Poštnina pavftallrana Leto I., štev. 35. V LJubljani, sobota dne 2. oktobra 1920. Posamezna štev. 60 Vin« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......15 „ sa zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo . • 406 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in po!itiko< Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Upravništvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 36. Račun kr. pošt. ček. urada štev. 11.842. ^.flT1/* Nezaslišane nemške intrige „,k, h,s ter zemljišč. | za odgodjfcv plcbiscjfa. Z. Na zboru napredne inteligence je eden prvih naših strokovnjakov načelnik dr. Sagadin na vprašanje, kje je pravzaprav razlika med avtonomno in državno upravo, odgovoril : obe upravi služita istemu smotru, razlika je le v tem, da eno plača dr- Ljubljana, 1, oktobra. Z nemške strani se je vsula plohu laži in po-tvorb o razmerah na Koroškem. Ser-viramo jih našim čitateljem, da vidijo kakšnimi sredstvi hočejo Nemci žava iz svojih dohodkov, drugo pa Kosecl vzad"lT trenut1ku od.?.odltev pokrajina (okrai, občina). Ta stavek glasovanja. Zahteva po okupaciji cone drži. Avtonomija se daje predvsem f potom ententmh ali nevtralnih za naloge bolj krajevnega pomen, jetrn mč dm^ega "JJP^tj-, Čim večja je samouprava, vec.bo daleg ^ n|mžka intri razv:dimo veljala. Res je, da bo z n]0 razbre-1 w menjena država in bodo potem državni davki lahko nekaj manjši. Vendar ni treba biti posebno ped- učen iz državnega proračuna, da se izpozna, da je uprava v Sloveniji] bolj razvita kakor drugod v državi. iz dejstva, da so Avstrijci podvzeli v Beogradu celo diplomatične korake! Vidi pa se tudi, da vendar ne zau pajo popolnoma v uspeh svoje kampanje in zato pripravljajo svet na svojo blamažo - svoj poraz pri plebiscitu, češ mi raje glasovali ne bo- Pri nas je več šol več bolnic, več demo 'To je najiQteresaDtaejši del cest, vec uradov vseh vrst kakor dru- njihoyih 'm god v Jugoslaviji. Zato seveda treba Beoffr/d< j/ oktobra. (pre,biro.) vec pokritja iz splosne državne bla- Povodom vesti h Berlina in Rima v gajne. Tudi ni pozabiu. da so nase gki 0 nepravilnostih, pokrajine mnogo revnejše kakor-na j^nih jUgoslovai>ske strani v primer Banat Hrvatska, Srbija, katerf ge jmaJ « st germainski mi-Makedomja m bo pn nameravanem lovni dbi ^vesi plebiscit, smo popolnem izenačenju davkov m po- pooblašFč°ni izjaviti- General Maister stopku to moralo prejkoslej v mili- ^ ne nahaja Jv plebiScitni coni. Tam jonskih številkah pnti na dan. I nahajaj(J sed£j na dcpusta samo Kljub tej neugodni prognozi smo 10Di jugoslovenski uradniki, ki imajo mi za široko avtonomijo. Lokalne na-1 pravico glasovanja pri plebiscitu, to-loge se ne dajo dobro reševati v cen- da v piebiscitni coni so istotako tudi trali. Da se dobro in naglo rešijo, I avstrijski uradniki, ki imajo v tej smo pripravljeni še poleg državnih J coni pravico glasovanja in ki svobod-davkov plačevati občinske, okrožne j n0 agitirajo za Nemce. Vsa ta novi-in pokrajinske davke in doklade. j narska gonja je organizirana z Dn-Vendar moramo pri tem držati pra-1 naja z namenom, da se odgodi ali vilno granieo. I vsaj zavleče plebiscit Ko so videli, Glavni deželni dohodek bila je od I da zahteva jugoslovanska država naj-nekdaj doklada na zemljiške in hiš-1 energičneje plebiscit in da je pričanj davke. Tako bo brez dvoma tudi kovati za Nemce nepovoljnega uspeha v bodoče: osebna dohodnina in tro- pri plebiscitu, so začeli nemški agi-šarine (in carine) bodo glavni stebri tatoiji prihajati v množicah z raznih državnih financ, tudi obrtni davek I strani Avstrije in Nemčije v plebis-bo moral v največji meri ostati dr- j citno cono, kjer izzivajo nerede in žavi. Zrno pokrajinskih dohodkov j terorizirajo naše ljudi. Ocividno imajo bodo torej zemljiški in hišni davki, namen, izzvati nemire v plebiscitni Posestniki zemljišč (kmetje) in hiš I coni in z organizirano gonjo v sve-po deželi in seveda tudi v mestih to- tovnem tisku vplivati na plebiscitno rej morajo pretiravanje avtonomistič- j komisijo in konferenco poslanikov, da je napadi0 50 oboroženih Jugo-nega gesla gledati z nezaupanjem, se plebiscit odloži ali vsaj zavleče. sioyan0v, katerih pa se je vseh obra- Da bi prevzeli plače uradnikov, Najboljši dementi te novinarske go- nil ^ M ne bilo dr pretnerja, pra-uateljev in troške vseh možnih pa-1 nJe> organizirane na Dunaju, je sklep nog podeželjene uprave na svoje ra-1 plebiscitne komisije, da se plebiscit me, zato se bodo gotovo zahvalili. ^ dne 10- oktobra ti. To bodo silovite doklade, če se bode Dnnai> L <>kt. (Izv.) Avstrijski dr-hotelo naprtiti vsa mogoča bremena žavni urad za zunanje zadeve je na-deželam, t. j. posestnikom zemljišč Iroitl poslaniškemu odpravniku v in hiš na rame Beogradu, naj prijateljsko opozori Avtonomija je lepa stvar, a dra.[moslovansko vlado na zbiranje ga. Mi se žrtev zaznavo sakoupra-1 Jugoslovanskih eet v bližini koroske- jaštva. Eveniuelno naj zahteva tudi odpoklic jugoslovanskih let. Dunaj, 1. okt (Izv.) Z oficijelne strani se porota, da je avstrijska vlada na veleposlaniški konferenci za slučaj, da bi odposlank entent-nih čet v koroško glasovalno ozemlje zadelo na teikoče, stavila predlog, naj ententa razmišljuje o zasedanju cone A s četami kake nevtralne države. Celovec. 1. okt. (Izv.) „Neue freie Presse" javlja: Jugoslovani zbirajo ob karavanškem grebenu in ob vz hodni meji koroškega glasovalnega ozemlja čete, močne več polkov. Topništvo je koncentrirano zlasti na vzhodni meji. Razpoloženje med jugoslovanskimi četami ni ugodno, ker vplivajo nanje nemiri na Hrvatskem in predstoječe stavke na Kranjskem. Med vojaštvom se nahaja več srbskih stotnij. Dozdeva se da poveljuje tem četam bivši ljubljanski komandant general Krsta Smiljanič, ki je vodil že leta 1919. ofenzivo proti Avstriji. Namen jugoslovanskih vojaških operacij je a, da bi jugoslovanske čete v slučaju, da bi izpadel plebiscit 10. oktobra za Jugoslavijo neugodno, vdrle v glasovalno ozemlje in postavile zaveznike pred fait acompli. Prebivalstvo južnega pasu hoče z vzdržanjem o& glasovanja rešiti deželo nove državljanske vojne. General Maister, ki je bil od zavezniške komisije izgnan, se je vrnil v civilni obleki in organizira vojaški odpor. Jugoslovanski oficirji in vojaki se nahajajo še vedno v južnem pasu v civilni obleki. Enajst nemških gospodarskih in političnih organizacij se je obrnilo na Lloyda Georgeja, Giolittija in MiUe-randa s prošnjo, da bi odposlali v cono A ententne čete. Dnnaj, 1. okt (Izv.) Listi poročajo o novi aferi junake Kalteneggerje, ki vo ne bojimo. A preudariti treba, kaj zmoremo. In preveč metati na ene same rame tudi ne gre. Avtonomija je često finančno vprašanje: odločati o njej ne smejo le politiki, ki bi radi bili in ostali deželni ministri, ki vso deželo terorizirajo, odločati morajo predvsem davkoplačevalci. Posestniki hiš in zemljišč na kmetih in v mestih, po zor pred mamljivimi gesli, po katerih bo glava bolela le Vas! Poljski mirovni pogoji. Dunaj, 1. oktobra. (Izvirno). U- ga glasovalnega ozemlja, in povpraša, kak namen ima koncentracija vo- vijo listi, bi bil Kaltenegger premagane Jugoslovane izročil pravični roki ententne komisije. Beograd, 1. oktobra. „Gazetta di Venezia" objavlja razloge, zakaj se mora Italija boriti proti temu, da pripade Koroška Jugoslaviji. Zveza Italije z Avstrijo bi šla potem preko Jugoslavije; s tem bi bil ogrožen Trst. Italijanski socialisti za Moskvo. Berlin, 1. oktobra. Iz Milana poročajo, da je vodstvo italijanske soc. stranke odobrilo pristop za III. in-ternacijonalo. Plebiscit o združenju Avstrije z Nemčijo. Dunaj, 1. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bil soglasno sprejet predlog, da naj vlada v 6 mesecih izvrši ljudsko glasovanje o vprašanja združenja Avstrije z krajinski tiskovni urad poroča iz Ri- Nemčijo. ge: Na tajni seji poljske mirovne I f|ova (jStaVa AVStrlje. delegacije pod predsedstvom Domb- Dunaj, 1. oktobra. Narodna skup- skega je bilo sklenjeno, izročiti ru- ŠQna je~ danes sprejela v tretjem či-ski mirovni delegaciji sledeče polj- J tanju novo avstrijsko ustavo, ske pogoje za premirje. Rusija pri- ||a|{|a je vmeSava V naše notranje zadeve zna brez pridržka neodvisnost in su- verenost Poljske in se zavezuje, da Rim, 1. oktobra. V včerajšnji se- se ne bo vmešala v notranje poljske je ^ta 'je interpeliral senator Me-razmere. Zato priznava Poljska ne- lodia vlado, ali je res, da se naha-odvisnost Ukrajine, Bele Rusije in j ja v jugoslovanskem volilnem zako-Letonske in privoljuje v ljudsko gla- jnu tudi Goriška, Reka, Istra, Šibe- sovanje v vzhodni Galiciji, toda le nik voli,ni- ^L^ . . .v. i cionalisticni listi prirejajo veliko go- pod pogojem, da se izvrši po, na- Ljo proti jug0SiaViji. čelih demokracije ne pa pod pri-1 London, 1. okt Iz Rima poročajo I sa ter so izključili m. dr. po6l. Šmera-fcskom sovjetskega režima. Ida se sestaneta Sforca ki Trumbič' la ia znanca Muco « stranko. prihodnji teden. Dan določi beograjska vlada. Kuga v Trstu. Milan, 1. oktobra. V tržaški civilni bolnici se je pojavil slučaj kuge. Reka, 1. oktobra. Tu sta se pojavila dva nova slučaja bubonske kuge. Boji na Dunaju. Dunaj, 1. oktobra. Volilni boj se je razvnel z vso silo. Včeraj je na kršč. soc. shodu v Hietzingu vdrlo 50 z bajoneti oboroženih vojakov (brambovcev). Začel se je divji pretep. Krščanski socialisti so streljali na vojake z revolverji. Vojaki so razbili vse pohištvo in dvorani demo-liraK. Pretepli so nekega duhovnika. Za danes popoldne je bila zaradite-ga sklicana izredna ministrska seja. Dnnaj, 1. oktobra. KKomunisti so danes nabili svoje volilne lepake: može, ki z bakljo zažigajo avstrijski parlagment. Državni pravdnik je lepake konfisciral. Razvoj soc. dem. krize na Češkem. Praga, 1. oktobra. Zastopniki soc. dem. stranke so danes sklenili, da zadnje komunistične konference ne priznajo kot strankarskega kongre- Narodno predstavništvo. Beograd, 1. oktobra. (Izvirno.) Parlament je nadaljeval hrvatsko debato. Posl. Bnjanin (nevtralec, bivši član Jugoslovanskega odbora) in dr. Dušan Popovič (demokrat) sta govorila vsak po dve uri. Banjanm je kritiziral vladino izjavo o hrvatskih dogodkih, češ da je bila nejasna ter je zlasti očital ministrskemu predsedniku, da je rabil nekorektne izi:;ze. Ostro je obsodil de-magoštvo zlasti konservativnih strank med hrvatskimi seliaki, posebno pa še na seljaškem shodu v Zagrebu, ki ga je pozdravil tudi minister Korošec z izredno demagogično brzojavko. Končno je pozival govornik k slogi. Za njim je govoril dr. Dušan Popovič, ki je dosegel s tem govorom največji govorniški uspeh, kar jih je doslej bilo v našem narodnem predstavništvu. Zbornica in galerija so poslušale z napeto pozornostjo. Razvijal je pozitivni program nacionalnega jugoslovanstva in se ostro obračal proti Veliki Srbiji in Mah Hrvatski. Med njegovim govorom je prišlo do večkratnih upadic poštnega ministra Drinkoviča. Govoru je sledil buren aplavz v zbornici in na galerijah. Prihodnja seja jutri zjutraj ob 9. uri, da se konča debata, na kar sledi glasovanje. Potem se seje zaradi dela komisij odgode do srede. Draginjske doklade sodnikov. Beograd, 1. oktobra. (Izvirno). Tudi naredba o posebnih dokladah za sodnike je že podpisana. Sodniki dobivajo v novih pokrajinah po 450 dinarjev, pomožni sodniki pa po 250 dinarjev posebne doklade. Sod-nijska doklada v Srbiji znaša 600 in 250 dinarjev. Težave v vladi. Beograd, 1. okt.' (Izvirno ) Jutri popoldne se vrši ministrska seja, na cateri bo minister za notranje zadeve Draškovič zahteval, da se izpolni točka pakta med strankami glede postav-jenja svezkih načelnikov v Srbiji. Radikalci so se doslej trdovratno branili izpolniti to točko pakta. Demokratska stranka pa na vsak način za-l+eva, da se ta točka dogovora izpolni. Ako se bodo radikalci še daje branili, bo Draškovič sam izvršil imenovanja. Izključeno pa ni, da pride vsled tega držanja radikalcev do krize. Husiis-poljsfeo vojno. Varšava, 30. septembra, frontno poročilo z dne 30. t m.: Potem ko smo razpršili v odseku Lida zbrane sovjetske čete, so naši oddelki nadaljevali zasledovanje sovražnika, ki beži v popolnem neredu. Velikopolj-ske čete so danes zavzele Baranovi-če, vsled česar se je sovražnik na jugu Pripjate umaknil na črto reke Slucz. Moskva, 1. oktobra. Pri Slonimu se vrše srditi boji. Pri 'Pinsku se razvijajo za nas ugodni boji in je upati, da mesto kmalu zavzamemo. Pri Novgorodu Vilinjskem smo zasedli Gorodnico. Boji vzhodno od Preskurova. Na Krimu srditi boji. janj med obema državama. Moskva, 1. okt. (Izv.) Francosko sredozemsko brodovje je dobilo ukaz, naj se pripravi za odhod v Črno morje. Najbrže bo sodelovalo pri nameravani ofenzivi proti Odesi in južni Ukrajini. Berlin, 1. okt. (Izv.) Iz Helsings-forsa se javlja: Po poročilih moskovskih „Izvestija" je bila v Moskvi razkrita protirevolucijonarna zarota. Rudarska stavka v Angliji. Berlin, 1. oktobra. (Izvirno.). Iz Londona se javlja: Anglija je neposredno pred stavko rudarjev. Pogajanja z lastniki rudnikom, so se pone- srtiiLaL v ' - Koroižev volilni program. Maribor, 1. oktobra. Na današnjem sestanku zaupnikov SLS. je imel minister Korošec volilni govor, v katerem je uvodoma izvajal, da smo bili Slovenci v Avstriji zato nezadovoljni, ker nismo bili enakopravni, v Jugoslaviji zahteva SLS. popolno enakopravnost vseh treh plemen: enake davke, enako državno skrb za šole, bolnišnice, uradnike, enakopravnost veroizpovedanj. Proti gibanju med kmeti, ki hoče izključiti predvsem politikujoče duhovnike je povdarjal, da klerikalna Kmetska zveza tega ne sme storiti, ker ni razredna stranka. Glavna platforma vo-lilnega boja bo vprašanje ureditve države. Dr. Korošec je formiral avto-nomistični program tako-le: ah naj se v5č upravlja iz Beograda ali pa nekaj tudi iz drugih središč Demokratom je očital, da so cen-tralisti, sccijalistom ne verjame, samostojne slovenske kmete pa je za-r.ičljivo zafrknil, češ, da je to vprašanje za nje previsoko. Kar s tiče SLS. je dr. Korošec povdarjal, da je stranka proti trializmu in federalizmu, glede oblike vladavine pa je de-jal: jaz sem monarhist ter je na to v lepih besedah branil našo dinastijo proti agitaciji, ki očividno postoji v stranki v tem pogledu. Govornik je za avtonomno Slovenijo, t. j ona naj ima z vso državo skupno, kar je za red, moč in ugled države potrebno, naj pa bo samostojna v vseh stvareh, ki se hitreje, boljše in točneje opravijo doma. On je za stari duaU-zem uprave, kajti vodstvo teh avtonomnih zadev naj se izroči pokrajinski vladi, ki bo odgovorna pokrajinski skupščini. S tem geslom bo šla SLS. v boj. Določiti se mora ali ostane križ in katehet v šoli in ali bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ne da bi mu grozil kancelpa-ragraf. SLS. je proti militarizmu, ako pa mora militarizem ostati, naj bo pameten, človekoljuben in moderen. Carinik in soldateska sta glavni vzrok nezadovoljstva. Dr. Korošec je končno svoje pristaše opominjal, naj /bodo dostojni v političnem boju, svaril je pred nervoznostjo, ki se pojavlja v stranki vsled padanja njene moči in je bodril somišljenike, naj gredo z zaupanjem v volilni boj. Imenovanfa« Beograd, 1. oktobra. (Izvirno.) Re-aktiviran je ter imenovan za dvornega svetnika Ivan Tekavčič, za dvornega svetnika je imenovan dr. Josip Ferjančič, naslov in značaj dvornega svetnika je podeljen dr. Leonu Staretn, za vladne svetnike so imenovani doktor Ignacij Rutar, dr. Fran Vodopi-vec in Friderik Loger. Razna brzojavna poročila. Zagreb, 1. oktobra. Regent obišče v oktobru Hrvatsko in se udeleži lovov v Sremu in v Bosni. Beograd, 1. oktobra. Presbiro izjavlja, da so vesti o potovanju prestolonaslednika v Pariz netočne. Zagreb, 1. oktobra. „Jutranji listi" poročajo iz Beograda, da je finančni minister odgodil izvedbo svoje ukazne naredbe glede davka na poslovno obrt. Beograd, 1. oktobra. (Izvirno). Ministrski komite je dovolil carine prost izvoz živil za naše dijaške menze na Dunaju, v Pragi in v Br. nu. Beograd, 1. okt (Izv.) V današnji seji finančno-ekonomskega ministrke-ga odbora, je bilo sklenjeno, da se dovoli izvoz 500 žrebet iz leta 1918 in 1000 žrebet iz let 1919 in 1920 brez osiguranja valute. Izvažati smejo konjerejske zadruge. Moskva, I: okt. (Izv.) Sovjetski zunanji minister čičerin je s posebno brzojavko povabil rumunsko vlado na obnovitev neposrednih poga* janj med obema državama. HmaHfei nemiFi pred parla- (Tretji dan debate.) Beograd, 30. sept. Ob pričetku današnje seje Narodnega predstavništva je bil prečitan predlog, ki ga je stavil o imenu poslancev iz okupiranih krajev posl. Trinajstič, da se rifij izbere poseben parlamentarni odbor, ki bo sodeloval z vlado vprašanjih zunanje politike. Predlog je bil izročen posebnemu odseku predoceno. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o Bukšegovi interpelaciji Posl. Kneževič (neodv. sicijalist) izraža svoje začudenje, da gotovi politiki branijo v parlamentu pobu-no hrvatskih kmetov. Značilno je, da so se našli oficijelni socialdemokrati z reakcijonarci Narodnega in Jugoslovanskega kluba. Zakaj pa srbski kmet ni mrmral, ko je moral dati svojo živino? Po-buna na hrvatskem je plod brezvestne strankarske agitacije, ki je hujskala kmeta, češ, žigosajo ti živino, ker Srbi nič nimajo in jo hočejo tebi vzeti. To niso govorili tuji agenti, nego ljudje naših političnih strank. Govornik ne odobrava postopanja oblasti, ogorčen pa je proti zavratni taktiki strank, ki neprestano med pripro-stim narodom na Hrvatskem in v Sloveniji gojijo mržnjo do Beograda, da bi se pretvorila v mržnjo do Srbije in se oškodovalo narodno je-dinstvo. Hrvatski kmet je dajal 'Avstro-Ogrski ogromne žrtve, on ni dajal Avstriji samo svoje živine in svojega imetja, nego je pošiljal tudi svoje sinove na italijansko in rusko bojišče ter proti Srbiji, a ni mrmral proti temu, ni se protivil, kakor se protivi danfs. (Razburjenje med enim delom poslancev.) Mrmra se proti „srbskemu balkanizmu". Pri tem pozabljamo na to, da vzrok naše slabe kulture ne tiči v naši duševni zaostalosti. Vzrok tiči v tem, ker smo se morali skozi stoletja vojskovati, da varujemo materiialno kulturo zapad-nih Evropejcev. Vojskovali smo se zato, da smo jim pomogli, da so se z našo pomočjo osvobodili svojih narodnih tlačiteljev, da imajo danes ono narodno svobodo, ki jo uživajo. Tako postopanje je nelojalno. Končno predlaga govornik sledeči motivirani dnevni red, ki naj bo po njegovem mnenju naj-ostrejši protest proti natolcevanju Srbije: „Sprejme se na znanje izjava vlade, da se vse osebe, ki so zakrivile dogodke na Hrvaškem, izroče sodišču. Nafcfdno predstavništvo pa obsoja tendenco interpelacije, ki označuje te dogodke kot posledico uporabe zastarelih srbskih zakonov ,5n metod, ker take tendence poizkušajo razpihati plemenski antago-nizem." Posl. K. Zlatic (rep.) meni, da se Slovenci in Hrvati boje srbske premoči. Nesoglasja treba poravnati.Je-dinstva ne dosežemo s silo, temveč le z ljubeznijo. (Burno odobravanje.) Posl. M. Basic (lib.): Po mojem mnenju ima lahko sedanja debata žalostne posledice in lahko povzroči državno krizo. Naši sovražniki imajo nad nami svoje dopadenje. Od-puščajmo drug drugemu napake in delujmo složno na povzdigi celokupnega naroda. Posl. Wilder (hrv. demokrat): Vsi dosedanji govorniki so pozabili, da se nahajamo v stadiju ustvarjanja naše države. Kateri narod pa se je zedinil brez zmešnjav in trepeta, brez meščanskih vojn in brez krvi? Francozi so svoje ujedinjenje plačali s potoki krvi. Italijani so imeli nešteto meščanskih bojev. Istotako je bilo v Nemčiji. štiriletne vojne med severom in jugom je bilo treba, da se je ustanovila velika Severna Amerika. Ali ni izvanredno važno dejstvo, da se naša plemena nikoli niso bojevala med seboj? Končano je naše ujedinjenje, izvedeno je z voljo vsega našega' naroda. Proti edinstvu pa delujejo sovražne sile, proti edinstvu, za katerega smo se stoletja bojevali. Ali vendar je tudi na Francoskem tako; analogno na-jeproiovanju pri nas, nasprotujejo lam celokupnosti pripadniki stare-fli-fcastije.jše dandanes imamo na An- gleškem stranko za Stuartovce. Ideja narodnega jedinstva ni oslabljena, nego nasprotno, ona se je ojači la. Naše državno ujedinjenje ni zunanji, nego je samo še notranji problem. Gotovo je težak. UnifiVacija še dolgo ni dosežena in mi živimo samih provizorijih. Dve leti smo čakali na volitve. Sedaj so preH durmi in prišel je Narodni klub, da ob priliki Bukšegove interpelacije razvije svoj program mržnje in nezadovoljnosti z vsem onim, kar je doseženo in kar obstoji. (Razburjenje med Narodnim klubom.) Smatrati Radica za repre-zentanta hrvatske duše in hrvatskega naroda, je prcfsnatija vrega hr-vatstva in največje natolcevanje hr-vafstva. Treba je povedati narodu, da so cedaj dani vsi pogoji 7<\ mž svoboden ustavni razvoj. Ni prav, di oni kritizira napcke, ki sedi r.a vladi in postopa dvojestranrko; v eni roki ima oblast, na drugi strani pa dela pri širokih masah ljudstva za demagogijo, da tako pride do mandata. Ta dvojestranost sc bo ljuto maščevala. Ali za Vas (obrnjen proti poslancem Narodnega kluba) slede nova jamstva, ki bodo odpravila zadnje ostanke stare habsburške mpnarhije in habsburške politike. (Burno odobravanje in ploskanje.) Po kratkem odmoru je dobil besedo posl. Grisogono (hrv. demokrat), ki polemizira z govorniki. Posl Rit-tig (Nar. klub) ga prekine z besedami: „Vi ste bili avstrijski državni pravdnik!" Posl. Grisogono odgovori Rittigu: „Da, bil sem. Pa sem bil tudi v ječi v istem času, ko ste bili Vi v Švici!" Nato nadaljuje: Naša dolžnost je, da gremo med narod in da poučimo kmeta, da je ta država naša in njegova. Država je tu, narodno edinstvo je tu, in Vam (fwoti poslancem Narodnega kluba) ni treba, da ga razbijete. (Odobravanje pri članih Demokratske zajednice.) Posl. Grisogono nadaljuje: Če je zlo, potem je pač zlo. Ah, gospoda, če je zlo v tej hiši, zlo v državi,' je to moja hiša in jaz moram odpraviti to zlo. (Odobravanje in ploskanje.) Mi imamo moč in voljo, da zgradimo državo. Ko odhaja zunanji minister v inozemstvo, mu moramo v slovo izjaviti, da smo vsi brez razlike složni v obrambi naše države, da smo vsi ena duša in eno srce (Navdušeno odobravanje in ploskanje vseh poslancev.) Posl. St. Protič (rad.): Jaz ne >om branil srbskih zakonov, ali moram izjaviti, da sem trdno prepričan, da srbski zakoni niso krivi teh dogodkov. So tudi drugi zastareli zakoni. Opozarjam samo na Bachov „Priigelpatent". Sicer pa o tem nimamo na razpolago jasnih dejstev, g. Bukšeg ni dobro informiran, pa tudi od strani vlade ne vemo ničesar. Jaz za svojo osebo menim, da tiči vzrok teh dogodkov v napačnem pojmovanju pravnega čuta in zakonitosti. Drugi vzrok so pogrešeni ukrepi, ki so jih uporabljale naše oblasti, in ki so izzvali ter ojačili nerazpoloženje. Batine je prvi uvedel na Hrvatskem polkovnik Teslič, toda to ni bil Srb. (Polk. Teslič je bil prej avstr. oficir. Op. ur.) Gospod \Vilder je govoril o demagoštvu, sam pa je glasoval za komuniste, ko so se ti pripravljali za sovjete. (Razburjeni protesti pri dan.) Podban Roje (ki je demokrat) je zahteval, da državni pravdnik odstopi od tožbe proti komunistom. Posl. Wilder zahteva besedo za osebno pojasnilo proti posl. Protiču. Medtem pa predsednik zaključi sejo ter odredi prihodnjo za jutri ob 16. živina. Kmet Nikolaj Mucek je vzel upravitelja okrajnega glavarstva pod roko in ga odvede! v spremstvu drugih kmetov k mizarju, ki je ravnokar dovršil krsto za ubitega kmeta Josip Su-lička. Tu je množica prisilila upravitelja okrajnega glr-.irVva Spillerja. da je mora! nw!i k mrtvašnin na dc."c~iu ramenu krsto, v levi roki pa križ. Ko so priš'i tako na pokopališč?, je neki vd?ri! Snttlerja s jaj- cem po glavi, tako, da je Spiller takoj na zeHjo. Obteženi Blaž Tupek, ki je bil oborožen z vojaško puško, je zahteval od Nikolaja Muce-ka, da ubije Spillerja, kar ie pa ta odklonil. Tupek je na to izjavil, da bo sam to storil, postavil se je kake tri konic cd Spillerja, ki je ležal obrnjen z clrazom k zemlji in je ustrelil v njrgcv hrbe*, rekoč: „Sedaj ima dosti." Množica je zahtevala, da še par-krat ustreli in Tupek je še dvakrat ust::li\ pelTi je pa prci3':al mrtveca in si prisvojil zla*o uro in verižico SnlLrjc-o v vredncs'.i okolu 3000 K. V preiskavi je Tupek izjavil, da so napad!! Spillerja na pokopališču trije kmetje s koli in ga tolkli po glavi, da se je zrušil na zemljo, njemu so pa dali puško v roko in ga prisilili, da je streljal na Spillerja, ker drugače ubijejo njega. V strahu je trikrat ustrelil, ne vedoč ali je zadel ali ne in pravi, da je Spiller takrat bil že mrtev. Zdravniški izvid trdi, da udarec s kolom ni bil smrtnonevaren, n?č pa so smrt jjovzročile krogle iz puške. Priče so v preiskavi izpovedale, da obtoženec ni bil prisiljen streljati, temveč je on najprej nagovarjal na to Muceka in ko je ta odklonil, je Tupek sam streljal. Tupek je torej zakrivil zločin umora in se ima kaznovati s smrtjo na ve-šalih. Politične beležke. Nemiri na Miiem pred soKm. Zagreb, l.okbjrn. Pred sodnim stolom se je začela obravnava proti Blažu Tupeku, 23 let staremu kmetu iz Hrujanca. Iz obtožnice posnemamo: Ponoči med 5 .in 6. septembrom so se uprli kmetje v Sv. Ivanu Zelini, pri kateri priliki je bil ubti kmet Josip Su-ličak. Upravitelj okrajnega glavarstva Oton Spiller se je opeljal dne 6. septembra zjutraj v Konščino, da od tam telefonira po vojaško pomoč, ker je bil upor splošen, telefonske in brzojavne žice v Sv. Ivanu Zelini pa potrgane. Ko se je okolu 3. ure popoldne vračal, so ga uporni kmetje napadli in mu žugali, da ga ustrelijo, češ, da je on izdal oaredfe>x da se kmetom odvzame + Iz demokratske stranke. V demokratskem klubu se pripravlja in nadaljuje nominiranje demokratskih candidatov. Po dosedanjih poročilih >o kandidiral Ljuba Davidovic v vranjskem okrugu, Svetozar Pribi-čevič v Liki, dr. Veljkovič v podrin-skem, dr. Marinkovič v požarevaš-kem, Kosta Timotijevič in Bora Po-povič v smederevskem, a Pavle Marinkovič v Banatu. ■f Jadransko vprašanje. „Gazette de Lausanne" govori o zadnjih fazah jadranskega vprašanja in zaključuje, da še nikdar ni bilo to vprašanje tako komplicirano, kakor je ravno danes, ko se govori o skorajšnji rešitvi tega problema. Niti ene očke ni nikjer, kjer bi se moglo začeti z realnim delom, niti enega konkretnega predloga! Italija ne priznava niti londonskega pakta, niti Wil-sonove črte, niti samoodločbe naroda! Jugoslavija zahteva samoodloč-x> in je tudi pripravljena na kompromisne predloge, ali težava je naj-i kak predlog, ki bi zadovoljil obe strani. Ako je resnično poročilo, da pride v kratkem času do neposrednih pogajanj, tedaj je jako malo verjetno, da bo prišlo do kakih pozitivnih rezultatov, ako bodo na sestanek >rišli državniki obeh držav brez vsakega kompromisnega predloga. + Za Nemce in Madžare. Zajedni-čarji so po zborovanju v Vukovaru Toslali na državni zbor posebno vlogo, v kateri protestirajo proti temu, da županijske politične oblasti nočejo vpisati Nemcev in Madžarov v volilne imenike. Dalje zahtevajo finančno samostojnost za Hrvatsko in pa zagotovilo, da vojaki s severnih [rajev ne bodo službovali v južnih [rajih, ampak tam, kjer so bili re-[rutirani. + Razkritja o madžarski propagandi. Glavni urednik „Arbeiter Zeitung" Austerlitz objavlja izjavo, v kateri pravi, da prevzame on osebno odgovornost za vsa razkritja o Horthyjevi propagandi in o podkupovanju krščansko-socialnih dunajskih časopisov od strani madžarskih agentov. Da bi kdo ne mislil, da se hoče skrivati za svojo poslaniško imuniteto izjavlja, da bo odložil svoj poslaniški mandat v tem hipu, ko vlože proti njemu podkupovalci in podkupljeni prvo tožbo, ker hoče pred sodiščem dokazati razkritja Arbeiter Zeitung". + Konec vojnega stanja v Italiji nastopi po sklepu italijanske vlade 31. oktobra. Vendar se demobiliza-cija v okupiranih krajih ne bo še popolnoma izvršila in se tudi ne bodo ukinile vse važne odredbe. -f Novoizvoljena švedska poslanska zbornica je sestavljena tako-le: 72 konservativcev, 28 zastopnikov kmetijskih organizacij, 47 liberalcev, 76 socialnih demokratov in .7 levičarskih socialistov, i * Minister Korošec se v nedeljo vrača v Beograd ter prevzame priče tkom prihodnjega tedna zopet vodstvo ministrstva saobradaja. * Za načelnika politicno-tehnične službe v ministrstvu za notranje zadeve je bil imenovan profesor lozan-skega vseučilišča dr. Reis, znani prijatelj Jugoslovanov. * Odlični poljski politik Stanislav Roszkowski, član poljske delavske stranke se mudi v Jugoslaviji, da proučava naše razmere. Iz Zagreba se je podal v Ljubljano. * Primorci svojemu prvoboritelju. Na nedeljski dobrodelni prireditvi kluba „Soča" dne 3. t m. v Narodnem domu v Ljubljani bodo primorski rodoljubi izročili svojemu ljubljencu in zaslužnemu prvoboritelju dr. Gustavu Gregortnu umetno izdelano spominsko diplomo, kot znak hvaležnosti za nepopisne žrtve, katere je doprinesel prvak tržaških Slovencev tekom skoraj štiridesetletnega neumornega, neustrašenega, vseskozi idealnega delovanja za narod svoj v našem lepem Primoriu. Diploma se mu bo izročila s primernim nagovorom okoli osmih zvečer. Naši odvetniki pri vojaškem sodišča. Kakor znano je bilo vpoklicanih pral tednom na dvomesečno orožno vajo 17 ljubljanskih pravnikov, med njimi 12 odvetnikov in dva odvetniška kandidata V torek je prišlo „na vežbo" še 7 pravnikov. Poverjena jim je naloga, rešiti približno 3600 aktov prejšnjega vojaškega sodišča, ki so ležali nedotaknjeni v registraturi. Novovpoklicani „redovi-avditorji" so se lotili svojega posla s tako vnemo, da ste do danes rešeni že dve tretjini vseh aktov. sv Odbor Sokola I. izreka tem potom vsim, ob priliki Koroškega dne sc:!:!u-ic-cim bratom in sestram, posebno moškemu in ženskemu naraščaju, najtoplejšo bratsko zahvalo. * Za generalštabni kurz vojaške akademije se je prijavilo 46 kandi-datov-ofirirjev, a izpit je napravilo samo 21 kandidatov. * Znamenje časa. V uradnem listu sta izšli te dni dve zanimivi objavi: v eni se razpisuje mesto za docenta za meteorologijo na belgrajski unverzi z mesečno plačo 105 dinarjev, drugi o-glas pa išče kuharja za bogoslovje sv. Save z mesečno plačo 150 dinarjev s prostim stanovanjem, brano ogrevom in razsvetljavo. Preizknšnje iz državnega raču-narstva v Ljubljani se prično dne 27. oktobra 1920. Prošnje do 12. t. m. predsedniku komisije — finančni računski oddelek v Ljubljani. V >rošnji bodi povedano, kateri pomoč-d so prosilcu služili pri učenju. Amerikanska prtljaga. Naš generalni konzulat na Dunaju je prejel dopis avstrijske vlade, da je zadnji čas došlo na Dunaj mnogo prt-jage, ki je lastnina bivših civilnih interniran cev iz Amerike. Poleg tega pride tudi še veliko take prtljage iz Anglije. Mislijo, da je med to prt-jago tudi kaj lastnine naših držav-janov, ki so se zadnje čase povrnili iz Amerike. Na to opozarja notranje ministrstvo državljane. Obrniti )i se bilo na jugoslovanski generalni konzulat na Dunaju ali pa na deželno vlado. Ne hodite na Francosko dela iskat. Naš generalni konzulat v Vlarseilleu javlja, da so razmere za naše delavce na Francoskem skrai Ljubljana, 1. oktobra. cga magistrata dovolila za leto 1920. pobiranje sledečih doklad: 40 % doklada na zemljiški in hišno-najemninski davek, 65 % na rentni davek, 87% na kontingentirano in nekontingentirano pridobnino in na pridobnino po II. poglavju kakor tudi na plačarino in krošnjarino, dalje se zviša doklada na pivo na 40 kron od hektolitra in na 60 kron od steklenice šampanjca (seveda le od konsuma, ne od produkcije in prometa), 4% kanalska pristojbina. Gostaščina 12% začasno ni zvišana, ker vlada želi diferenciacijo, da se manj premožnih preveč ne zadene. Občinska doklada pri prenosih lastninske pravice in na užitnino na vino se ne poviša, ker so itak zadnji čas zvišane državne pristojbine (užitnina) in s tem samoposebi tudi doklade. Vodovodna naklada se zviša na 12% najemščine. Ako kdo porabi več kakor zanj določeno množino vode, plača za temeljno množino po 60 vin., za višjo množino po 1 K za m3. Teh Sarina in občinska doklada na železniške vozne listke je konečno zavrnjena. Glede go-staščine in glede občinske naklade na reformirano užitnino na vino se bo občina mogla ponovno izjaviti in staviti predloge. * Za dijaško kuhinjo. V soboto bo v Narr '" 'Wm v Maribora koncert v korist mr-ih:r?t-c dijaške kuhinje. * V občinsko reklamacijsko komisijo v Celju sta bi'a na seji da ^ vse kazenske pre-sa nr.*T. ha iskat riela r^rln v ct-ro, jskave zaradi tihotapstva V plebisdt- so prišli tja iskat dela, pada v skrajno bedo. Naše oblasti nimajo niti dovolj sredstev, da bi jim omogočile jovratek. * Državne nabave. Pri centralni vladi v Beogradu je ustanovljen poseben odbor, ki bo izvrševal nabavo vseh potrebnih stvari za državne urade. Na čelu tega odbora je generalni inšpektorat finančnega ministrstva. šola za davkarje. Po sklepu eko-nomske-finančnega komiteta razpisuje generalna direkcija neposrednih davkov komcurz za vpis v davkan-v-i ;roJi, ki bo trajala od dne 1. novembra do dne 30. aprila 1920 v Beogradu. Kandidati morajo biti absolventi 6 ali 8 razreda srednje šole; šolanje bo na državne stroške. V šolo bo sprejetih do 120 kandidatov. Rok za vlaganje prošenj je do dne 13. oktobra * Amnestija za Bosno in Hercegovino. Povodom svojega obiska je podpisal regent Aleksander ukaz o pomilo-ščenju. * Industrijski muzej se ustanovi pod pokroviteljstvom ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. * Nov list. V Zemunu je pričel izhajati nov demokratski list „Narod-na misao". * Občinske naklade v Maribora. Dežetaa vlada ie vsled predloga nem ozemlju na Koroškem definitivno ustavijo. Carinarnice so že prejele ukaz v tem zmislu. * Snrfna J:r:V noči od čefrika na petek je v mariborski splošni bolnišnici umrl dežeinosodni svetnik dr. Pavel Kočevar » starosti 51 let. Zadel ga je mrivoud. Pogreb bo v nedeljo popoldne oh i'> uri nok^^iijšče na Podbrežje. - Na celjski pošti so -onet spreieli v službo ob prevratu odpuščenega Fack-la, ki ne zna niti besedice slovenski in je imer.-val svoječasno naš jezik, mačji jezik. Baje mu bosta sledila kmalu še Hubner in Go'itsch. * Za koncert Balokoviča v Ljubljani se vrši prodaja vstopnic v soboto dne 2. oktobra od 8. do 19. ure, v nedeljo dne 3. oktobra od 8. do 13. ure !n na dan koncerta dne 4. ckcc"> f od 8. do 18. ure v Anončni ekspediciji Al. Aia-telii (Kongresni trg 3, 1. nadstr.) ter zvečer od 19. ure naprej pri blagajni v Unionu. * Jadransko društvo beguncev z juga v Mariboru priredi v soboto in nedeljo ob ugodnem vremenu izlet k Sv. Arehu na Pohorju. v * Strela je ubila v i. —r* *- ->ri Jelšah v sredo zv~"-r v s'3~o- aniu sodnega kanclista Fursta v kuhinji sedečo služI?'-'''1 r~".T» pisala rejcem v Ameriko pismo, da se namerava preseliti tjakaj«- * Pogorelo je včeraj popoldne go-ipodarsko poslopje g. Kobija, lesnega trgovca na Bregn pri Borovnici. * Skupil io ie. Tako: po polomu so se pojavili v Ljubljani bosanski cunjarji, ki so pokupili vsako, še tako obrabljeno obleko ter jo potem v Bosni prodali za drag in iep dobiček. Trgovec Softič Hasan beg iz bihačke okolice je često-krat prihajal v Ljubljano, kjer mu je zadišal še drug dobiček. Začel se je baviti s tihotapstvo:;! tobaka preko de-markacijske črte v Logatec. Pred nekaj dnevi si je Softič Hasan beg nakupil v Ljubljani okoli 400 zavitkov egiptovskih cigaret ter se brez potnih doku-mentov ponoči splazil preko demarka-cijske črte. Italijanski financarji pa so ga zajeli, mu r-plenili vso zalogo to- mu pobrali novce in ga bacili na-zai preko dTparkaciiske črte. c.-'aj v Ljubljani brez denarnih sredstev, obenem pa ga prc^r ija vrh -,:"'i ' -r;no Sodišče zaradi nakupa sumljivega blaga. * Poškodbe Posestnik France Loč-nišk -r i" ■'P> Vidu ie na glavi z vilami poškodoval svojo ženo Frančiško, ko sta se med seboj prepirala in prereko]a. — Hlapec pri Knezu, France Luštik je na cesti v Mostah povozil osemletno deklico Marijo \7ost-nerjevo. * Zastaspila se »e z arzenikom v ir~~. zaporu TJrg Mildavec z Rdečega bi-ega na Pohorju in kmalu nato urmla. Baje je izvršila samomor iz potrtosti zaradi 48urnega zapora, v katerega je bila obsojena-zaradi spora z neko svojo sostanovalko. bi našli kaj sumljivega, se z njihovega | obnašanja ni videlo kljub temu, da sta bili dve sobi opremljeni z najfinejši- _ Gospodarsko bližaoje s ceškoslo- samo dobrovoljna korporacija, ki pa [ mi električnimi stroii harvami. risal-. a*. d.—.^i,; ..ima in mora imeti velik vpliv na na- daljnji razvoj našega gospodarstva, s tem, da daje nasvete in iniciative kom-petentnim ministrom. Gospodarski sa-vjet ima več pododborov, kakor za: trgovinsko politiko, za industrijo, za denarne zavode, za prometno politiko itd. Sotrudnik „Riječi"'se je razgovarjal z Mariborsko porotno sodišče zaključi svoje jesensko zasedanje z današnjo razpravo o poskusnem nožigu ¥oho-jeve tiskarne v Prevaljih. Tiskovna pravda Nachtigall in Favaj proti odgovornemu uredniku klerikalne ,,Straže" Stuparju, ki bi se imela vršiti t)red okrožnim sodiščem, je bila preložena. * Stroga sodba. Marta Rosenberg in hjena roj 1 »cHcnstcin bi'; c mariborskega okrožnega sodišča zaradi mešani^ mleka, ki sta ga oddajali kavarni Central, obsojeni vsaka na 55.000 kron globe. Zagovornik je prijavil vzklic, zastopnik državnega pravd-ništva pa se je pritožil zaradi prenizke kazni. mi električnimi stroji, barvami, risal-| vaško republiko. Praški vzorčni vele-nim orodjem itd. To so predmeti, ki trg so obiskali tudi ofidjelni vladni morajo biti sumljivi vsakemu otroku, zastopniki Jugoslavije. S to trgovin-Mogoče so jim natvezili, da to robo sko misijo je imel razgovor dopisnik rabijo ženske zr, lase barvati in sušiti. J „Nar. Listu", o katerega vsebini pri-Cez teden dni po teh natančnih pre-jnaša imenovani list sledeče (pri če-lskavah so se odpeljale dame te druž-; mur ijst opozarja, da so izraženi na-be preko noči. Ostali so le še Lettis, zori zastopnikov misije gg. Stankovica Galovič in Murdaj, kateri so dva dni (trgovsko minist.) in Dušana Panti-vrestavraciji „Florijančič" prav fino ča (centralna uprava) osebnega in ne obedovali, tretji dan pa izginili, ne da oficijelnega značaja): Najboljši prija-bi plačali ceho. Vila je ostala osam- teljski politični odnošaji brez istoča-ljena. G. Florjančič je potem v raz- snjf, gospodarskih stikov nimajo prak-govoru z nekim ljubljanskim odvetni- tičnega pomena. Politiko dela samo kom izrazil svoj sum ter ga naprosil, par ljudi, gospodarsko politiko pa da naj, ker oblasti radovljiškega okra- ustvarja cel narod. — Vojna je ja niso kos to zadevo natančneje pre- prinesla velike izpremembe v gospo-iskaii, stvar javi ljubljanski policiji, darskem in trgovinskem življenju. Pre-Omenjeni odvetnik je, prišedši v je je producent imel kupca, danes ku-Ljubljano, obvestil policijskega nad- pec išče producenta. To pa je samo zornika Habeta, ki jc takoj uvidel po- prehodni pojav. Producent mora sam men Florjančičevih opazovanj. Ljub- iskati tržišče svojemu blagu. To prak-Ijanska policija se je z vso vnemo po- ticira že sedaj Nemčija, ki je že resno prijela cele zadeve in kmalu spozna- obvladala Balkan. Jugoslavija konsu* la, da so bila vsa domnevanja Flor- mira v glavnem dve vrsti blaga: naj* janeiča resnična boljše (luksuriozne) in slabše kvalite- Da ni bilo vztrajnosti g. Florjana- te. Galanterijsko in luksus-Mago se v ča in dr. n! liubliarcka policija na Jugoslavijo uvaža le glavno iz Fran-hvalevi*eaen, energičen račin vzela za-; rije, Anglije in Italije, dočim se je deve v s«ojo roko — tovarna lažnih blago za široke pred vojno uva-bankovcev na Bledu hi še danes ne- žalo pred vsem iz Nemčije, sedaj pa mnrorlA ronrioirol« « n «i/\trXn«!nn 1 i -» Atro^fltn \'eče ima le pravico da izraža svoje mnenje, ne pa da kritizira. = Besede na finančni konferenci. Na mednarodni gospodarski konferenci je govoril Holandec Vischering o denarnem obtoku in menjalnih kurzih svetovnih borz s posebnim ozirom na iztočne države z nizkim kurzom ter o sredstvih, kako omejiti naraščanje papirnatega denarja, in o raznih bančnih vprašanjih. Za njim sta govorila Anglež Ruther-ford in Nemec Urbig. Razen stro-covnega referata Vischeringovega je konferenca premlevala obče fraze o solidarnosti, štedljivosti, blagohot-nosti itd. Strokovnjaki ne prisojajo Konferenci večjih uspehov. Angleški delegat Chalmers je govoril o svo->odni trgovini in se izrazil, da se njegova vlada zavzema za najširšo svobodo v trgovini. Sedaj obstojajo omejitve le glede prehrane. = Angleški načrti glede donavske plovbe. Kakor smo že penovno poro-rali, je angleški in deloma tudi francoski kapital silno udeležen pri raznih donavskih paroplovbenih družbah. Zlasti madžarske družbe so prišle v jx>polno odvisnost. Sedaj pa listi poročajo, da se v Londonu resno bavijo z načrtom vse posamezne družbe združiti v enotno družbo. Na ta način bi bil promet po Donavi olajšan. — To vprašanje bo ventilirano o oktobru na posebni konferenci v Parizu, ki naj stopi v tej stvari v zvezo z mednarodno donavsko konferenco. Kako stališče bo zavzela Jugoslavija? Upamo, da odklonilno. — Padanje angleških prevoznih cen. Prevozne cene po morju so v zadnjem času silno padle. Poročali smo že o padanju prevoznih cen po Adriji in v sosednih morjih. Sedaj pa poroča časopisje, da so tudi Angleži bili prisiljeni za prevoz po ve-Skih morjih cene znatno znižati. Od marca do danes se je tarif znižal za 50%. Glavni vzrok leži v povečanju svetovne tonaže in v pomanjkanju prevoznega blaga. = Nova železniška proga. Prometno ... . , ,. , . ... ministrstvo je sklenilo, da se še letos Ministrski svet je v seji dne|prične z gradnjo nove železniške pro-24. septembra prepovedal izvoz sle- ge od Čoke do Velike Kikinde v Ba-dečih predmetov: volne, govejih, natu. Nova proga bo dolga 20 kilo- bimo natančno sliko cele zadeve, je imel včeraj eden izmed naših sotoid- iane in je rekel, da se mu kot ,.šofer- nikov razgovor z blejskim poštarjem S iu" pri nas dobro 1. ori 14. ari 21. uri 789*0 736*5 736*0 S."* E g ® — r*i3 13*4 »•7 15*6 Vetrovi d- j«r v. j«g. zap. Nebo megla pol. obl. Obir 2044 m nad morjem 80. sept 1. okt. 21. uri 7. uri 698*8 597*3 sev. vzh. jug. vzh. več. jas. jamo srednia včerajšnja iamperatsra 15*0, normalna 12-9 Vremenska napoved: Več. oblačno deževno južno Tremi Solnce vzhaja dane« ob 6.2, zahaja 17.S7._ Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene, Mali oglasi. i assaaaaaaaaaai a a __J§ ! n a B a ■ Smepilisnsbo strojno TipfeaFicalstFoiBpislial^S takoj. Naslov pove uprava «Jutra». Pnnrla CO popolnoma nova hiša s I i KI 110 uu hlevom in vrtom. Tam se i tudi proda novo potiatvo zaradi odhoda dotičnika iz domovine. Cesta v mestni j log št. 9. 248 2-1 ; Se rob pisalni stroj Mm" se oeno proda pri knjiga Urbanu Hrovatn v Novem mesta. 253 j Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olj o, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. 57 104—10 Glavna zaloga: ii L d. z o. z. £ jajc in krompirja USL menza v Ljubljani (Prešernova ulica). Isto-tam sc preda točilna miza z aseri-kansklm aparatom po ugodni ceni. 251 1SS22* plesliarslia in \m- sbs delavnico Sunajska cesta 16, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. a a • a e SF33S3EBaf3SaaBB8SaS!3ASS3K£:2! prej A. Zankl^sinovi. Proda sc hiša vom!™^*^™^ ▼ Trbovljah, najbolj primerna » obrtnike. Več s« iz*e pri lastniku Ivanu Oreinlkn, zaloga pire «Union», Trbovlje. 256 5—1 Hupi se motorno fcn'i? vo^a. Prednost oni s prik! li '; J J vešč nekaj urezovanja, voljan pa, se privaditi temeljiteje. Vljuden in oglajen nastop. Dober poznavalec vsakega krojaškega dela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod „5t. 87" liii upravništvo „Jutra". 214 3-3 Obvssčilo. i; Obveščava cenj. odje.aaicc in p. n. občin- i stvo, da sprejemava nova dela in popravi;, po iiajuižjih cenah. Gotovi čeriii v zalogi, j Tnristovs&l čevlji domačega iz-' delka. 211 8—3 Ant. in Jož. Brajsr-Iapele Ljub! i a n? j .£ur j aški trg (Breg) št. 1. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) i„„ j . (,„_,,- Vae vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse lndn-rc-jaja in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v radarsko, fažinarsko na debelo: Smp0rt. ta ken^^5stroko- Eksport. M. U. Dr. Rudolf Zaletel začne ordinirati od 5. oktobra naprej vsak dan v Višn i gori na Dolenjskem. 262 COSULICH-LINE Vew7ork-Baenos-Ayres-Bio dl Janelro Santos-Montevldeo. 94 17-5 . .-i. .... . ..... v-v- .r , - jjr^piagna pojasnila in prodaja voznih listov ■''-•• ----- ->;'5®.,>J-' za potnike iz Slovenije edinole pri: SIM9N KMETEC, UU8UAKA, Kolodvorska ulica 26. za Ustavotvorno Skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Štefan Sdgadin. = Cena 16 K. — 2414 Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica St. 6. Konkurenčne cene! Oo srn lili :odni ceni | B V Proda se takoj in po uj lepaprltliGneniša z lepim vrtom in z nekaj zemljišča, zravna še eno poslopje. Leži prav v bližini Ljubljane. Naslov pove: Anončni zavod Srago Beseljak, Ljnbljana, Cankarjevo nabrežja 5. -39 trg ERJAVEC & TURK iiia z žele pri „Z!ati lopati" (prej Harnerschmidt) Ljubljana, Va? azorjev trg št. 7 147 nasproti kriievniške cerkve. 26—3 247 2—2 prvovrsten r- >■* i^vežbana v vseh pisarniških poslih, ac :. sa veletrgovino z žitom. One, ki so .v tej stroki delovale, imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „žito'* se prosi na upravništvo tega lista. priporoča 85 14—C Ihmlms Princ Llub§jana Manufaktura 196 13-5 Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/1. M s® pecerijsko in delikatesno blago § dobro asortirano, raznovrstno kolonijalno blago, kakor: kavo, čaj, riž, čokolado, kakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, gnjati, konservirane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vina v steklenicah in divjačino, samo prvovrstno blago, priporoča mL Sfacul. Ljubifina Se9enbur& ;a ulica. 203 3-3 Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. f. u: pleskarja Lj ubijana, Breg št. 6 1 sc oriporvčata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela. 228 10-4 pip kzi piasci iz Waterproof cloth se dobe pri tvrdki i® 8-5 a & £. Skaberne LJubljana, Mestni trg št 10. Samo na debele! Vsakovrstna manufaktura se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki 112 20—7 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni avto za prevažanje! Konkurenčne cene! Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn = iz Prostejova (Češkoslovaška) = Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante in dečke ter za vsako* vrstne delavske sloje. 125 3 Trpežno blago. Samo na debelo. >tsa Jos. Stopar — manufakturna trgovina ■■ Ljubljana, 202 3-2 Dunajska cesta St. 5. SI rs3< o Kupujte pri MM, ki inserirajo y „ Jutru"! d. ss o. z. 21 104-12 l Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 | ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: ^ Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, v kockali, amerikanski, Java kristal ^ beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, f^ sir, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnjn, sol, vžigalice, i milo in petrolej, belo čiščen, snkneno in manufak- o turno pof>irjo blago, čevlje, moške, ženske in deške, i ročno delo, trpežno, v vseh številkah. jijC -ar s—a n>-a r>—a e>—a p~a 1 k—h t ts-/i c»-a g>~a r>~a g>~a-eq Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana. ** Ljubljana • Spodnja Šiška priporoma svoje izborno pivo v sodcih in stekle-9 nicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska piia zelo priporočljive. 43 52-6 ESI geograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, & tjnbljana, jšaribor, jUetkovic, Opatija, | sprejema vlege na hranilne knjižice, žiro in druge vloge po9 najugoanejšimi f Sarajevo, Split, Stbenik, Začar, Zagreb, 9 52-6 Zrsi Wim pogoji. prevzema vse bančne posle poS najagožnejšimi pogoji. | ^^^^^^^^^ a