Poštnina plačana v gotovini« štev. 27. _ V Ljubljani, dne 6. julija 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto.-Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „ Domoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pas Upravništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. županom in občinskim odbornikom SLS. Deželna vlada za Slovenijo poziva župane slovenskih občin, naj skiičejo ob priliki sprejetja ustave slovesne seje, prirede slavnosti in zahvale ter zahteva v osmih dneh poročila o tem, Z ozirom na to sporočamo županom in občinskim odbornikom Slovenske ljudske stranke: Ustavi priznavamo zakonitost. Vendar pa je ta ustava sprejeta z glasovi dveh neznatnih slovenskih strank proti volji velike večine slovenskega ljudstva in ima v sebi člene, ki so naperjeni proti našim demokratičnim, gospodarskim, narodnim in verslco-nravnim načelom. Zoper te člene se bomo toliko časa borili, dokler jih nc spremenimo. Izjave in slovesnosti, ki jih zahteva deželni predsednik, ne odgovarjajo torej čuvstvom našega ljudstva in ne služijo ljudskim koristim. Zato na predsednikov poziv odgovorite, da priznavate zakonitost ustave, da pa se ostalim njegovim vabilom ne norete odzvati. .V Ljubljani, dne 4, julija 1921, - . Za načelstvo SLS: Dr. Anton Korošec 1. r. Država naj ščiti zadružništvo. Ena največjih dobrot, ki si jih je naše ljudstvo ustvarilo, je zadružništvo. Zadruge so rešile brezštevilno naših kmetov, pa tudi delavcev popolnega gospodarskega poloma. Zato je dolžnost države, da s svojimi zakoni ščiti in pospešuje zadružništvo. iTo državno varstvo mora biti že zajamčeno v ustavi. Naš poslanec Stanovnik je v tem smislu govoril v zbornici. Iz njegovega govora prinašamo tu najznačilnejše odstavke. Okrog 1. 1894. se e začelo na Slovenskem zadružno gibanje. Ustanavljati so se začele hranilnice, posojilnice ter kmetijske zadruge, mlekarske zadruge, pašniške zadruge in različne druge kmatske organizacije. Te zadruge so se v teku let lepo po- množile in so storile mnogo dobrega našemu kmetskemu ljudstvu. Hranilnice so mnogo pripomogle, da si je mogel naš kmet urediti svoje gospodarstvo res moderno. Naš mali kmet, naš delavec je dobil v domači posojilnici posojilo in si je potem sezidal hišico, postavil gospodarsko poslopje, nabavil si orodje in si izboljšal svoje travnike in njive. Gradile so se ceste, vodovodi, električne naprave itd. itd. To je storilo naše zadružništvo, tisto zadružništvo, ki je izrastlo iz slovenskega ljudstva po lastni podjetnosti in s pomočjo slovenske duhovščine. Dalje je to zadružništvo začelo ustanavljati zadruge, tiste zadruge, ki so med vojno in po vojni toliko pomagale našemu kmetu in delavcu. Prehranile so marsikaterega ubožca in tudi marsikaterega visokega uradnika. Te zadruge, ki tako plodonosno delu-i jejo, potrebujejo zaščite v ustavi, potrebu-i7<»., da »e bodo pre»aašane in da j jih ne bo sinel vsakdo zaničevati. Koliko dobrega so storile te zadruge, ve le tisti, ki je v teh zadrugah sodeloval. Koliko dobrega so storile te zadruge v tistih časih, ko naše vojaštvo ni dobilo niti od svojih poveljnikov potrebne hrane ter se je zatekalo k našim zadrugam. Naj vam povem samo en zgled, da boste videli, kako je podpiralo naše zadružništvo vse, ki so potrebovali pomoči, in to brez razlike vere in narodnosti. Leta 1919. je prišlo srbsko vojaštvo k nam iz bližine italijanske meje in ni moglo dobiti nikjer potrebne hrane. Niti vojaške oblasti mu te hrane niso mogle preskrbeti. Zato se je to srbsko vojaštva zateklo v zadrugo, in zadruga ga je preskrbela z vsem potrebnim tako lepo, da so bili vsi zadovoljni, vojaki in častniki. Gospodje, zadružništvo ne podpira samo svojih članov, ampak priskoči v pomoč vsakemu drugemu, če vidi, da je pomoči potreben. Zadružništvo, ki ga je ustanovilo naše ljudstvo z lastno močjo, pa je bilo preganjano, je bilo po krivem vlačeno pred sod-nijo. Da vam bo znano, kako se je postopalo z zadrugami, naj vam povem slučaj, iz katerega boste mogli sami presoditi, ali je bilo tako postopanje pravilno ali ne. Meseca januarja 1920 je izšla naredba deželne vlade v Sloveniji, da morajo župani sestaviti posebne komisije, ki bodo določile vsem trgovcem cene, po katerih smejo prodajati svoje blago. Te komisije so se torej ustanovile in so izdale ukaz ne samo trgovcem, ampak tudi zadrugam, da morajo natančno naznaniti, koliko blaga imajo v zalogi in po kateri ceni ga prodajajo. V nekem kraju na Slovenskem je bila zadruga, ki je imela veliko zalogo blaga za svoje člane, in sicer po ugodnih .cenah. Čez tri dni, ko se je predložil ta izkaz županstvu, je dobila zadruga od občine ukaz, da mora pro* dajati po cenah, katere je nastavil župan. Naj vam tu pojasnim natančno, kakšne so bile te cene I Za moko št. 0 je zadruga naznanila občini, da'jo prodaja po 9 K 50 vin. Sol, ki so jo prodajali trgovci povprečno po 1 K 80 vin. kg, je zadruga prodajala po 1 K 60 vin. Jedilno olje, ki mu je prehranjevalni urad dež. vlade v Ljubljani določil maksimalno ceno po 80 K liter, je prodajala zadruga po 28 K. Petrolej je bil v zadrugi za 3 K cenejši nego pri drugih. In kaj se zgodi? Občina je zahtevala, da nastavi zadruga še nižje cene, da bi jo popolnoma uničila. Preračunalo se je, da bi dotična zadruga imela v enem samem mesecu 36.000 kron izgube pri blagu, ako bi se držala cen, ki jih je določila občina. Tako je n. pr. občina zahtevala od zadruge, da prodaja moko, ki jo ; - ' !- ila zadruga .po 6 K 30 vin,, samo po 6 K, • dasi je znašala cena iste moke pri trgovcih V it ou vili, Ker je načelstvo videlo, da iz tega nc more nič biti, se temu ukazu tudi ni pokorilo. Cez nekaj dni pa pridejo trije orožniki 7. p-rivenmii bajoneti v družbi župana in enega I občinskega svetovalca ter zahtevajo, da mora n'» vf" iikem iborn anglikanskih oblastnikov so zastopniki posameznih pokra in odl.čto povedali. d.t ne daj. Tet kar tak. kraik.mal. koaandirsti <> Londona. To so Tsekakor prvi Maki, da b. gleška moč pričela razpadati. OIM DALJE VEČJO SMOLO imajo Grki. Zavezniki jim nočejo pomagati. Turki vedno z večjim pogumom iu srečo nastopajo. Zadnji teden so namroč pričeli z ofenzivo in Grke ua treh krajih premagali. VELIKE MALENKOSTI. V Šleziji so zavezniki končno napravili mir. Poljakom in Nemcem — obojnim so pokazali pot čoz mejo domov. Sedaj bodo delili, kakor bodo hoteli. — V Ameriki je bila velika povodonj v krajih, kjer prebivajo naši Slovenci. Utonilo je tudi zelo veliko ljudi. — Zavezniki so pričeli pritiskati na Madžarsko, da naj izpolni mirovno pogodbo in Nemški Avstriji izroči zapadno Ogrsko. KKKA PRI STIČNI. Naši samostojni so vedno vpili »Kmet — kmetac, volili so pri nas za svetovalce prav samo gostilničarje in trgovce, kineta nobenega ne! Saj prve besedo pri samostojnih kmetih nimajo nikjer kmetje sami, ampak le gostilničarji, trgovci in btukirji, vočinoma za kmeta same pijavko. Od treh svetovalcev sta kar dva naša »izdajalea-od-padnika«. Brez klerikalcov pa res ne gro nikjer! Županstvo pri samostojnih mora biti vselej v gostilni ali pa vsa; v prodajalni, že vedo zakaj! — Ali pa če kdo prestopi v drugo Btranko zavoljo zadruge, ki je v prvem letu več dobrega naredila za občino kot Borštnikova županstva v IS letih. Koliko dražjo bi morali pri trgovcih plačevati vsako reč, ko bi na Krki ne bila zadruga! Samostojni pa nc bodo ustanovili zadruge, ker potem bi tak inatajnež ne imel kam več prestopiti Nič pa se b« more očitati takemu, ki jc zato prestopil, ker je stranko spoznal, da je zanič, ne pa samo zato, ker mu zdaj boljšo kaže, že prestopi. KdoT ima »Sloveaea« naročenega zavoljo klerikalcev v gostilni in v prodajalni, zraven pa v »Kmetijski list« piše zoper svojo prejšnjo prijatelje, taki »možje« smejo biti voditelji samo pri Bamosto;nliv Ali pa če se kdo podpiše na kandidatno listo za liberalnega občinskega odbornika, pri župniku pa bo podpiše za »katoliškega« odbornika, s takimi značaji si nobena stranka nc bo veliko zmogla. ZAPLAZ ZA ČATEŽ liM. Vse okoličane opozarjamo žo sedaj, da so pripravlja velik fantovski tabor na Zaplazu, ki so vrši koncem tega meseca. Fantje, pripravite se na ta svoj dan! Natančneje se objavi še po časopisih. IZ ČRNOMLJA. Belokranjski orlovski tabor je kljub slabemu vreme« u sijajno uspel. Bila je velika zrnat?« versko zavesti v Bolokrajini in dokaz mladini, da ima v orlovskih organizacijah iskati svojih pravih krščanskih vzorov. Krasen jo bil obhod Orlov (327) in Orlic (235) v krojih po mestu. Na prostornem trgu je prisostvovalo sv. maši nad 5000 ljudi. Telovadbe popoldne so jo udeležilo nad 1000 oseb in sodelovali godbi iz Črnomlja in salezijanska iz Rokovnika. Pri došlih gostih so veliko pozornost vzbujale belokranjske skupine v pestrih narodnih nošah. SELO PRI MIRNI NA DOLENJSKEM. Zadnji »Domoljub« omenja blagoslov našega gasilskega doma z vinom. Resnici na ljubo povemo, da pri tem blagoslovu ni bilo nadučitelja zraven. Pač pa je ta olikani gospod na veselici na Solu videl »pravico« in jih preganjal. Kakršen mož, taka beseda. Dobro, da se poznamo. Hvala za obisk, pa brez zamero. IZ ŽUŽEMBERKA. Naš gerent, ata Kernc, so očividno io silno vzljubili gerentski stolček. Kajti čeprav je že minil dober mesec od občinskih volitev, se vseeno niso mogli ločiti od njega in vsa žužemberška liberalna gospoda si jo belila glavo, da bi iznašli kak vzrok, ki bi zadržal volitev župana ali še bolje razveljavil zadnje občinske volitve, ki so izpadlo tako malo po okusu notarja Carlija. Toda kljub vsemu naporu niso zmogli iznajti nobenega vzroka več in tako smo 27. junija volili župana. Izvoljen je bil odličen pristaš SLS P. Kastelic, po dom. Ubec. Tega smo bili prav veseli, najbolj pn, čn]te in strmite — naši Sokoli. Se isti večer bo žgali novemu županu na čast mogočen kres in na Krko so spustili z balončki okrašen čoln. Kar lepo je bilo! Tudi so pri tem vzklikali: Uol s far^i!, kar mi jako odobravamo. V resnici: Dol s farji, pa ži-vola naša slovenska duhovščina. Bil je res že zadnji čas, da so tudi naši Sokoli spoznali, da je far nemška beseda, ki jo zanjo zadnji čas, da izgine iz slovenskega sloiaria. Našemu novemu županu pa tudi mi kličemo prav iz srca: Bog živi! IZ VIŠNJEGORSKKGA OKRAJA. »Kmetijski list« so v dveh člankih spotika ob mojo osebo in slovensko avtonomijo. Resnici na ljubo sledeče: Ni res, da sem predložil v podpis znano »avtomistično« izjavo novemu občinskemu odboru, res pa je, da scin jo predložil starešinstvom 15 občin v podpis, kateri so jo vsi podpisali. Ni ros, da bi jo nc bi'i prebrali, res pa je, da sem jo počasi in glasno vsem prebral. Prebral jo je tudi Josip Borštnik, znani liberalni agitator, sedaj menda »samostojen kmet« in zadn;i občinski svetovalec po milosti žreba na Krki. On je tudi »•»m prizual, da nima prav nič proti vsebini izjave, a je ne podpiše zato nc. ker bi jo po njegovem SLS rabila v svoje strankarsko namene. Župana s Krko in Muljave sta izjavo podpisala brez prigovarjanja, dokaz, da tudi pošteni »samostojni« žele nedeljeno, avtonomno Slovenijo. Zupani dobivamo sedaj pogostoma dopise iz Celja od okrožne komando v srbskem jeziku, ali mešano s slovonščiuo. Torej jc bila ino;a zahteva za slovensko uradovanje upravičena. Ni pa ros. da bi se bil poslužil kot agitacije za podpis trditve, da, kdor je zato, pride okrožna komanda iz Celja v Ljubljano, dasi je to potrebno. V potu svojega obraza so je potem doma trudil g. Borštnik, da sta dana podpisa preklicala župana s Krke in Muljave zoper svojo boljšo prepričanje. Ostalo je 5c vseeno 13 občin od 15 za avtonomijo; zato veselje zavoljo Krke in Muljave »samostojnim« prav privoščim. Sicer pa ima Krka danes večino za avtonomijo, to je 8 glasov proti 7 glasovom, tudi čo bi vsi samostojni proti glasovali. Kar sc tiče pogovora s »samostojnim pristašem«, pripomnim, da sem grajal »samostojno«, ker bo s svojimi glasovi pomagali pokopati avtonomijo Slovenije, kar si bo slovenski kmet dobro zapomnil. Zavit je stavek: »Bolje bi so nam godilo pod staro Avstrijo kot sedaj pod Srbi.« Ros je le, da sem rekel: »V bivši Avstriji smo dobivali od oblasti slovensko dopise, ali vsaj dvojezično, sedaj sc pa to ne godi. Pozabil je pa povedati, da sein sedaj in pri vsaki priliki poudarjal, da smo za edinstveno državo, a za avtonomijo Slovenije, poudarjal, da bi se nam pod Nemci in Italijani šo slabše godilo, Denunci-jantsko geslo »Kmetijskega lista« — »Proč od Srbov codločno zavračam, Draga pri Višnji gori. 20. junija 1921. Jožef, Erjavec, župan. Tede&ske novice« BOOOOOOOOOOOOOOOS388oooocooooooooooooo^W^^^^*^~" Politične. p Delo naših poslancev. Na interpelacijo poslanca Sušni k a radi izplačila 20 % bonov je finančni minister odgovoril da se smatrajo ti boni kot državni do^g in da se bodo izplačali in sicer do 1000 K takoj, ko se pribavi potrebni material. — Poslanec Š k u 1 j je vložil interpelacijo, da se pomaga onim krajem v Sloveniji, katerim sta mraiz in slana uničila poljske pridelke. p Številne shode prirejajo poslanci Slovenske ljudske stranke, da ljudstvo c*>-razlože politični položaj, svoje delo v državni zbornici ter veliki boj za pravično ustavo. Ta boj se bo nadaljeval, dokler v ustavi ne bode zajamčena slovenskemu ljudstvu, pra,Yica samouprave.. Na svoji ze- mlji hočemo biti svoj gospodar. Hočemo imeti svoj deželni zbor, ki bo po zgledu nekdanjega kranjskega deželnega zbora sklepal za slovenskega kmeta koristne postave. Shodi so se vršili v Polhovem grad-cu (posl. Stanovnik), na Vrhniki (posl. Stanovnik), v Radc-mlju, v Ribnici (poslanec Skulj), v Loškem potoku (posl. Škulj), v Dobrepcljah (posl. Škulj), v Crkljah pri Krškem (posl, Sušnik), v Mekinjah (Bore), v Stranjah (Bore), v Domžalah (Strcin), v Mengšu (Strcin), p Uradno laganje. Naši župani morajo na vladno povelje tudi lagati. Ukazalo se je namreč, naj razglase pred cerkvijo, da je bila ustava sprejeta s 223 glasovi proti 35. Ker pa so naši župani resnicoljubni, so pristavili zraven še to, da pa ni hotelo priti k glasovanju še 161 poslancev, ki so pa vsi še mnogo bolj zakleti sovražniki sedanje ustave kot onih 35, ki so proti glasovali. p Tudi mi imamo svoj Vidov dan. Na Vidov dan leta 1389 so Srbi na Kosovem polju zgubili svobodo. Na Vidov dan leta 1921 smo Slovenci in Hrvati v Belgradu izgubili svobodo. Zato zdaj tem bolj opravičeno vsa tri plemena skupno praznujemo Vidov dan. p Zazaj so srbski kmetje glasovali proti ustavi? Predsednik srbske kmetske stranke je izjavil, da zato ne, ker se kmetsko vprašanje ni rešilo v korist siromašnih in širokih slojev naroda. p Ediui kmetje, ki so glasovali za ustavo, so bili slovenski samostojneži in š\ ti niso kmetje. p Slovenski samostojneži hodijo pO Sloveniji kakor rjoveč lev, ki gleda, koga bi požrl, a v Belgradu so tako krotki, da kar iz roke jedo. Iz čigave? Vprašajte Pa-šiča, velikega krotilca levov in drugih ta-kih zverin. p Izvoz živine. Preprost kmet nam piv še: Belgrajslta vlada je znatno znižala izvozno carino za živino. Radi sprejemamo. Toda ne morem se znebiti misli, da na smrt obsojenemu dajo tisti dan pred smrtjo pečenke in vina. Mi smo dobili izvoz živine par dni pred sprejetjem centralizma/ Ubogi obsojenec kljub pečenki in vinu! P Napad na regenta. Napadalec Stejic je priznal, da je tncl natog ubiti regenta od vodstva komunistične stranke in da jej bil v tem oziru v zvezi z nekaterimi ko-i munističnimi poslanci. Te poslance, trije so, so že aretirali. Poraače novice. d Mežnarji — podržavljeni. Deželni predsednik dr. Baltič je ukazal, da se mora v veselje nad sprejeto ustavo zvoniti po vseh cerkvah. Ker je dosedaj mežnarjem ukazovala samo cerkvena oblast, sedaj pa jim naenkrat ukazuje državna oblast, sklepamo iz tega, da so podržavili tudi mež-, narje. Gospodje župniki pa le vztrajajo na; mnenju, da ima v tem, kaj imajo ukreniti v cerkvah, dajati navodila samo cerkvena; oblast, zato so vse tozadevne Baltičeve fermane pometali v koš. d Punčka, ki cvili. Deželni predsednik je, kakor se nam poroča, ukazal županom, da morajo tekom osmih dni proslaviti sprejetje ustave s sprevodom, v katereg« naj vprežejo Šolska otroke, s. slavnostna aejo itd. Naše male deklice dobivajo za Miklavža punčko iz gumilastike. Če jo pritisnejo čez trebuh, zacvili. Naši majhni liberalci pa imajo naše ljudstvo za tako igračico. Pritisnejo, pa se mora smejati, skakati in izvajati druge take cirkuške umetnosti. Pa ne bo dolgo časa, ko bo nage ljudstvo tudi dobilo igračico iz gumija recimo v podobi g. Baltiea. I'a bo pritisnilo in igračica bo zacvilila, da bo joj. d Spominske kolajne. Vlada bo v spomin sprejetja ustave razdelila med poslance spominske kolajne. Na kolajnah je baje narisano na eni strani, kako samostojni poslanci slovenskega kmeta iz kože dev-ljejo, na drugi strani pa gredo jugoslovanski kmetje »za ofrom«. Pri oltarju stoji turški veleposestnik in sprejema »ofer«, ministrirajo mu slovenski samostojneži s Pucljem na čelu. d Radovedna vlada. Okr. glavarji pošiljajo županom občinske kandidatne liste, kjer naj sc vsak kandidat podpiše, kateri stranki pripada. Ker dosedaj še nismo poznali dolžnosti, da bi moral vsak državljan povedati okrajnemu glavarju, če je ob petkih žgance ali fižol ali celo oboje skupaj, zato naj župani vlogo vrnejo s ponižnim vprašanjem, na podlagi kakšne postave smejo prostim državljanom zastavljati taka vprašanja. d Stranka siromakov. Prihodnja številka Ljudskega glasa« bo obširno dokazala, kako koristna je za vsakogar socialna demokracija N. pr. Anton Kristan, poslanec in voditelj socialistične stranke je postal upravitelj Friderikovih valeposestev v Vojvooini in bo na ta način zaslužil več milijonov vsako leto. d »Glas naroda« iz Amerike piše: »Anton Kristan v Ljubljani je večkratni milijonar. Etbin Kristan je stanoval po Ameriki po prvovrstnih hotelih ter se peljal v prvem razredu v domovino. Vsakdo ve, da si nista nakupičiia tisočakov s pisanjem uredniških člankov ali z delom v rovu.« Kratko pisanje, pa krepko. Pripominjamo le to, da sta obadva gospoda voditelja socialne demokracijo, ki z apostolsko gorečnostjo preganja kapitaliste. d Sokol in vojaštvo. Na sokolski prireditvi v Osijeku so morali sodelovati tudi vojaki kot telovadci. Drugi pa trdijo, da so Sokoli sodelovali na vojaški prireditvi. Morda to še ni res, bo pa vedno bolj res. Sokoli ne bodo imeli nič zoper to in nam je tudi prav. d Praznik sv. Cirila in Metoda se bo v nc 'c!jo slovesno obhajal. d Posvečenje gg. novomašnikov se bo vršilo letos v nedeljo dne 10. julija v ljubljanski stolnici. Prvo sveto daritev bodo novoposvečeni darovali v sledečem redu: 17. julija: P. ŽigaAhčin in Janez A h č i n , Domžale. Bratoma novomašni-korna govori d. p. dr. Gvido Rant. Kristijan Čude rman, Tržič. Govori g. duh. svetnik J. Potokar. Franc Kek, Trebnje. Govornik g. dr. Ciril Ažman. FrancKirar, Škocjan pri Mokronogu. Govori g. stolni vikar Mat. Škerbec. Jožef Lovšin, Nova Štifta. P. Krizo-sto m Sekovanič, Bled. Gov. g. p. Ludovik Rantaša, minorit. Janko Z a -S a r , Hrenovke pri Postojni. Govori g. prefekt Iv, Kovač. — 24. julija: Franc K o r e t i č , Slinovce pri Kostanjevici, Govori g. p. Pavel Potočnik. Jožef Ko-š i č e k , Žužemberk, Ivan Veider, Mengeš. Gov. g. Anton Komlanec. Štrukelj Alojzij, Št. Vid nad Cerknico. Gov. g. prof. Pavlin. — 7, avgusta: P. Odilo Hajnšek, Zibika (Štajer.l in 14. avgusta p. Rupert Suhač, Št. Jurij ob Sčavnici. d V občini Žalina je izvoljen županom Anton Kastelic iz Vel. Loke, za podžupana Anton Stare. Oba sta pristaša SLS kakor tudi vsi svetovalci. Vsi samostojni poskusi so ostali brezuspešni. Veselje nad zmago je splošno. d Ob velikanski povodnji v Pueblo je bilo porušenih 75 slovenskih hiš. Ob življenje ni prišel noben slovenski rojak, kakor beremo v najnovejših amerikanskih časopisih, Toliko v pomirjenje sorodnikom. d Koliko jih sme iz Jugoslavije v Ameriko? Po novi amerikanski postavi se sme od 1. julija 1921 do 1. julija 1922 naseliti v Zedinjenih državah samo 6405 Jugoslovanov. d 224 milijonov škode je povzročila zadnja povodenj v Bosni. d Pevska Zveza ima svojo prireditev v Kamniku dne 28. avgusta. Vsi zbori, ki so se javili, da bodo sodelovali, naj se pridno vadijo. Tekma bo zanimiva in za napredek pevske umetnosti nad vse koristna. d Cerkev sv, Jožefa v Ljubljani. Mestni stavbeni urad je začel 11. t, m. popravljati vsled mestne aprovizacije poškodovano cerkev sv. Jožefa, da jo postavi v prvotni stan. Čim bo poprava dovršena, hoče cerkveno predstojništvo položiti betonska tla, ako bo do tedaj dovolj denarnih sredstev. Zbrana je sicer že neka vsota dobrot-niških milodarov, vendar za nameravani tlak še nikakor ne zadostuje. Zato se cerkveno predstojništvo znova priporoča ra-dodarnosti častilcev sv. Jožefa. Kadar bo zgotovljen tudi tlak, bomo mogli takoj vpeljati že pred vojno kupljene priprave za centralno kurjavo z vročim zrakom. d Hud veter je naredil veliko škodo po nekaterih krajih na Gorenjskem. Polomil je zlasti veliko koruze in nekateri kmetje so morali njive preorati in vsejati proso. Tudi ječmen je krepko osmukan. Mnogo škode je povzročil po strehah. d Vlak so napadli roparji na progi Gruž—Sarajevo. Oplenili so vse potnike in poštni voz ter pustili potem vlak naprej. Oblasti so dognale, da so rop izvršili sosedni vaščani. Zaprli so 19 oseb. d Ponesrečil se je v kamniških planinah neki ljubljanski dijak, ki je plezal po nezavarovanih in nevarnih krajih. Padel je v 100 m globok prepad in obležal mrtev. d Nov listek. Danes smo začeli z vrlo zanimivim listkom: Prstan kraljice iz Sa-be. Spisal jo je isti pisatelj kot povest: Sa-lamonovi rudniki, ki so jo svojčas Domoljubov! čitatelji tako radi brali. Naj nikogar ne moti, če je mo®da povest na prvih straneh malo tuja in težka, pozneje se razvije tako napeto, da bodo čitatelji vedno težko čakali dneva, ko pride Domoljub. Opozorite prijatelje na to povest in naj e naroče na Domoljuba. Stane do konca leta samo 15 kron. Zadostuje dopisnica in pozneje se dopošlje poštna položnica, potom katere se poravna naročnina. d Važno za obrtnike. Izšla je 6. številk« obrtniškega glasila »Jugoslovanski Obrtnik«, katerega vsebina je v izvlečku sledeča: V članku »Dobrote centralizma Miši» se je vjela« je očiten dokaz današnjega zavoženega sistema glede ugotovitve posameznih obrtnikov j ozirom na višino davkov. Zapisnik o občnem zboru strokovne zadruge zidarskih mojstrov v Sloveniji je jasen dokaz, kako pri nas obrtništvo in zadružno življenje vsepovsod procvita. Prijateljem naše domače ljudske umetnosti pa priporočamo stvaren članek izpod peresa znanega g. prof. Volavška. — V listu je še več krajših člankov, vsi vredni' da bi jih vsak obrtnik pazno prečital. Ne bi smelo biti obrtnika, ki ne bi bil naročen na zgoraj omenjeno glasilo, in ki stane celoletna naročnina samo 24 kron. Naroča se pri uredništvu »Jugoslovanski Obrtnik«, Pražakova ulica 3. d Kdo izmed vračujočih se iz laškega ujetništva ve o Lovrencu Svetecj zadnjikrat je pisal 5. junija 1919 iz bolnice Lavorcto. Naj se sporoči njegovemu očetu Janezu Svelec v Podgorju št. 77 p. Kam. nik. Stroški se povrnejo. d Kdo izmed vrnivših se vojnih ujetnikov is Rusije bi vedel kaj povedati o Ivanu škrjancu, ki je služil pri 7. lovskem bataljonu 3. stotnija in ee je nahajal v bojih v Karpatih 13. novembra leta 1914. in od tam se pogreša. Naj se blagovoli naznaniti proti povrnitvi stroškov Mariji Škrjanec, Bizovik št. 41, pošta Spodnja Hrušica pri Ljubljani. d Pogrcšancc. Valentin Zamljen je služboval pri 7. stolniji 27. pešpolka. Sredi avgusta 1. 1915 je bil še v Galiciji, od tedaj naprej ni o ujem nobenega glasu. Ce je komu kaj znano o nJem, blagovoli proti povračilu stroškov sporočiti njegovemu očetu Lovrencu Zamljen v Godiču št. 55, pošta Kamnik. d Sirkov Rudi iz Izlak nam je z ozirom na notico v Domoljubu št. 24 poslal sledeče pojasnilo: »Ko sem se vračal v družbi boljših ljudi, pa ne v kroju, sem naletel na osebo, ki je ležala na približno 40 cm široki, iz cementa narejeni ograji. Nič hudega sluteč sem ga potrese! za rokav ter vprašal, kdo tukaj leži? Dotični je nekaj zamrmral, nakar smo pot nadaljevali. Par korakov oddaljeni zaslišimo, kakor da bi nekdo padel v vodo. Stopimo nazaj in vidimo mirno sedečo osebo, ki je sedela poleg vode in govorila rama s seboj. Skupno smo pomagali pijanemu možu iz vode.« Besedo ima sedaj naš dopisnik. Parni kotel. Spisal inž. Gvido Gulič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za vezano knjigo 40 kron. Slovenci smo zelo pogrešali poljudno znanstveno knjižico, ki bi prinašala kratke in praktične razprave iz vseh strok vede. Knjižica »Parni kotel« pa je izšla kot prvi zvezek te zaželjene knjižnice. Hitro se boš lahko poučil iz teh zvezkov, ter ne bo treba iskati debelih knjig, ki so uporabne končno le strokovnjakom. Inž. Gulič je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovo-ljem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar treba vedeti o parnem kotlu. Knjigo toplo pozdravljamo in priporočamo. Slike najboljših žlahtnih hrušk primernih za naše kraje se dobijo v zalogi Jugosloanske knjigarne v Ljubljani in sicer je na razpolago pet lino izdelanih tabel skupaj nalepljenih v ovitku. Te slike so kras za vsako verando ali predsobo in naj si jih nabavi vsak napreden sadjerejec. Izvrstno bodo služile za učilo v vsaki šoli, ker se razprostrte lahko razobesijo v uSilnicah. Cena za vseh pet tabel v ovitku znaša 20 kron. Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. Prvi del: Mehanika togih teles. Z 280 slikami. Za študij in prakso se« stavil ing. Leo Novak. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 260 kron. — Vsakemu — tudi nestrokovnjaku — bo, ako vzame v roke to knjigo, takoj jasno, da je imel pisatelj s sestavo knjige neizmerno obilo truda. Pisatelj sam pove v predgovoru, da je tvarina sama na sebi težita in dostopna le onim, ki imajo že precej tehnične pred izobrazbe, zato se je trudil razdeliti knjigo tako, da bo razumljiva tudi onim, katerih predizobrazba še ni tako visoko razvita. Uverjeni smo, da si bo moral njegovo knjigo omisliti vsak, ki se o teoriji p j i praksi bavi s strojegradbo. Iz naših društev. Dekanijski odbor za dekanijo Kranj se v do- glednem času poživi. Izobraževalnim društvom v Sloveniji. »Slov. kršč. soc. zveza« v Ljubljani razpošilja izobraževalnim društvom »društvene izkaze« v i/.popolni-:ev. Dolžnost društvenih odborov je, da te izkaze najvestneje izpolnijo in jih tekom 14 dni vrnejo oopolnoma izpolnjene tajništvu SKSZ. Društveni Ddbori se morajo zavedati, da je pri vsaki organi-laciji potreben pred vsem red in disciplina, zato bodo, trdno pričakujemo, nemudoma in najtočneje izpolnili izkaze. Na "temelju izkazov se sestavi pregled delavnih in zaspanih društev. Društveni koledarček, ki ga je izdajala SKSZ pred vojsko, izide zopet za leto 1922. Iz koledarčka bo razvidno vse gibanje naše izobraževalne organizacije. Dekanijski odbor za dekanijo Loko se je že ustanovil. Predsednik odbora je č. g. škofjeloški župnik dr. Klinar. Naj bi sledili temu dekanijskemu odboru še drugi 1 Pritisk rodi odpor. V čehoslovaški republiki se razvija na celi črti vedno ostrejši boj zoper katoliško cerkev. Naši sicer vsega spoštovanja in občudovanja vredni bratje na severu upajo najbrž poskusiti, če jim bo sreča v borbi zoper Kristusa in Cerkev bolj mila, kot sto in stoterim njihovim predhodnikom, ki so bili brezdvomno vsaj toliko učeni, prebrisani in brez verni kot so voditelji v glavnem stanu čeških svobodimiselcev. Podpisani je prejel nedavno neko pismo, katero mu je poslal neki znanec iz češkoslovaške republike. V tem pismu se dotakne tudi opazke, ki jo je naredil podpisani v nekem prejšnjem pismu, glede češke duhovščine glaseče se: »Češka duhovščina se pač ni dobro držala!« Dopisnik pripomni: »To je res, zato so pa duhovniki, ki so ostali zvesti, toliko bolj marljivo gibljejo. Sploh pa, nadaljuje, so nečuvena izzivanja katoliškega ljudstva na Češkem in neprestani- napadi na katol. cerkev vendar enkrat odprli narodu oči. Povsod se opaža novo versko življenje. Mi imamo dosedaj samo mladine organizirane nad 25.000, telovadno društvo »Orel« šteje nad 100.000 članov, društvo katoliških učiteljev šteje nad 1.500 udov, tudi železničarji so organizirani v močni skupini, inteligenca naša pa se zbira v društvu »Unio«, ki ima po vsej deželi svoje podružnice. Kakor vidiš, tako pravi dalje, so izredne postave zoper katoliško vero in ljudstvo rodile ravne nasprotne sadove, kakor so jih pričakovali v Pragi.« Res »kri mučenikov seme kristjanov«. Pritisk rodi odpor. To si bodo morali, hočeš ali nočeš, zapisati v svojo kroniko tudi češki »kulturonosci«, ki so še danes prepričanja, da bosta protiverska gonja in propaganda s Husom prav gotovo v pesek razdrobili skalo sv, Petra. Enako žalostna usoda in britko razočaranje čaka pa tudi naše jugoslovanske kulturnobojne peteline-pritlikavce, ki morda mislijo, da ravno njih čaka zmagoslavni lovorjev ve-nec-prvenec v boju zoper božjo ustanovo sv. katoliško cerkev. Bomo videli. Če se hočete osmešiti pred celim svetom, zgodo- vino in slovenskim ljudstvom, dobro, nadaljujte ta neumestni in brezuspešni boj; mi se ga ne bojimo. Mi vam bomo še hvaležni, ker bote tudi slovenskemu narodu, ki vas dosedaj še ni natanko spoznal, odprli oči, da bo spregledal in spoznal, kdo je njegov največji nasprotnik! Rusticus, Gospodarski obzornik. CENE. g Cene žitu in moki zopet rastejo. Da je to naraščanje cen pred žetvijo nekaj nenaravnega, je gotovo. Trditev, da primanjkuje žita in da letina ne bo posebno ugodna, ne drži. Dobri poznavalci žitorodnih krajev naše države trdijo, da je žita pri nas dovolj, toda je »izginilo««, ker ga skušajo na ta način prodati dražje. g Mariborski trg. Cene za 1 kg žive teže; Debeli voli 15 do 18 K, poldebeli 13 do 14 K, suhi 10 do 12 K, biki za klanje so do 11K, debele krave 11 do 13 K, suhe 10 do 11 K, molzne 10 do 14 K, teleta 8 do 10 K, plemenske svinje 24 do 26 K, poldebele 26 K, krave za klobase 6 do 8 K. — Za 1 kg teže: Volovsko meso I. vrste 26 K, II. vrste 24 K, bikovo in kravje meso 22 K, telečje meso I. vrste 18 K, II. vrste 16 K, brez kosti 24 K, sveže svinjsko meso 32 K. DENAR. Vrednost tujega denarja. 27. junija 2. jul. 4.jul. K v K v K v 146 50 - 22 2 05 11 90 7 35 Denar ameriški dolar 144 50 146 50 avstrijska krona — 23 — 21 češkoslovaška krona 2 02 2 02 angleški funt ----564 — francoski frank 11 60 12 — ltalijansk.j lira 7 20 7 38 bolgarski lev 1 58---- carski rubel — 32---- grška drahma ----— — nemška marka 2 10 2 01.-.rJ, 2 05 rumunsld lej 2 28 — —2 25 švicarski frank --' 25 20 . — — poljska marka ------ mažarska krona ------ g Dvojna mera. Iz Belgrada poročajo, da zamenjajo v kratkem črnogorski per-per, ki je bil pred vojno vreden toliko kot dinar. Toda kako zamenjavo je sklenil mi-nisti-ki svet. Pričakovali bi, da se bo s perperjem postopalo vsaj tako, kot s krono. Toda temu ni tako. Sklenili so, da do 5000 perperjev zamenjajo al pari, to se pravi, da tisti, ki ima gotovine manj kot 5000 perperjev, bo dobil ravno toliko dinarjev, tistemu, ki ima več kot 5000 perperjev, bodo pa dali za vsakega 2 perperja 1 dinar. Že pred več časom je dokazovalo cetinjsko glasilo radikalne stranke »Črna gora«, da je taka zamenjava pravična in sicer zato, ker je tega denarja bolj malo in ker so državni gozdovi v Črni gori več vredni v dinarjih kot pa je perperjev v prometu. Tako je dokazoval ta list, tako in podobno so dokazovali tudi ostali srbski listi. Črnogorcem take zamenjave pač ne zavidamo, zato pa zahtevamo, da se meri krona, ki so jo gotovi demokratski politiki spravili umetno na tako nizko vrednost, z isto mero, kot črnogorskemu perperju. Avstrijskih kron je bilo v prometu nekaj nad šest milijard. Kdo bo trdil, da je ta znesek velik in je zanj nemogoče dati ravno toliko dinarjev. Mi pa trdimo, da bi sc to moglo zgoditi že zdavnaj. Zakaj tudi pri nas imamo za te milijarde veliko kritje« Po razsulu monarhije je prejela naša država v novih krajih velikansko državno premoženje, vredno več sto milijard dinarjev* To za ozemlje, kjer je bila krona v prometu, med belgrajskimi politiki ni bilo srca in vsi pametni nasveti, vsi jasni dokazi so bili bob ob steno. Tako so umetno ubili krono. Ker pa smo vsi enakovredni državljani, oziroma vsaj moramo biti, zato ponovno zahtevamo, da se naša krona za-» menja vsaj v takem razmerju z dinarjem, kot črnogorski perper. g Naša krona vedno manj vredna! VI Švici je vrednih 100 naših kron 3 franke 83, santimov (=: 3 K 85 v predvojne vrednosti).^ Pač znamenje, da v inozemstvu ne uživamo prevelikega ugleda. g Papirnati drobiž po 25 par je prišel v promet. Denar ima na eni strani slika spomenika bana Jelačiča, na drugi strani pa Blejsko jezero. ŽIVINA. g Izvozna carina za živino je sedaj dok ločena takole: Konji in kobile belgijske in norišktf pasme v starosti nad 3 leta 1600 kron zai glavo; žrebeta in mladi konji do 3 let beln gijske in noriške pasme 800 kron za glavo} konji, kobile, mladi konji in žrebeta vseh! drugih pasem 1000 kron za glavo. Goveda in bivoli: živa 1000 kron za glavo, zaklana 800 kron za glavo. Prašiči: živi do 50 kg teže so prosti, nad 50 kg 400 kron za glavo; zaklani in sveže prešičje meso 200 krooi za 100 kg, RAZNO. g Nova odredba glede žganjekuhe.; Glede žganjekuhe je finančni minister dovolil nekatere olajšave. Dotična točka se glasi: Trošarina se ne pobira na ono žganje, ki ga kuhajo posamezniki iz lastnih proizvodov za svojo osebno potrebo in za člane rodbine ali zadruge in služabništva, ki štejejo nad 12 let in ki so pri njih na hrani in v stanovanju, in sicer smejo, kadar se kuha žganje, a) iz koščičastega sadja (razen tr-noljic), vina, vinskega ali sadnega mošta; grozdja in medice; b) iz drenulj, trnoljic, brinja, šipečjih jagod, jabolk, hrušk in drugega pečkastega (zrnatega) sadja, jagod, robidnic, malin, murv, bezgovih jagod ki drugega sadja, katerega plod je jagoda« korenin (razen sladkorne pese), yinskil| tropin; in c) iz iztisnjenega pečkastega (zrnatega) sadja, dinj in buč — ako ima družina ali zadruga s služabništvora vred J. do štiri člane — kuhati: iz predmete . navedenih pod a) dvainsedemdeset ur, po b) štiriinštirideset ur in pod c) dve-stoinšestnajst urj II. nad štiri člane do osem članov — kuhati: iz predmetov pod a) 144 ur, pod b) 288 ur in pod c) 432 ur; III. nad osem do dvanajst članov — kuhali: iz predmetov pod a) 216 ur, pod b) 432 ur in pod c) 648 ur; in IV. nad dvanajst članov — kuhati: iz predmetov po a) 252 ur, pod b) 504 ure in pod c) 456 ur. Čas, označen pod I., II., III, in IV. velja za kotle preproste konstrukcije, ki ne drže več nego 40 litrov. Ako drže več, se določi zgoraj označeni čas v razmerju proti prostornini kotlov; za osnovo se računi kotel s 40 litri. To velja tudi za lastni proizvod onih, ki točijo ali prodajajo alkoholne tekočine (žganje, špirit, vino in pivo) na debelo ali na drobno. Iz lastnih proizvodov se sme kuhati žganje dvakrat na leto. g Podražitev tobačnih izdelkov. Po-5čenši s 1. julijem so se tobačni izdelki ponovno in znatno podražili. Če je pametno gospodarstvo, dvomimo. Sicer pa kadimo v Sloveniji za drag denar zelo slabe tobačne izdelke, ki so v zadnjem času tudi slabo izdelani. g Osješki mesarji so prodajali meso za vojsko po 14 K 80 v, prebivalstvu pa po 32 K kg. Z ozirom na to je urad za določanje cen znižal ceno mesu za prebivalstvo za 12 K pri kg. g Kmetijski svet. Poljedelsko ministrstvo je izdelalo načrt za kmetijski svet, ki bo štel 30 članov. 15 članov bodo imenovale razne kmetijske organizacije, 15 pa samo ministrstvo, g Za 60 milijonov zlatih mark nam mora izročiti Nemčija železniškega materiiala. Listek. Prstan kraljice iz Sabe. KVngleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec. I, poglavje. Prstan se pojavi. Vsakdo je bral sestavek mojega dragega prijatelja profesorja _ Higgsa — Ptolemeja Higgsa, da ga imenujem s polnim imenom — ki opisuje mursko visoko planoto v severni osrednji Afriki, starodavno podzemeljsko mesto v gorovju, ki jo obdaja, ter čudni rod abe-sinskih Judov, ali bolje njih mešane potomce, ki na tej planoti prebivajo, ali so prebivali. Ne da bi kaj olepšaval, bom takoj razložil, kai menim. Tekmeci in nasprotniki profesorja Higgsa, Cigar sijajna dela in njegov odločni in ostri način prerekanja so ga — kakor se zdi — proslavila, so vstali, ali bolje, so sedli in ga s pisanjem ugonobili. Je pač oseba, ki se trudi za ranico. In zares je prav ta dan eden izmed N« izpraševal ▼ nekem odprtem pismu v časnikih, ali ni profesor Hiftts v resnici jezdaril prako murske puščave, pa ne kamele, kot je »n navajal, ajtnpdt polža nenavadne yelikosti, tSr kakor je baje povedal neki popolnik, ki je pred nekaj leti predaval v angleški znanstveni družbi, , Namigavanje, ki ga je vsebovalo to pismo, je profesorja, ki — kakor sem namignil — nima mehko ustrojene narave, skrajno razjarilo. In zares je navzlic vsemu mojemu prizadevanju zapustil pred eno uro svojo londonsko hišo z bičem iz kože povodnega konja in z namenom izmaščevati se nad osebo svojega sramotivca. Da pa preprečim javno zgledovanje, sem si dovolil telefonirati onemu gospodu, naj mu gre takoj s poti, zakaj nai je še tako drzen in zloben v tisku, je po telesu majhen in boječega značaja. Po nekoliko naglem načinu, ki se je najin pogovor končal, soditi, menim, da si je migljaj k srcu vzel. Vsekako sem — in mislim da kar prav — zaradi varnosti zadevo sporočil pravnim zastopnikom mojega upravičeno se srdečega prijatelja. Bravec bo bržkone razumel, da ne pišem te knjige zato, da bi sebe vlačil v javnost, ali zaslužil denarja, ki ga zaenkrat ne potrebujem, ali s kakršnim koli drugim namenom kot s tem, da popišem golo in dejansko resnico. Saj se širi toliko govoric o tem kje smo bili in kaj se nam je pripetilo, da je to postalo skoro potrebno. Takoj ko sem podrl ta stolp zasmehovanja in podtikanja, ki sem ga omenil — da, prav danes v jutro pred zajutrekom se me je to prepričanje tako močno oprijelo, da sem telegrafiral Oliverju, kapitanu Oliverju Ormeju, junaku moje povesti — če ima sploh kakega posebnega junaka — ki se zdaj ukvarja s tem, ker mora biti jako prijetno popotovanje okrog sveta, in ga prosil za privolilo. Deset minut kesneje je prišel odgovor iz Tokija. Tak-le je: »Storite, kar Vam drago in se zdi potrebno, toda izpremenite — prosim -— vsa imena in drugo, ker se nameravam vrniti preko Amerike in se bojim radovednih vpraševavcev. Japonska je krasna dežela.« Nato_ slede nekatere osebne zadeve, ki mi jih ni treba navajati. Oliver je vedno posebnež, kadar gre za podmorske telegrame. Preden začnem pripovedovati, mislim, da naj v bravčevo korist na kratko popišem samega sebe. Ime mi je Rihard Adams in sem sin svo-bodnika1 iz Cumberlanda, oženienega z ženo iz Wallisa. Zato teče keltska kri po mojih žilah, iz česar morda izhaja moja ljubezen do klateža in drugih reči. Zdaj sem star mož, blizu konca svojega teka, kakor menim j vsekako sem jih ob zadnjem godu imel pet in šestdeset. Taka-le je moja zunanjost, ki jo vidim v steklu pred seboj: slok, suh (ne tehtam več nego sto in štirideset funtov5, v puščavi sem pustil vse meso, kar koli sem ga kdaj imel preveč, zakaj moja usoda je bila kot Falstaffova', namakati suho zemljo, toda v vročem podnebju; moje oči so rjave, obraz podolgast, nosim tudi pri-ostreno belo brado, ki se sklada z belimi lasmi nad njo. Resnica me sili pridodejati, da moja zunanjost, kot je videti v ogledalu, ki se noče lagati, v splošnem spominja na precej staro kozo; in da odkrito povem, so me domačini, ki sem med njimi živel, zlasti pa podaniki kalifa4, ko sem pri njih bil ujet, pogosto imenovali »Bela koza«. O moji resnično vsakdanji zunanjosti naj bo to dovolj. Ktr se tiče mojega poklica, sem zdravnik s_tare_ šole. Pomnite tol Ko sem bil še dijak, je bilo antiseptično" postopanje še popolnoma nova stvar, in če so ga, so ga uporabljali s pomočjo neke priprave na kolesih, iz katerega so zabranjevalne snovi razprševali z brizgalko skoro tako kot dandanes napreden vrtnar škropi rastlinjak. Kot dijak in pozneje kot doktor sem uspeval nad srednjo mero. Toda v življenju vsakega človeka se prigode stvari, ki se ob hladnem opazovanju ne zde posebno pametne, pa naj imamo zanje kakršne koli izgovore; Tako je 1 Posestniki, ki niso bili nikomur podložni. * Angleški funt tehta 453-5 gramov; 140 funtov torej dobrih 63 kil, * Fallstaff je bil velik pijanec, 4 Kalif je verski in državni poglavar moha-medancev. * Antiseptično postopanje hoče pri ranah, operacijah, zabraniti, da se ne ognojV tudi v moji krvi nekaj, kar me dela za svojejia sužnja. Da kratko povem: ker z domom nisem imel nobenih tesnih vezi in ker sem želel videti svet, sem veliko let potoval daleč na okoli in sem si življenje prislužil s svojim znanjem, kar je bila težka stvar, dasi sem svoj posel vedno obvladal. Moj štiridesetletni rcjitrn dan me je našel pri delu v Kairi0. To omenjam zato, ker sem tu prvikrat srečal Ptolomeja Higgsa, ki je bil že tedaj v svoji mladosti znan zaradi svojih izrednih starinarskih in jezikovnih zmožnosti, Spominjam se, da je šla tedaj o njem šala, da se zna rotiti v petnajstih jezikih kot kak domačin in v dvaintridesetih z navadnim uspehom in da tako lahko bere hieroglife' kot kak angleški škof časnike. Zdravil sem ga torej v hudem napadu vročinske boleini; ko pa je izdal zadnji vinar, ki ga je dobil za skarabeje9 ali za podobne reji, ga nisem nadlegoval za plačilo. Te male usluge — moram reči — ni nikdar pozabil, zakaj naj ima že kakršnekoli slabosti (jaz bi mu osebno ne zaupal nobene reči, ki je starejša kot tisoč let), je Ptolomej dober in zvest prijatelj. V Kairi sem se oženil s Koptinjo. Bila je plemenita gospodična visokega rodu; izročilo o njeni družini je pravilo, da so izhajali iz ene izmed ptolomejskih faraonov", kar je mogoče in celo dovolj verjetno. Bila je tudi kristjanka in na svoj način vzgojena. Seveda pa ie ostala orientalka10 in za Evropejca je — kakor sera poizkušal drugim dopovedati — nevarna reč vzeti za ženo orientalko, zlasti če še nadalje živi na vzhodu, kar mu prereže družabne zveze in občevanje z njenim lastnim plemenom. Dasi me je ta moj položaj prisilil zapustiti Kairo in iti v Assuan, ki je bil tedaj še malo znan kraj, da izvršujem svoj poklic zlasti med domačini, sva vendar bila — Bog ve — dovolj srečno skupaj živela, dokler je ni vzela kuga in ž njo veselje mojega življenja. Vse te opravke opustim, zakaj tukaj je mnogo stvari preveč strašnih in preveč svetih, da bi jih opisoval. Ona mi je zapustila dete, sina, ki so ga, da se napolni kupa mojih skrbi in bridkosti, ko je imel dvanajst let, uropali privrženci Mahdija". To me privede k pravi zgodbi. Nikogar drugega ni, ki bi jo pisal; Oliver noče; Higgs ne more (razen za kaj učenega ali starinskega ni pri njem nobenega upanja); tako moram jaz. Če ne bo zanesljiva, bo vsekako moja krivda, ne krivda zgodbe, ki je po vsem tem, kar vem, dovolj čudovita. Zdaj smo sredi junija; bilo je lanskega lefa v preteklem decembru, da sem na dan mojega prihoda v London, potem ko sem bil za polo« vico življenja odsoten, stal pred vrati profesor Higgsovega stanovanja na quildsordski cesti W. C. in trkal. Odprla jih je njegova hišnic* g. Reid, tenka in kot zemlja stara žena, ki me je spominjala in me še zdaj spominja na oživelo mumijo1*. Povedala mi je, da je profesor doma, da pa ima na obedu nekega gospoda, in mi kislo prigovarjala, naj bi ga jutri zjutraj zopet obiskal. S težavo sem jo nazadnje pregovoril, naj svojemu gospodu sporoči, da mu ie neki star egiptovski prijatelj prinesel nekaj, kar bi on gotovo rad videl. Pet minut kesneje sem otipaval pot proti Higgscvi sobi. ki mi io je ga. Reid izvolila pokazati iz neke temne veže. Je pa velik prostor preko cele hišne širine, z nekim lokom razdeljen na dvoje; ob 8 Kairo, glavno mesto Egipta, največje mesto v Afriki. 7 Stari Egipčani so pisali že več tisoč k' pred Kristusom s hierogliii; to se pravi, namesto črk so rabili za posamezne glasove, zl°!jf ali celo besede podobe raznih predmetov: živali, rastline, ude itd., tako da bi človek mislil, da je to slika, ne pa pisava. 8 Skarabej je drag kamen, ki je okrašen s podobo kakega hrošča. • Ptolomejci so bili potomci Ptolomeja, prvega egiptovskega kralja grškega rodu (305—30. V-Kr.); beseda faraon pomeni toliko kot kralj. 10 Orientalci so ljudje, ki prebivajo na vzhodu. 11 Turški kriv prerok, ki je pred 40 leti moril, plenil in ropal po Egiptu in poizkušal pregnan Angleže, , " Mumije so posušeni, balzamirani, po ** tisoč let stari egiptovski mrliči, ki so »e D,in trupla do danes ohranila nestrohnela. časih kraljev Jurijev" so bila tu vrata, ki so se dala zlagati. Soba je bila v senci; razen kolikor je ogenj razsvetljeval mizo, ki je bila pripravljena za večerjo in na čudno zbirko starin, ki je bilo med njimi tudi par mumij s pozlačenimi obrazi v njih krstah, razstavljenih ob steni. Na spodnjem koncu sobe je pa v obokanem oknu gorela električna svetilka ter visela nad drugo mizo, pokrito s knjigami, in pri njej sem videl svojega gostitelja, ki ga nisem srečal že dvajset let, dasi sva si pogosto dopisovala, dokler nisem izginil v puščavo: pri njem je bil prijatelj, ki je prišel na obed. Najprej naj popišem Higgsa, ki ga, to lahko trdim, celo njegovi sovražniki priznavajo za enega najbolj učenih starinoslovcev in največjih poznavalcev izmrlih jezikov v celi Evropi, dasi bi mu tega po njegovi zunanjosti nihče ne prisojal v njegovih petinštiridesetih letih. Postave je majhne pa zastavne, obraza okroglega, žive barve, lasje in brada sta ognjeno rdeča, oči, kadar iih je moči videti — zakaj ponavadi nosi velika višnjeva očala — ma;hne in nedoločene barve, toda ostre kot šivanke. Oblečen je tako zanikamo, nenavadno, in se tako vede, da bi policija — tako pravijo o njem — takoj zahtevala, naj se naprej pobere, če bi se ponoči potikal po ulicah. Taka je bila in je zunanja prikazen mojega najdražjega prijatelja profesorja Ptolomeja Higgsa; in upam, da ne bo užaljen, ko jo bo videl popisano črno na belem. Zunanjost njegovega tovariša, ki je sedel za mizo, si z roko podpiral brado in nekam raztreseno poslušal učeno razlago, se je nenavadno razlikovala zlasti vsled nasprotstva. Bil je vitek, lepo rastel mlad mož, skoro suh, toda širokopleč in, kakor ie bilo videti, pri pet- ali šestindvajsetih letih. Obraz s tako zelo ^.-trimi potezami, da so ga samo temne oči reševale sumnje trdote; lase je imel kratke in sršate, in rjave kot oči; ves izraz je kazal razumnega in spretnega moža in, kadar se je smeial,_ izredno ljubeznivega. Tak je bil in je kapitan Oliver Orme, ki je — naj mimogrede razložim — samo kapitan inženjerjev prostovoljcev, dasi je v resnici izboren vojak, kot se je pokazalo v južnoafrikanski vojski, odkoder se je bil nedavno vrnil. Še to bi moral dodati, da je napravil name vtis moža, ki si s srečo nista prijatelja, ali bolje moža, ki sreča ni bila z njim v prijateljstvu; njegov mladi obraz je bil v resnici videti potrt. Morebiti je bilo to, kar me je od prvega hipa, ko so moje oči na njem obstale, tako močno k. njemu vleklo — mene, ki sva si bila s srečo že marsikako leto navzkriž. 13 Kralji Juriji, ki so vladali na Angleškem v 17. in 18. stoletju. (Dalje.l Za razvedrilo. Pred poroto. Zagovornik: »Še nekaj naj omenim, gospodje porotniki, kar je gotovo olajševalno za mojega varovanca, to, da je umorjeni prej svoj denar vložil v hranilnico, da torej pri tej nest eči ni drugega izgubil, kakor življenje.« Vzrok in posledica. Gospica: »Danes ste videti nahodni?« — Gospod: >Ni čudo, ker ste bili vi včeraj tako mrzli do mene.« Policijski ukaz. »Dokler bo vode tako primanjkovalo, je gostilničarjem in vinskim trgovcem strogo prepovedano med vino vodo mešati.« Policijsko sporočilo. »Utopljenec je bil menda revnega stanu, ker v žepih ni bilo denarja, pač pa dva plačana računa in izkaznica o plačanem davku«. Slabakupčija. Sodnik: »Vaš mož je krompir kradel. Ali imate kaj opomniti?« — Žena: »Moj Bog, kako slab gospodari Kradel ga je takrat, ko je bil drag in prodajal ga je potlej, ko je bil po ct-ni!« Luč in glas. Profesor: »Ce jaz od daleč na človeka lcanon sprožim, bo mož najprvo zagledal ogenj, potem mu bo glavo odtrgalo in ko bo že mrzel, bo šele slišal pok. Iz tega vidite, koliko hitrejša je luž kakor glas.« Huda žena. A: »Prijatelj, ti si ves razpra-gkanl« — B: »Snoči sem prišel domov in moj pes me ni spoznal, pa mi je v obraz skočil ...i A: »Veš kaj, prijatelj, jaz bi se dal od takega »psa« ločiti 1< N a v i h a n ec. A: »Čudim se, kako je Vencljev Jaka dobil 6kopuha Fortune edino hčeri Saj je stari kajon prisegel, da d& svojo Reziko le takemu fontu, ki zna najbolje gospodaritil« — B: »To ti hočem na kratko povedati. Venclj^ Jaka je že dalj časa za Reziko gledal, in ona ga je poučila, kako namero ima oče. Ko je v nedeljo stari sedel v gostilni, stopi Jaka k njemu in ga zaprosi za pipo tobaka, dene pa tobak namesto v pipo, v ubta. — »No, kaj pa delaš«, ga stari vpraša. »Najprvo« — pravi Jaka — »se pri meni tobak žveči, potem se dene posušit na peč in potlej v pipo, da se skadi — in pepel, ki ostane, se pa pošnofal« — Drugi dan je bila Rezika njegova.« Neopravičen strah. Sosed: »Zakaj ste pa tako preplašeni?« — Sosed: »Profesor, ki pri nas stanuje, je preračunil, da bo solnce le še 56 milijonov let sijalo.« — Sosed: »In to vas tako vznemirja?« — Sosed: »Ja, če naš trgovec to izve, bo precej petrolej podražili« Moderno. Ob devetih srebrna poroka — ob desetih razporoka, ob enajstih druga poroka. Starček: Tujec: »Vi ste lahko ponosni na svojega najstarejšega vaščana. Stoletnih ljudi je malo!« — Domačin: »Ponosni na starega lumpa? ... Ta ni svoj živ dan drugega storil, kakor da se je postaral, — pa še za to je dosti dolgo potrebovali« VarCna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. ffia mavec sladelt in pr'sten ™zpo» šilja najceneje industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. Sorejmeta se dva učenca za trgovino z dobro šolsko naobrazbo ter pošteno vzgojo. Spreme se tudi hlapec zanesljiv. N.istop takojl Franc Maldif, Kranj, trgovina špecerijskim ln kolonialnim blagom, delikatese deželni pridelki. Kupim zlato — srebro staro, zlomlieno, F. Čuden — Liubljana 22. PreSernova ul. 1. Zelišča Podleskovo ali prešičkovo seme, lipovo, bezgovo in arnika cvetje, nončno ali belndona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje 1.1, d. kupi vsako množino in po najvišji ceni — Ed. Pišler, Vrhnika, Slovenija. Orgamst - meinar dobi službo v Svibnem p Kadeče pri Zid. mostu. , Nastopi lahko že o sv. Jakobu. Lanišče godeno ln negodeno v vsaki množini kupi Mehanična vrvarna, terllnlca In predilnica Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje. Ponudbe je nasloviti na tovarno v Grosupljo. > Tkalci platna f Vsake vrste laneno prejo dobite v poljubnih množinah pri Mehanllnl mirni, terllnicl In predilnlol Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje. Vprašanja je nasloviti na tovarno v Grosupljn. Sprejme za pekovsko obrt se takoj VCMlSrVCS* Parna pekarna Jakob KavCIC, Ljubljana, GradliCe St. S. IU! Volnena, Zimnata. žldana vseh številk, pošilja najceneje 1. Dollnir, Svetje, p. Medved«. Za sedanjo SGtQV priporočam: afdo, koruzo, grahoro in rdečo deteljo. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. V H&otnlku St. 2 se proda najvišjemu ponudniku 3 nove iraverze »č^ss* strešne Proda se na krasni legi pri Kranju jako lepa njiva in travnik Pismene ponudbe na upravo lista pod št. 2369. VRGOfi ČHESUR rabim in prosim naznanila cena ln železniške postaje. Ivan Jeglič, strojar Toplice, Dojenjsho. Kupujemo siilie ii priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, LJubljana, Wolfova ulica štev. 12. Nagrobni spomeniki grobnice, mavzoleji, marmornate ploSče vseh barv za oprave in strojarje, luksuzni izdelki in dekoradle, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena dela, kot vsa stavbena dela. Kamnoseška industrija ALOJZsJ VODNIK, LJubljana ustanovljeno 1.1860. Me PFAFF Me sireje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo' ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne' šivalne stroje priporoča Iga. Vok, Ljubljana,,1 Sodna ulica St. 7. i ERJAVEC & TUKK : TRGOVINA Z ŽELEZNINO s pri „ZLATI LOPATI" preje Hammerschmidt (MMilelsenj Ljubljana, Valvasorjev Irg it. 7, — nasproti KrlSanske cerkve. — Zaloga cementa, m Edino najkrajše črte preko HflVRE CHER-BOURGfl in ANTVVERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino konc. potovalna pisarna IVAN KBAKER v Ljubljani Kolodvorska uL 41 blizu glavnega kolodvora. foroC. prsta«! Double verižice Scenske ure Budilke Žet ne ure Uhani HajstfrejSa Irgovins ur, zlatnine In sreDmlne F> ^UDEIV LIUBUANA 22, Prešernova 1 Zahtevaite ponnrlbe! n opekarno v Momljal! IV. ŠARC in dragi nudi zidno in zarezano strešno opeko ročno in strojno delo. Ljubljana, Krekov trg št 10 kupuje vse vrste v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po poŠti 5 zametkov po lU kg ---------za 50 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kiamaril, kmetijske in konsumne zadruge." — Dalje od teli zahtevajte: l| A rsllS hrana za dojenčke, za otroke. Krepek iI«Uj(l|i zajutrek za odrasle, daje bolnikom Mislili! kri, moč, zdravje. Z njegovo upoiabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje ni tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po v4 kg 100 kron. kraste, lišaie odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri Prvovrstna ES-KA KOLESi Najfinejše predvojno kvalitetno blago. L GOREČ, Uubllana Gosposvetska cesta 14. mm - podgam stenice - iosrfei in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne viste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-Ienjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjeka ul. 3, ZAGREB 1. IV. JAX IN SIN Dunajska cesta št. 15, LJUBLJANA SSoaftsf stroji in straši za platema. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu. — Ustanovljena 1. 1867. — Bošlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ..ADLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn: Durkopp, Sitjris, Waffenrad. Novovpeljana fcLŠ — trgov,na— Ljubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna. naoaaoaocsaoi-i; 3C3I ________________________________aa i najem ammlrin i H v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. U H Sprejema v zavarovanje: Q Q 1. Proti požara. Q n 2. Zvonove pioti razpok' in prelomu. n D 3. Sprejema v novoustanovljenem življenj- n P skem oddelkn zavarovanja. |j d SHu^nopremasaniesttBpnetežave! SniiUsvoji D D D □C3C3C3C3E=3C3C3C=aC=!C3CaC=:C3C3C3a L SMiElMSKI, stavbenik LjUBLjflM, Rimska cesta šu nudi se Uro žgana opeka proo-orsfne fcako*osii po dneonib cenah. : Cosulich-Line; H " ■ (prej Austro-Rmerikana) J ■ Trst - Amerika « 2 prevaža potnike v New-York redno 3 krat 11 ■ v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- " ■ nila in prodaja voznih listov. a : Simon RCmatec J glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljano, J h Kolodvorska ulica 26. , J Odplov poštn. parnika Argentina 9. julija 1921. * a Odplov brzoparnlka President Wilson , 2. avgusta 1921. a ■ maaiiiir.siaisdiisEasaiigeaiaiisiiii nnnannnnnnaBDDBonoonnnannnannnc'] 1 Zadružna BossodarsKo Danka d. iS. \ u Ljubljana, Dunajska cesta 38/1. § ZadrulHa EosMrsKo Danka d. i Ljubljaua, Dunajska cesta 38/L v Štiri milijone kron * H zadene v najsrečnejšem slučaju Igralec v a drugem kolu drž. razredne loterije. g Nad 1,200.000 K § so zadele srečke v prvem kolu državne raz- S a redne loterije kupljene pri - Zadružni Gespedarskl banki, Ljubljana. S o Žrebanje se vrši v prvem razredu n | 15. in 16. julija 1921. ( § Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka S D 48 dinarjev, polovica 24 dinarjev, četrtinka d o 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev o Srečke prodaja d Zaflnia GospoMa Ma i J. | Mana, Dunajska cesta 38|l. (Mi ZaiiružM zveze.) S □ o DaDaaaaaDDaaoaaaDaDaaaDaaaDDDDDO Rnton Kunstek Liub,jana' K°pitarieva ul *> priporoča svojo veliko zalogo Kupuje vse vrste • • v II v v« klavno živino ijsnla In cevlj. potrebščin m prašiče po nafvišfl ceni. na drobno in debelo. Agitirajte za domoljuba' Tovarna )OS. REICH PODRUŽNICE«'^' MflHIBOl ^^^ Gosposka ul. iarva vsakovrstno blago. emično Cisti obleke. V *Svetloltka ovratnike, zapestnice in srajce._ Mas*. NOVO MESTO Glavni trg. ^ KOČEVJF Stev. 39. kontorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani. Tisk« Jugoslovanska takam«-