, in če bi ne bil jaz posegel v ta strašni boj, Bog ve, kako bi se bilo vse to končalo. Nisem nameraval ubiti Ludolfa, toda smešno bi bilo zahtevati od mene, da bi ravnodušno gledal to ostudno nasilje. Slabo delate, ker puščate brez nadzorstva napol blaznega človeka, sicer pa ni rana smrtna, zato nimate povoda vpiti o uboju, dasi sem delal v pravični samoobrambi. Ne da bi čakal odgovor, se je grof okrenil ter šel iz sobe. V splošno nevoljo je zdravnik izjavil, da ne smejo bolnika deset dni ganiti, in tako je morala baronesa pl. Dauniceva s hčerko ostati v Krenici; sicer pa nista skrivali svoje jeze in sta vračali gostoljubnost s .sovražnostjo. Grof je bil Še bolj nevoljen, ker je moral zaradi službe z doma, bal se je, da ne bi *e njegova žena spopadla s teto, in ta predslutnja se je kmalu uresničila. Tri dni po Berenklavovem odhodu je Milica zjutraj vstopila v obednico, ko se je nenadoma znašla pred baroneso. Ker se ni Še popolnoma opomogla od zadnjega dogodka, je bila grofica vedno v svoji sobi, hotela pa se je tudi izogniti srečanju s svojimi nerabljenimi gosti; spočetka je tudi baronesa sedela vedno pri sinovi nostelii. Ko na ie zaoazila da roze. Razrešil je problem z uporabo etilnega, odnesno metilne-ga alkohola kot topija, tako da tiči ves proces pridobivanja olj ali tolšč iz raznih semen s pomočjo primernih topil. V rastlini se stvori nedvomno iz škroba, ki nastane po asimilaciji vode in ogljikove kisline, najprej saharoza ali trstni sladkor. Ako pa so rastlinski sokovi, kakor n. pr. v večini plodov, kisli, se trstni sladkor pod učinkom teh organskih kislin razkroji v grozdni in sadni sladkor. Rastline pa hranijo produkt* asimilacije normalno v obliki škroba in celuloze. Oboje se smatra kot izpeljano iz grozdnega sladkorja. Vprašanje je tedaj, kako nastane iz teh produktov trstni sladkor. Se bolj važno je vprašanje, ali se da iz monoz tudi v kemijskem laboratoriju sestaviti saharoza. (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI VINO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobite zaiožn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in bcio malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošilja te v se izvrši ta- Pa-692 koj. Naslov: Nikola Draghicchio PRODAM za nizko ceno malo hišico z 8700 kvadr. metr. zemljišča pri Sv. Ivanu, vinograd, »a d no drevje in gozd, popolnoma v zavetju, radi tega zelo ugodno za vrtnarstvo in vinograde. Naslov pri tržaškem upravništvu »Edinosti*. 742 GOSTILNO vzamem v najem, najraje na na deželi. Ponudbe pod «Gostilna» na tržaško upravništvo 744 TRGOVSKI pomočnik, boljša mož, doDi takoj mesto pri tvrdki Fr. Počkaj, Ko- S potrtim srcem uaznan amo vsem sorodnihom, prijateljem in znancem, da je naša nad »se ljubljena mati, stara mali Ana Sever roj. Cernač po dolgi in mučni bolezni, v 88. letu svoje starosti, v nedeljo ob 3. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se Je vršil včeraj, 0. Julija, ob 6. wi pop., na domače pokopališče. POSTOJNA 10. Julija 1928. Žalujoči: Ivan, Franc, Frančiška in Andrej, otroci, In ottaH sorodniki. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob nenadni Izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata In svaka IVANA ŠTIBILJ-A posestnika v Renčali na ka erikoll način sočustvovali z nami, se prav toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala gre gospem, ki so nas podprle v naši zbeganosti, preč. duhovščini in vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji zemski poti. RENČF, 9. julija 192S. Žalujoča družina Štit>U|eva Širite „EDINOST" B9 ZLATARNA Albert Pcvh Tr»t, Vlit Maxz:ul 46 kupuje krone po 1*4S Popravlja in prodaja zlateni Ortopedični zavod A. ZECCHI Torino — Via Roma 321, I. — Torino Aparat ZECCHI ustavi Evo sretno poklonite« M beneških zakoncev zrna. 743 POPOLNA brivniška oprava, v lokalu sredi me«ta kjer obstoja brivnica nad 50 let, se proda. Pojasnila daje Miloš Babin, brivec, Idrija št. 19. 728 BABICA, avtorizirana, sprejema nt*se če. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 Dne 15. julija 1.1. ob 3. uri pop. se bo vršila v Hraščah pri Postojni prostcoolino dražba premoženja obstoječega iz hiše, 30 zemlj. parcel in nekaj gozda. Potrebna pojasnila daje R. Gruden, Postojna 120. (741) in ono gospodov Salute in Giuseppe d'AIpaos, bivajoči h v Garna d'Alpago (prov. Beliuno) ki nam pošiljajo svoje slike z pooblastilom, da objavimo veliko zdravilno moč aparata Zecchi, ki se bo brezplačno poizkušal na moških, ženskah in otrocih — po našem zasluženem ortopedu v sledečih krajih in dneh : Gorica: sreda II. in četrtek 12. julija Hotel .Angelo d'Oro*. Trst: petek 13. julija. Hotel .Moneenisio . Pola: sobota 14. ju ja, Hotel .Miramare*. Sadirek 17. in sreda 18. julija Hotel Riviera-. Št. Pater na Krasu: četrtek 19. julija H tet .Rebec'. (Mftraet nedelja 22. julija H >tel .IraliaV PataMnovai pondeljek 23. julija Hotel ,Rosa d'Oro*. MU Biser čistil se hišna gospodinja ne pokazuje, se je umirila ter *e začela izprehajati po vsej hiši. Milico je neprijetno zadelo to srečanje, vendar pa se je hladno poklonila ter jo vprašala, če kaj potrebuje in če je z vsem zadovoljna v hiši. Baronesa pa je pri pogledu nanjo vkijub zatajevanju vzkipela, iz jeznih oči in tresočega se glasu se je odražalo sovraštvo. — Umirite se, gospa, — je strupeno siknila, — moj nečak, ki se zaveda svojega zločina, je poskrbel za našo udobnost za časa našega neprostovoljnega prebivanja pod njegovim krovom. Seveda, če bi le bilo mogoče, ne bi ostala niti pol ure s nesrečno žrtvijo vaših spletk. Milica jo je premerila s prezirnim pogledom. — Te čudne besede pripisujem vaši materinski skrbi, zaradi katere pozabljate, baronesa. da sem bila jaz žrtev ostudnega nasilstva, Egon pa ni izvršil nikakega zločina, ampak me samo branil. Baronesino obličje je posivelo, tanke ustne so ji drhtele, a oči, ki so bile ftavadno mirne in resne, — so se ji zdaj bliskale, izgubila je vsako sainoobvladanje in ni poznala več nikakih mej. — Ne! Zločin je spravljati v smrtno nevarnost genialnega učenjaka zaradi brezvestne ko-ketke, ki ne more ravnodušno gledati moškega, ne da bi mu mešala glavo, koketke, ki je dražila nesrečnega bolnika s svojim podlim zasmehovanjem in s slabimi dovtipi ter povzročila strašni dogodek. Prejeli ste, kar ste zaslužili! — Baronesa je skoraj kričala: Da, vi sami ste bili vzrok te nesreče! Vi ste pravi vzorec svoje razvratne družbe, docela vam manjka čut dostojnosti, ki ga mora imeti vsaka poštena ženska, in vaša užalje-nost mi ne bo zabranila, da vam povem končno vso resnico. Na svojo nesrečo se je Egon zapletel ▼ vaše mreže ter s svojim uglednim imenom prikril sramoto vaše prve zaroke, ki se je razdrla, kakor zli duh. ste se ©oiavtli ta ter zasleDiH top s svojim brezumnim razkošjem, zanesli razdor in zavfst v naš skromni, tihi družinski svet. Oh, moja sestra — ta dobri, čisti angel, — ni pričakovala, da bo njen sin pripeljal na dom tako nevredno naslednico... Utihnila je, ker ji je primanjkalo sape in ji besede niso mogle več iz grla. Milica je smrtno po-bledela in čim dalje je baronesa govorila, tem bolj se je v njej vzbujal užaljeni ponos in jo prevzemala globoka nevolja. Pri zadnjih besedah je vzkipela ter stopila za korak naprej pred baro-neso. — Kako se drznete to govoriti, nesramna laž-nica, ki ste vredna rodnica podleža, ki se je prikradel ponoči in z orožjem v roki kakor tat ali razbojnik v sobo brezbrambne Ženske, da jo o-nečasti in ubije; ko se mu to ni posrečilo, mc jo ugriznil kakor stekel pes. Taka «genialnosU bi zaslužila ječo, če bi ga ne branila duševna bolezen. Toda vi, gospa, ste odgovorni za svoja dejanja in svoje besede, zato ne trpim, da me žaliti v moji hiši ter izrabljate gostoljubnost, ki vam jo izkazujemo vkijub podlemu zločinu vašega sinka. Takoj se preselim v mesto ter se vrnem semkaj šele, ko vas tu več ne bo. Niti ure ne ostanem pod eno streho z vami. Obrnila se je in stekla iz sobe. Baronesa je prihitela v svojo sobo kakor furija ter naznanila Vilmi in začudenim poslom, da zapusti grad, ker jo je grofica zapodila, ne upoštevajoč niti stanja «nesrečnega» bolnika. Vilma se jo škodoželjno nasmejala v odgovor ter pristavila, da je to predvidevala, zakaj od take divje in nebrzdane osebe je možno vse pričakovati. Mamica in hčerka sta začeli naglo spravljati prtljago in ni prešla ura, ko je vsa družina odpotovala s Krenice. Ludolfa so nesli na njegovi postelji skrbno zavitega in pokritega pred solncem s posebnim baldahinom, dasi je večidel poti peljal skoJ1 drevip narirp in lesa IV. •EDINOST* V Trstu, dne 10. julija 1928. Ideja je zelo naravna, saj nam je obratni proces predobro znan. Pot do rešitve problema pa ie bila silno dolga in težka. Res je, da se je že prej posrečilo po fermentaciji ustvariti razne bioze. Sedaj pa prihaja iz Ženeva glas, da se je profesorju Ameju Pietetu in dr ju. Hansu Vogelu s Češkega posrečilo u-stvariti iz glukoze in fruktoze pravo saharozo. Praktična vrednost tega u-spelia je vsaj začasno malenkostna, saj bi veljal en gram sintetično izdelanega sladkorja okoli 600 lir. Zato pa je znanstveni uspeh tem večji. Zasluga pa ne gre samo omenjenim kemikom, temveč celi vrsti učenjakov, ki so se bavili s tem problemom in ki so ugotovili pri obeh monozah poleg stabilne oblike še razne drage labilne ali kakor jih zelo primerno nazivljejo «tekoče» o-blike. Pietetu in Vogelu gre predvsem zasluga, da sta znala združiti primerni obliki. S tem izumom pa je bila predobro potrjena zelo obširna teorija o zgradbi sladkornih molekul. Sedaj je odprta tudi pot v globlje spoznanje procesov, po katerih nastaja sladkor v rastlinah. Morda pelje pot še dalje v živalsko telo in s tem k zdravljenju sladkorne bolezni. Tudi za industrijo zna imeti ta izum največji pomen, toda prezgodaj je še konkretno v tem oziru razpravljati. Začasne je že znanstveni uspeh več nego zadosten. L. Č. Kulturni vestnik Tri zbirke Vladimirja Poljanova. Bolgarski pisatelj Vladimir Po-Ijanov je pred kratkim izdal tri zbirke novel. Zbirka «Ricari» obsega petnajst kratkih črtic, ki nam podajajo lestvico najrazličnejših motivov in pisano množico izraznih sredstev tega mladega bolgarskega pisatelja. Zbirka «Momiče-to i trimata» obsega pet novel, izmed katerih spadajo tri k večjim delom istega pisatolja. Prva med njimi je dala zbirki naslov in ni zanimiva samo kot literatura. Težko bo kdo v Evropi verjel na tako množino trpljenja mlade deklice, ki je risana sicer z ljubeznijo, toda brez vsako herojične poteze. In kljub temu se pretaka skozi to zgodbo resnično življenje večjega dela bolgarske inteligence, posobno na deželi življenje, ki jo daleč proč, od malih radosti, ki jih zapadno evropski človek pozna v tako obilni meri. Take povesti kot je ta, so važen dokument za historika in psihologa. To jo dobro napisana povest enega socialnega sloja v celoti. Zbirka «Kradec» obsega samo tri baš tako obširne povesti, med njimi je najlepša «Ljudje. ki izumrjejo.» Z dramatično silo trčita skupaj dva nasprotna si sveta: tovarnar delavstvo. Vse tri knjige kažejo, da ima Vladimir Poljanov ta'en-te, s katerimi lahko ustvari še kaj izrednega. Literarni drobiž. Med kandidati za Nobelovo nagrado se nahaja tudi nemški pisatelj Pavel Ernst. Švedska izdaja njegovih del se pravkar pripravlja. Bolgarski pisatelji so letošnje literarne nagrade, ki jih prosvetno lainisterstvo vsako leto podeljuje :a najboljša literarna deJa, dali na razpolago za žrtve potresa. Na Francoskem jo razpisanih vsako leto zelo veliko število literarnih lagrad. Zdaj je razpisala neka revija šo posebno letno literarno lagrado. ki znaša 10.000 frankov. V poštev pridejo romani mladih pisateljev. Nagrajeni roman izide v reviji, ki jo razpisala omenjeno nagrado. Razsodišče tvorijo trije pisatelji, ki izhajajo iz treh različnih generacij francoskega romana. Te dni jo začel izhajali nov tednik «Monde», ki ga izdaja znani pisatelj »»Henri Barbusse. List bo literaren in si je zagotovil obilo sotrudnikov iz svetovnega slovstva, med temi je tudi Gorki, Sinclair iri drugi. Listu obetajo lepo bodočnost. Poročajo tudi, da se snuje na Francoskem nova literarna in Uterarno-kritična revija. Tednik i7,iJe baje meseca oktobra. Zanimanje za mlado rusko literaturo, ki jo bilo v Franciji do seda i neznatno, je začelo nekoliko naraščati. Tako so začeli prinašati •neket^'i listi prevode mlajših ruskih pisateljev iri pesnikov. Neka založba pripravlja tudi antologijo ruskega pesništva. Ista založba bo baje tudi izdala antologijo sodobnega italijanskega pesništva. Knsko založništvo. Ruska državna založba je no samo po svoji produkciji, ampak tudi po svojem vplivu brez dvoma največja svetovna založba. Tako je lansko leto izdala sto milijonov knjig in .produkcija s padanjem nepismenst va še vedno raste. Ta založba izda šestdeset odstotkov vseh knjig, kar jih izide v Rusiji. Od ogromno produkcije ruske državne založbe ki obsega tisoč petsto pisateljev, odpado šestdeset odstotkov na šolske knjige, dvajset odstotkov na znanstvo. dvajset odstotkov torej dvanajst milijonov knjig pa na leposlovje. Izmed pi- sateljev Imajo veliki ruski klasiki devetnajstega stoletja veliko mesto. Ruski čitatelj pa se zanima tudi za velike inozemske pisatelje. Moderna literatura ima najrazličnejšo naklado. Tako ima na primer privlačni roman «Cement» od Gladko va veliko naklado sto tisoč izvodov. Visoke naklade so dosegla tudi velika dela, ki jih je bilo treba prej naročiti. Sovjetska ruska enciklopedija, ki bo obsegala sto in petdeset zvezkov, ima se-demdeet tisoč naročnikov. Celotna izdaja del Karla Marksa ima sto in trideset tisoč naročnikov. Ruska državna založba je čisto trgovsko podjetje, ki ne da ničesar zastonj, niti propagandne literaturo ne. Tudi šolske knjige mora šolska uprava kupiti, če jih hočo učencem darovati. Založba ima štiri velike tiskarne, dve sta v Moskvi, dve pa v Leningradu. Uprava podjetja ima svoj sedež v Moskvi. Prva leta po revoluciji je broširana knjiga skoraj popolnoma obvladala književni trg, zdaj pa se daje zopet prednost vezani knjigi. Tudi ruska državna založba dela po vzorcu zapadnih držav veliko propagando za knjige v časnikih in revijah. Casniške založbe nimajo s to založbo knjig nič skupnega. Posebna državna založba izdaja okrog sto časopisov. Med njimi je okrog sedemdeset znanstvenih. Naklada teh časopisov znaša od dveh do petih ti-sočev izvodov. Privatno založništvo je v Rusiji podrejenega pomena. V celoti je kakih sto privatnih založnikov, ki se omejujejo na prevode inozemskih knjig. Izmed inozemskih pisateljev danes toro v Rusiji največ Jacka Londona, Uptona Sinclaira in Bernharda Kellermanna. Spolok sv. Vojteha — slovaška književna zadruga. O Slovakih vemo jako malo. In vendar so nam po jeziku, po kulturnem in narodnem razvoju, pa tudi po naravi bližji kakor ostali severni Slovani. Zato ne bo odveč, čo opozorimo na druž4>o sv. Voj-teha. Slovake so Madjari hudo zatirali. Pred kakimi 60. leti pa se je nasilje z vso močjo začelo. Prav posebno hudo so nastopali Madjari na vzhodu Slovaške, ki je mejila ob Ogrsko. Narodni jezik so hoteli popolnoma iztrebiti. V šolah je bilo prepovedano slovaško govoriti in narodni jezik se je res vedno bolj umikal ter bil naposled samo Še govorica neukega ljudstva, ki še ni sprejelo civilizacije. Bodočnosti ljudje, ki so znali samo slovaško, niso imeli nobene. Mnogi so v takih razmerah otopeli in se potujčili, ali pa so svoje otroke dali vzgojiti v ma-djarskem duhu, da bi se jim kdaj boljše godilo kakor njim samim. Zato je danes razmeroma veliko M&djarov na Ogrskem s popolnoma slovaškimi imeni, ki opravljajo visoko službe tako v cerkvi kakor v državi in katerih starši so znali govoriti še samo slovaško. Zelo veliko Slovakov se je pa tudi izselilo v različne kraje in si v svetu poiskalo svoj zaslužek; tako jo n. pr. danes v Ameriki nad pol milijona Slovakov. Mnogi pa so doma borili z Madjari obupen boj za narodnost in jezik. V dobi narodnega probu jenja so ustanovili 1. 1863. Slovaško Matico. To so pa Madjari že 1. 1875. prepovedali in zatrli. Do prevrata I. 1918. ni več oživela šele po vojski so jo spet obnovili. Slovaška Matica pa je bila namenjena bolj inteligenci. Da bi tudi preprosto ljudstvo dobivalo na dom vsako leto v slovaškem jeziku pisanih kniier. so mnogi duhovniki več let poskušali ustanoviti spolok (družba) sv. Vojteha. Vse poskuse pa so Madjari izjalovili in šele 1. 1870. so jim dovolili da smejo ustanoviti tako družbo. Bila je bolj verskega značaja, ko so pa Madjari Slovaško Matico ukinili, je prevzela tudi njen delokrog. Izdajala je vsako leto koledar m dve knjigi. Družba sv. Vojteha je bila tako za dolga lota edina, ki je nudila Slovakom vsako leto dobrega čtiva v doma-čem jeziku. Vsi so se družbe takoj z veseljem in ljubeznijo oklenili. Največji širitelji so bili domaČi župniki in škofje. Tako se ie družba sv. Vojteha hitro udomačila in kmalu postala splošno priljubljena. Razume se, da je bila Madja-rom trn v peti in da bi jo bili z največjim veseljem radi zatrli. A niso mogli tako lahko priti do živega. Trosili so med ljudstvo govorico, da so njene knjige zoper vero i-n hočejo ljudi samo zapeljevati. Toda družba je bila v tem času že preveč udomačena in priljubljena da bi Slovaki temu veri^li. Vedeli so, da se za vse ude družbe vsako leto berejo sv. maše na dan sv. Vojteha ali v osmini in taka bratovščina vendar ne more biti protiverska. Tako vse inlrige — stvar je bila celo pred papežem v Rimu, ki je pa za družbo toplo lavzel — niso nič pomagale in dobra stvar je zmagala. Družba pa ni imela težav samo z nasprotniki, ampak po nekaterih krajih tudi s Slovaki samimi. Najbolj težko je bilo njeno stališče na v/hodnem Slovaškem, kjer je bilo potuiČevanje najhuiše. Mnogi starši iz liuhezni do svojih otrok niso marali slovaških knjig v hišo. Niso jim privoščili toliko tr-pijenja in so rajši videli, da so se otroci potujčili. Tako so vsaj smeli upati, da se jim bo kdaj bolje godilo. Da, zgodilo se je, da so starši dobili knjige na dom in jih čitali, & pred otroci so jih skrili, da se ne bi oprijeli slovaškega jezika! Prvo leto 1870 je pristopilo k družbi 1485 udov, do prevrata jih je bilo že 23.000. Po vojski pa se je Število članov Se bolj povečalo. Danes šteje družba 54JS87 udov. * Družba izdaja za jako nizko ceno vsako leto članom koledar in dve knjigi. Vsak nov član plača 20 KČs. Za ta denar dobiva knjige do smrti Kdor plača 40 Kčs. dobiva knjige, dokler bo družba obstojala^ ali z drugo besedo, -dokler ne bo njegov rod izumrl. Ker so razmere res težke, so zadnja leta predlagali, naj bi vsak član vsako leto plačal še 5 Kčs. kot članski prispevek, ker dosedaj še ni mogoče kriti vseh stroškov zsa izdajanje knjig z obrestmi glavnice, ki jo naložena. Kadar bo glavnica toliko narasla, bo «prostovoljni» prispevek odpadel. Poleg tega, da dobivajo člani vsako leto knjige za ako nizko ceno, imajo »e pri vsaki knjigi, ki jo izda knjižnica, 1596 popusta. Iz popisanega je razvidno, da je vsa ustanova družbe sv. Vojteha zamišljena v velikem slogu. In to tudi je. Nastanjena je vsa leta v Trnovi in si je pred par leti postavila lastno tiskamo, ustanovila lastno knjižnico, knjigarno in knjigoveznico. V njeni založbi je izšlo že več dobrih knjig. V prvi dobi njenega razvoja je treba o-meniti: Nabožno Vy!evy. napisal ir. Radlinski, ki je bil glavni voditelj družbe v prvih letih. Knjiga je nekak liturgicni nauk za preprosto ljudstvo in je zelo temeljita. Prevedena je na madjarski, nemški in italijanski jezik. V zadnjih letih je izdala družba , 7.50 (o), 12.30 (o), 14.- (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasa - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o).. Reka - št Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), HJ&l (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - H er pel je Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20, (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Dirate Odhodi: 7.10 (m), 8-34 (o\ 13.521 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (oV.| Gorica - Prvačina - Ajdovščina j Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 18-35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (mj» 17.05 (o).