Poštnina plačana v gotovini.
UMIKI
LETO II,
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.
Vesel Božič 1939
MM
'	•	'-.s	.	.
Ipll
■
Vsem naročnikom in čitateljem »To-tega lista« želita vesele božične praznike Uredništvo in uprava.
Prihodnja številka izide v soboto, dne 30. decembra.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Z današnjo številko zaključujemo II. letnik »Totega lista«. V prihodnjem letu bo izhajal naš list istotako na 16. straneh, vsebinsko še izpopolnjen in Vam krajšal čas. Pri delu pa nam morajo naročniki pomagati s tem, da nam vsaj točno plačujejo tako malenkostno naročnino.
Naročniki, ki so z naročnino še na dolgu, dobe tekom tega meseca položnice z naznačenim zneskom dolga do 1. januarja 1940. Prosimo, da nam ta znesek nakažejo, ker bomo z novim letom črtali vse zaostankarje in jim ne bomo več pošiljali lista.
Pripominjamo, da smo list naredili takorekoč iz nič in da smo ga - kljub vsestranski skepsi - vzdignili na dostojno višino, ki jo hočemo tudi obdržati. Subvencij ne prosimo, zahtevamo le to, kar nam gre: točno plačevanje naročnine!
Upoštevajte te vrstice in ugodite nam.
Uredništvo in uprava.
December 1939
Prihaja božiček, trgovčev mošnjiček že leze narazen; uradnik pa prazen si žepek obrača, ker drago preplača potrebne blaginje; saj letos draginje je prava poplava. 'Uradnik postal zato — molzna je krava.
Lepd božična darila
nudi
NA ZAPADNI FRONTI
»Počakaj, mali! Se bo jedače za nas! ‘
Kaj je...
idealist = plemenit idiot, egoist = plemenit modrijan, pesimist = prekanjen lump, optimist = častitljiv teplec, delikvent “== tak, ki so ga že prijeli,
bančni ravnatelj = tak, ki ga še niso prijeli, kritik = oskrunjevalec mrličev, uradnik = pomemben človek, polic, uradnik = še pomembnejši človek,
rezervni poročnik = najpomembnejši človek, poročnikova žena = kavcijska lepota,
moderni filozof = človek, ki ne ve, da nič ne ve, profesionist — človek, ki nič ne ve, a nekaj zna, profesor = človek, ki nekaj ve, a nič ne zna, lirik = duhovit stradalec. komercijski svetnik = nasprotje liriku,
kazenski zagovornik = človek, ki more druge prepričati o nasprotju tega, kar sam ne veruje, človek — edini pametni, nepamet-110 živeči sesalec, opica = vrsta živali, ki jo je Dar-win najhuje razžalil.
ljubezen = otroška bolezen, zakon = tajna bolezen, ločitev = zbujen j e iz navidezne bolezni, sreča = mrtvorojena tašča, red — dokaz dostojnega mišlje-uja,
nič reda = čestokrat dokaz še dostojnega mišljenja.
JEZIKOVNA ODKRITJA
Veste, kako je nastala beseda — paragraf?
Od uboge pare, ki mora v »graf«. Sinteza obeh je potem paragraf.
Beseda telegram je dobila zadnji nov pomen, odkar kupujejo gospodinje teletino na grame.
Ko smo že pri teletih, naj omenimo še zanimivost, da poznamo tele-fon (n. pr. Ritter von XY), telegraf, ne pa še tele-barona.
Zmrzovale!, pozori
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zdaj jesen je šla od nas, vzela sta jo zima, mraz,
Vse na toplem se drži in se stiska krog peči.
Peč toploto dobro da, če so drva kupljena (to ni šala, to ni vici) pri plačniku teh vrstic.
BRANKO MEJOVŠEK trgovina s kurivom
MARIBOR, Kneza Koclja ul. 13
TbI.24-57
PODRUŽNICA: Aleksandrova o.
SREČA
Mirko: »Marna, bodi zadovoljna, da smo v 'hiši saraio trije otroci.«
Mati: »Zakaj ipa?«
Mirko: »Učitelj nam je reikel, da je vsak četrti otrok, >ki pride na svet, Kitajec.«
SLUŽBENA SKRIVNOST
Učitelj: »Poslušaj, Peteri Če vam dajo vaše krave trideset litrov mleka in če si vi obdržite tretjino za domačo uporabo, koliko mleka prodate?«
Peter: »Ne smem povedati.«
Z GORENJSKEGA
Učenka učiteljici na majniškem izletu proti Bledu v Gorjah: »Gospodična, tu v tej vasi so prav sami nesrečni ljudje doma.«
»Zakaj pa?«
»Ker je na vseh hišah napisano Gorje.« SLEPIČ
Bizgeca boli trebuh. Že tri dni. Četrti dan gre k zdravniku.
»Takoj v bolnišnico«, ipravi zdravnik, »da vam odrežejo slepiča!«
»Oprostite, gospod doktor, ali mi ne bi mogli kaj drugega odrezati?«
»Zakaj pa?«
»Veste, slepiča so mi že lani »odrezali.«
JAKOB MULAVEC
zaloga ur, zlatnine In srebrnine ter optičnih predmetov
MARIBOR, Kralja Petra trg 1
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno, solidno in poceni! Vsakovrstno z'ato kucujem po najvlšjl ceni.
Ure	Zlatnina	Optika
Urann j uvel ir
MJLGERMflN
(Jo/po/kč Ul. 15. I
m-oBom mipovimm
Pesem o bencinu
Zdaj, kadar je gospodov dan jo brž bencin ubere vstran, v nedeljo naj bi se molilo, pa ne — z bencinom zrak smradilo.
V	garažo mora vsak motor, da — večen bi mu bil odmor, želi vse ljudstvo si goreče, ki peš skoz ulice se vleče.
Ta dan nihče ne bo umrl, ker bil ga avto je podrl, kirurgov nožarska krdela imajo prav zato manj dela.
Ko ni bencina — vse zastonj! — spet dober mora biti konj čeprav motor v penzijon ga dei je, in konj zato na psa prišel je ...
Kako prečudno čudno je: medtem ko drugi vsi ljudje od vojne le se pomorijo, fijakerji od nje — živijo ...
MED SLUŽKINJAMI
— Zakaj me gospod doktor iz prvega nadstropja zadnje čase tako ljubeznivo pozdravlja? Saj nisem ne mlada in ne lepa.
— Morebiti bo kandidiral in če dobiš volilno praviclo, en glas ima pa le zagotovljen.
DVOJNA MERA
Je gorela zemlja španska, bila kri republikanska jim navadna je čežana.
Če maršira vojska ruska, zanjo ni in ni odpustka, gre po sledi Džingiskana.
JUNAK POD COPATO
Miha je junak podi coipato. Ko je po neki ženini pridigi sedel ves skrušen na stolu, je postalo tudi že njegovi ženi preveč.
»Strahopetec!«, je zakričala nad njim. — »Ti naj ibii bil mož! Ko bi vsaj v žepu stisnil pest proti imeni!«
Izpod Karavank
JESENIČANI SO UŽALJENI
Zveza narodov v Ženevi ]e bila v zadregi za predsednika. Vsi po vrsti so odklanjali to ■ -■< * *>V * mesto. Tajništvo Zveze narodov je pa pozabilo na nas, ker bi prav gotovo ne spraševalo drugod po predsednikih, obrnilo bi se na Jesenice in predsedniška kriza bi bila rešena. Tu imamo namreč predsednike — aktivne in penzijonirane — zmeraj v zalogi.
KER GA JE MIKLAVŽ
v »Totem listu« pozabil, mu bo morebiti Božiček bolj naklonjen. Komu neki?! Leščauu Olipu, ki se je lani dajal za poslanski mandat, pa ga ni dobil. Tudi tisti, ki ga je bii dobil, ga nima več, poslanska sreča je kmalu preč, kakor vse sreče tega sveta. Lanski december je pokazal, da Miklavž ne nosi posebno dobro. Božiček bo morda boljši, brez parkeljna liodl po svetu in zato veliko dobro delo storimo, če Olipa njemu priporočimo.
TIHA SPOMINSKA SVEČANOST
se je vršila 11. decembra na jeseniškem pokopališču. Preostali prijatelji Srečka Srečkoviča so se poklonili njegovemu spominu in svojemu splahnelemu navdušenju.
PRAVIJO
Pravijo, da pri Jelenu bo tovarna zdaj igrala, pravijo, da provizije nekaj bo gotovo dala.
V	DUHU ČASA
je naša tovarna uvedla nočno piščalko. Zaradi draginje, ki je stara jeseniška prijateljica, marsikdo zmeraj bolj tenko piska. To pa ni lepo, že zaradi harmonije sožitja ne in zato v tovarnah zdaj še ponoči tuli in piska, pa ne tenko, ampak na moč glasno.
Stotine takSnlh paketov
odpošlje dnevno v vse kraje v državi
I • 9 * • b, III«« 4 1«
pri kateri lahko natočite vse kar rabite za Vas, za Vašo družino ali pa za Vaš dom
s poSto ali ieleznlco.
Ako blago nc bi odgo\ ar-jalo, ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Izberite vse kar potrebujete iz naših razkošnih katalogov, katere Vam na zahtevo pošljemo brezplačno.
Narotajte tudi VI s poitol
Vojna poročila s Finske
so si nasprotna v toliki meri iz najrazličnejših vzrokov. Veliko vojnih poročevalcev fronte sploh še ni videlo. Kavo pijejo v Stockholmu in Londonu. Tisti, ki pogledajo na fronto, pa narobe pišejo številke, mraz jim trese roke, pa narede iz ničle balon. Vsi skupaj, poročevalci in vojskovala pa ribarijo v kalnem, hočemo reči, tavajo v temi in se zato kaj lahko motijo.
Tam gori na severu je namreč nastopila polarna tema in zaradi nje je toliko zmede.
•dacftMeuiteiflr
OLYMPIA-SUPER s kino skalo
II!IIIII||||||||||!IIIIIII!IIIIII!|||!IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIII!II1II!IIIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!IIIIIIII!II!IIIIIIII!I1IIII!!IIIII!IIIIII Vas seznani z vsemi senzacijami sveta. Prenaša Vam 100%-no naravno glasbo.
Generalno zastopstvo: RADIO MARIBOR d. z- o z.
GLAVNI TRG 1, Telef. 26-48 Specijalna trgovina za radiofonijo in strokoVnl radio-laboratorij. Prodaja na drobno in debelo. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur In njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih radlo-aparatov.
Kam na desno pelje cesta,
kam drži na levo pot.■.
Na Finskem
Če na sever medved sili, kaj bi temu se čudili? Vendar Fincev tri milijone pred nevarnostjo ne klone. Njih odlične mitraljeze streljajo skoz hrast in breze. Finci dobri so vojaki (drugi niso bili taki).
Vse sovjetske težke tanke polovili so že v zanke.
Finke pa može krepijo, naj le hrabro se držijo.
ANGLEŽI OBSOJAJO
ruski vdor na Finsko. Da pokažejo, kako je treba ravnati z malimi narodi in s tujimi pokrajinami, bodo za novo leto podarili Gibraltar Špancem, Indiji oskrbeli dominijon, vsem kolonijam samostojnost in sicer v znamenju gesla: Svoji k svojim! Ta akcija bo Ruse moralno uničila, Fince pa rešila — medveda.
RUSKA SMOLA V L. 1939.
Japonci so boljševikom zbili vse aero-plane, Finci so jim pa uničili vse tanke.
UMESTEN SKLEP
Mednarodni geografski institut je sklenil preimenovati črno morje v Rdeče, Rdeče morje pa v Črno in sicer zato, ker so ob Črnem morju »rdeči«, ob Rdečem pa Zamorci.
BLAGOR NAM!
Iz obrambnih razlogov se je sklenilo, da se ceste Maribor Celje ne bo popravljalo, ker se tanki na tej cesti ne morejo premikati.
Izza kulis svetovne politike
Vojskovanje na Finskem je bog Mars samo zato uprizoril, ker ga na Zapadu nič več ne poslušajo in se vojskujejo samo na šahovskih deskah za Maginotovo in Siegfridovo linijo. Svetovno občinstva je željno vojnih poročil, ker jih pa na Zapadu tudi najbolj iznajdljivi reporterji ne iztaknejo, so morali drugi zadostiti časopisni publiki in poročevalskim agencijam.
Nevoščljivost je v politiki še hujša kakor med navadnimi ljudmi. Posebno tedaj, če kdo maršira. To se je pokazalo tudi glede Finske. Tistim, ki jo z besedami branijo, ni do Fin-
cev prav nič, ampak Rusom so nevoščljivi. Kadar sami marširajo, je vse prav, če se kdo drugi malce prestopi, je pa vse narobe.
Halo s Finsko je zato tako velik, ker gre za P e č e n g o. Za pečenko so se pa še zmeraj trda spoprijeli. Le vegetarijanci ne poznajo boja za pečenko in zato slavni Bernard Sha\v drži z Rusi. Mož je že marsikakšno povedal, ampak če bi imel funte šter-linge v finskih bankah, industriji in rudnikih, bi govoril drugače.
Shaw je udarjen na zelenjavo, drugi pa na pečenko!
Pismo mariborskih skavtov
—	angleškim tovarišem
Pišemo Vam, ker tudi mi poznamo nekaj abecede, četudi nismo člani imperialnega naroda. Veseli smo, da nas enkrat poznate, le ne vemo, zakaj nas ravno zdaj tako ljubite. Če nam voščite uživanje prelepe prirode, potem sporočite Vašim očetom, ki so morda celo lordi, da pri uživanju čistega zraka in prir odnih lepot za nas ni treba avijonskega brnenja in podminirane turistike, svinčenega vetra in drugih preveč sodobnih športnih pripomočkov, ki jih zapadita civilizacija spravlja s toliko gorečnostjo v modo.
Veseli bomo, če nam voščite toplo podnebje nevtralnosti in mirnega ta-borenja v navadnih naravnih krasotah. Za druga voščila nam res ni, ker smo skromni ljudje. Pozdravljeni čez hribe in doline in daljno morje!
Za ste g ponižnih ovčic:
Trmasti kozel.
Jagnje in medved
Roosevelt:*»Puci ga, puci ga, kar korajžno se zakadi!«
Črnogledov samogovor
Akademija — krokarija, dobrodelnost — farbarija, narod mili — muha v sili, ideali — gnoj v kanali, spoštovanje — barantanje, verovanje — puhle sanje: blagoslov iz vseh višin in ljubezen vseh globin je na prodaj za cekin.
OKOLICA PTUJA IN ZAPADNA FRONTA
O k o 1 i c a P t u j a: Ta teden je bilo precej mirno; pri žganjekuhi je bilo samo 10 mrtvih in 15 težko ranjenih.
Zapadna fronta: Ta teden smo imeli hude boje: I mrtev, 2 ranjena (smrtni slučaj je posledica kapi).
RAZPIS
Društvo narodov naroča tristo ledolomilcev in pol milijona medvedokrotil-cev za — Finsko. Naročila sprejema brzojavno Odbor za sankcije.
GLASOVANJE V AMERIKI bi za Roosevelta ne izpadlo tako ugodno, če bi — kot marsikje — lahko tudi mrtveci glasovali. Oni, ki so že padli na polju časti, bi bili prav gotovo proti izvažanju orožja, ker so ga predobro občutili na lastni koži.
FINCI PREKOSILI NEMCE
Predzadnja novost so magnetične bombe. Zadnja vojna novost so pa posebne finske puške za vojskovanje v gozdu. Krogla, izstreljena iz take puške, ne leti naravnost kakor druge. Vojak lahko strelja na slepo srečo, krogla pa potem dela ovinke mimo debel in v cik-cak zaletu prileti naravnost v ruskega Soldata. Zato so ruske izgube tako zelo velike.
ODBOR ZA NEVMEŠAVANJE V LONDONU
pripravlja Šekspirjevo Komedijo zmešnjav. Glavne vloge so iz prijaznosti sprejeli vodilni evropski politiki. Za še-petalca bodo naprosili Washington, naj določi politika po svojem lastnem preudarku. Čisti dobiček predstav je namenjen za spomenik shirani civilizaciji.
FINSKI NARODNI PRAZNIK
je na dan svetega Miklavža. Letos so imeli smolo — priklicali so' parklja.
VELIKE ZADREGE FINCEV
obstoje v tem, ker ne vedo, kateri vladi bi se pokorili: ali oni v Helsinkih ali oni v Teriokiju ali v Londonu ali Washingtonu.
Na krivi poti
Portir: »Dragi malček, ne bo nič! Pri nas vse spi in jih ne smem buditi!«
Darila za Božič!
Damske torbice kovčege aktovke
denarnice
nahrbtnike
Velika izbira/ Nizke cene/ Se priporoča
M. Šterbal
Maribor
Meljska cesta 2 / Trg Svobode 6
NOBEL
je izumil smodnik in nato razpisal nagrade za mir. Potem je pa umrl. Ker je letos smodnik v modi in ni nobel gospoda, ki bi res delal za mir, ne bodo dali nikomur nagrade, kar je res prav — nobel.
MILO POZNO JESENSKO VREME, ki je bilo lepo sončno in samo toliko deževno, kolikor je treba za — gobe, je sijajen dokaz, da so nam nebeške sile naklonjene. Pred volitvami stojimo, v snegu gobe ne poganjajo, a pred volitvami tudi brez gob opravimo, ne pa brez novih strank, ki ra-sto, kakor gobe po dežju.
Evropska godlja se kuha
Chamberlain: »Hudiča, še ta mora nalagati polena!«
Iz Kranja
NAŠ LOJZE
Morda je židovske krvi?
»Soboto« v časti je imel, za njo se je na moč pehal, novic nam dosti preskrbel.
Povsod na sveta je ostal ves teden, celili sedem dni, le v mestu našem že lep čas »Sobote« več na svitlo ni.
Naš Lojze je pa živ in zdrav, nabrušen jezik mož ima, kjerkoli že, povsod nas rad na mile viže ščegeta.
OLEPŠEVALNO DRUŠTVO
nočemo imeti samo zaradi lepšega, četudi je včasi tako. Hočemo ga imeti zato, da bi naše mesto polepšali, če že ne zaradi nas, pa zaradi Holandcev, ki se morebiti prihodnje poletje spet prikažejo.
VELIKO SANKALIŠČE
gradi naše mesto. Ker bomo imeli več kopališč, vsak župan nam eno
postavi in eno podre, moramo imeti tudi sankališče. Start bo na avtobusnem postajališču, cilj na mostu pred Majdičevim mlinom. Za enkrat bodo pripuščeni k sankanju šolarji, težji kalibri pridejo na vrsto pomladi. Poleti pa postavimo smuško skakalnico na Svetem Joštu. N'a Šmar-jetni gori pa otvorimo tečaj za plavanje — v travi...
Ljubi Jezušček! ■
Vem, da mi boš prinesel zvrhan koš slaščič. Prosim Te le, da jih kupiš v znani mariborski slaščičarni
E man Ilich
Maribor, Slovenska 6 in podružnica Meljska cesta 2
Iz Trbovelj
Pri nas pred leti v modi »steničarji« so bili, zdaj »svedrovce« nekteri so hitro naredili.
Iz Šoštanja
ROMARJU
Martin je šel po gos; bo menda majhen kos. I)a drugi dobro spe, gre Martin v gore.
JEZIK OČISTIMO PEG!
Spoštovani urednik, prosim Vas, da natisnete to moje pismo. Sem namreč profesor slovenščine in bolita me uho in srce, ko slišim, kako se pači naš materni jezik.
Opozoriti hočem ljudi, naj že vendar nehajo uporabljati besedo »braunšvajgerica«, če že morajo uživati ta meseni predmet. Sami izdelujemo ta meseni izdelek, zakfij bi hodili k tujcu na posodo po ime? Recimo ruje kar po naše: rjavo-mol-čeča klobasa (braun-Švajger).
Za božične praznike: okraske, rozine, čokolado, med, špecerijo itd. si bo nakupila gospodinja le pri
Ivanu Laku - Maribor, Glavni Irg 10
TELEFON 2503	ŠPECERIJA	-	KOLONIALE	-	DELIKATESE	TELEFON	2503
Od Svetega Božička
L 1939-40. VIII. šol.-nal, D. Goilj*.
Sveti miklavž je opravil Svojo diolžnost in je priredil po fseh Slovenskih gostilnah in domih jako anemirano Miklavževanje z spremljavo plesa, muzike in kolin. Ljudje so se prisrčno radovali v okrilju milega Svetka in so se jako veselili, da so spet imeli vzrok se pošteno napiti, kar itak počenjajo vedno tudi brez Svetega miklavža. Miklavž si je mislil svoje, ker pozna naš imili Rod po knofih in marsikaj prenesel. Dostojanstveno jle odkorakal nazaj f nebeško Kraljestvo. Edino eden Miklavž ni bil ravno preveč dostojanstven, ta je fungiral f studencih pri Mariboru. * t V it ti »>
■ ti *	'	Ko	je pa tisti zgo-
raj citirani Sveti miklavž prišel f studence, so mu dali po štajerski navadi piti mesto hektarja — šmarnico, katere razdirajoče delovanje ni bilo f skladu s nežnim: organizmom in želodcem Nebeškega gosta, Tako so videli tedaj f studencih ubogega Sv. miklavža po Policijski uri, kako se je pretipaval po hišnih zidovih naprej, kolena je imel mehka, kakor rajnki Franc Jožef, srebrno kapo je nosil po strani, kot kakšni trboveljski knap,-policaja pa je nagovoril z sledečimi lepimi frazami: »Parmoj kršen krvav
gajžlan duš, kje pa je bližnica f Sveta nebesa?« To rekši ni nič več rekel, naprej se je obrnil, noge je iztegnil in čoifnil, kot bi ga ta božje metalo., f blato sredi Ceste. Policaj mu je pokazal bližnico, pa je Sveti miklavž ni več videl in ko se je drugo jutro prismehljalo zlato sonce, se je zbudil mesto f nebesih f varnem okrilju skrbne Policije. Tako vidimo, posega Šmarnica jako zelo kvarno tudi f življenje Svetnikof, Kam plovimo?!
Nato je začelo snegovati in snegiuje kar naprej. Če ne ravno pri nas, pa gori na Severu. Z snegom prihaja f deželo tudi Sveti Božiček.
Kadar se začenja približevati Sveti Božiček, začenja tudi nervoza objemati staro in mlado. Mladino objema radi presladkega Pričakovanja, starino ir i zavoljo tega vun, ker se dandanes na puf nič več ne more kupiti, gotovina pa je pojem, ki za povprečnega intelegenta danes niti f pravopisu več ne egzistira.
F božičnem času se zato jako zelo krčijo smrekovi in drugi zimzelenkasti gozdovi in sicer proti pretpisom kazenskega zakonika in brez vednosti njihovih lastnikof. Tako nastane božično drevesce, ki je zato jako dragocena in težko oskrbljiva rastlina. Božično drevesce ne poganja f kočah reve-
žef in druge svojati. Tam imajo morda kake jaslice iz popirja, ki so pa že za f Penzjon, Boljšim otrokom zvečer Sveti božiček po-zvončklja in otroci se z jaderno brzino fsujejo I sobo, kjer stoji drevesce. Toda ampak se ne zmenijo niti za drevo, niti za miljone sveč, ki gore f proslavo jlezuščko-vega rojstnega dne na drevesu, niti za mi-rimčokoladne produkte, ki obtežujejo veje, temveč pogledajo samo podi drevo, kjer se razprostira cela razstava darof. Tako je v boljših domovih, toda ampak ljubi jezušček ne zanemarja tudi revežef, t j... ,1. n Jako koristen je Sveti božiček tudi za uspevanje časopisof, ki jih redijo f tem času obilni inzerati, tako da ima božični časopis fčasih 24 strani obsega, pa je od teh 24 strani 16 strani inzeratof in iskrenih vošil raznih tvrdk in drugih pridobitnih slojef, 4 strani so laži, oziroma race, 4 strani pa iz trte izvite novice. Tako ne ostane niti nič prostora za zapadno fronto in za kulturno rubriko, sicer se pa na teh dveh bojiščih itak nič ne zgodi.
Mi Otroci pa jako lubimo Svetega božička, ker je on neposredno povod, da iz-bruihnejlo počitnice, ki so naj ljubši čas šolskega Pouka in trajajo preko Noivega leta, ko se otvorijo Počitnice za Pravoslavne brate, ki pravijo Svetemu božičku v .1 tv f »badnjak«.
Srečne in vesele božične praznike
žele naslednje tvrdke:
Ciril Jelenc manufaktura in starinarna Maribor, Koroška cesta št. 17 Kupuje in prodaja vsakovrstno blago po najbolj ugodnih cenah. Zato kupujte in prodajte Vaše potrebne in nepotrebne stvari vedno samo tam	Naivečjo izbiro dežnikov dobite samo pri JULKI ŠALAMUN izdelovanje dežnikov Maribor, Aleksandrova cesta št. 19
	Gg. uradniki, ot cirji, delavci, dijaki: obiščite najboljšo in najcenejšo kuhinjo MariborsKo menzo Slomškov trg 6. Se priporoča M. Drčar
MAREK JOSIP Gostilna pri kraljevem tigru Maribor, Vojašniška ul. 10	Gostilna VLAHOVIČ Maribor, Mlinska ulica
Salon „FLORA“ MARiBOR, Kopališka ulica 2	A. CELEC krojaški salon, Nad a' za dame in gospode Maribor, Koroška cesta 17
August Hedžet Maribor, Aleksandrova cesta 9	Okvirji, slike, umetna luksuzna kartonaža HIHO VAHTAR, MARIBOR Tyrševa ul. 7 (Gornja Gosposka ul)
VLAH RUŠKA TEKSTILNA TVOR N/CA HASISOS	BOGATAJ IN JANC klobučar Maribor, Gosposka ul.
i.HavrenčIč, bulfet, Maribor, Meliska 64	A. VEKTNIK, Maribor, Sodna ulica 17 trgovin« z mešanim blagom
Ljubljana v decembru
Miklavža smo letos praznovali z veliko slovesnostjo. Vse se je vrtilo kot obsedeno misleč, dajmo izkoristiti dokler se da ... To nesrečno naziranje prazni birtom sodčke, nam žepe, — policajem pa polni notese. Imeli smo tudi razne vrste kaljenja, tako: kaljenje nočnega miru, kaljenje prijateljskih odnosa jev, kaljenje zakonske sreče in končno še kaljenje vina in vode ... Pri tem pozabljamo na dolgove, se spozabljamo nad dekleti, ki jim ta živčna vojna ugaja...
Če ne bo že' s kor o vojne, vsi končamo kot rimljani, če pa vojna nad nas pride, pa v nebesih bomo zbrani.
*
Dogodek posebne vrste je bil za Ljubljano ples kemikov, ki je pote-
kel v znamenju pomanjkanja blaga, belo oblečenih deklic in-epruvet. Črno kavo in hrenovke so kuhali v re-tortuli, liker so pili iz epruvet. Častni damski komite je pa prodajal sintetično cvetje...
Za kemiki prav nič ne zaostajajo gojenke doma visokošolk, ki so priredile miklavževanje in povabile v svoje svetišče prijateljčke. Rajanje je trajalo pozno v noč — kakor pripovedujejo stanovalci Gradišča...
Ne moremo si kaj, da ne bi izrazili svojega veselja pri obelodanje-nju nove uredbe o omejeni uporabi bencina, ki je nehote zaščitila mnogo ljudi iz vrst -»pešadije«. Sedaj imamo Ljubljančani vsaj ob sobo-
tah in nedeljah mir pred nadležno avtomobilsko sodrgo. Tistim, ki se vozijo, nič ne pomaga naziranje, da so samo oni ljudje, »pešake« se pa lahko brizga z blatom in se jim sveti z reflektorji v oči. Pa tudi lepih sobotnih in nedeljskih avanturic bo konec:
ko takole sred’ noči se z defektom obtiči...
#
V	nekem dijaškem zaklonišču (slaščičarni) v Ljubljani vzbuja mnogo veselja na videz izvirna tablica z napisom: Kvantanje policijsko prepovedano. Na tem ni prav nič izvirnega, ker predstavlja to navaden plagijat iz angleške komedije: The school scandal — ali »Šola kvantanja« po slovensko. Dijakom se torej priporoča smeh brez kvantanja — ta je pa mogoč samo ob čitanju — »Tote-ga lista«.
Pa še o eni stvari se suče pogovor po Ljubljani. O šestih vagonih riža, o volni na podstrešju, o kavi in milu, torej o živilih, ki se jih skriva, da se jim cena lažje navija... Če bo šlo tako naprej, se bomo tudi Ljubljančani pridružili hrvaškim železničarjem, ki zahtevajo za navijalce cen — smrtno kazen. Na ta način se bo res vsakdo' temeljito premislil veleverižiti...
*!«
Ljubljančani pa nismo samo na veseličnem polju mojstri, temveč tuni na kulturnem, to nam dokazuje velik kulturni dogodek — Mrakovi Stari rimljani. Oglejmo si letak, ki nas je vabil na prireditev:
Mrakovo gledališče v Ljubljani Mrakova ulica.
MRAKOVI
tragedija v 3. dejanjih.
Priredil Mrak po Mrakovem romanu. Režija: Mrak; godbai: Mrak; dirigent: Mrak; besedilo: Mrak; scenerija: Mrak; plese naštudiral: Mrak; kulise po Mrakovih osnutkih izdelal Mrakov atelje.
Osebe:
Oče Mrak .........................Mrak
Sin Mrctk ........................Mrak
Duh	 Mrak
Glas za odrom.....................Mrak
V drugem dejanju izvaja grom. strelo in piš g. Mrak.
Kraj: Mrakovina. —■ Čas: V mraku. Sodeluje Mrakov orkester pod taktirko g. Mraka.
Kostume je iz prijaznosti posodil g. Mrak. Frak, ki ga nosi g. Mrak. je iz prijaznosti posodil g. Mrak. Pohištvo za tretje dejanje si je izposodil g. Mrak od g. Mraka za Mrakovo gledališče.
Predprodaja vstopnic pri g. Mraku. Tiskala tiskarna Mrak. Odgovarja g. Mrak.
]ta ženskem volilnem zborovanju
»Drage dame! Vprašam Vas: Kdo je gospodar v hiši? Jaz! In kdo voli? Moj mož. — Kdo ima ključ ocl hišnih vrat? Jaz! In kdo voli? Moj mož. — Kdo je zmagovalec v hišnih pretepih? Jaz! In kdo voli? Moj mož. — Oglejte si ga dobro, moje dame, in povejte, ali ni krivično, da je to nesrečno bitje, ki se mu pravi mož, obdarovano z volilno pravico, jaz je pa nimam?? Zahtevam torej v svojem in Vašem imenu, da se ta nezaslišana krivica takoj popravi in se nam da, kar nam pritiče. — Živela
ženska volilna pravica!«
Čudni
casi
(Pogovor na cesti.)
Anže: »Ti Janez, ženske maja dons shod. Kuga nej pa pumen tole ribanje za ženska v olivna pravica?«
Janez: »Tu pumen, da buš mov ti dons prsmojen kosiv, ali pa ga še sploh nabo. Zase vem. de se bum troštov pr mrzim štedivenke. Žena jen služkina, vobe sta šle na shod.«
Anže: »Ja, za kuga se jm pa gre?«
Janez: »Za kuga — za ministrske stovčke al pa saj za puslanske. Sej veš, kukr pr moškeh.«
Anže: »Ja, pa kuga bu zde j s tega?«
Janez: »Neč, stm se putroštej-va!«
IVAN KRAVOS
MARIBOR,
Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07
Zlati časi
Možiček, hitro v kot na peč pometat, zibat, kruha peč, veli emancipacija.
Možje gredo naj na odmor ženice pa v državni zbor veli emancipacija.
Sedaj na svetu bo lepo, da mož oblekel bo ženo veli emancipacija.
Kar zlatih zvezd krasi nebo nobena ne blišči tako, kot pa emancipacija.
Geza.
URZIlflR
Dopis iz Dravograda
Gospod urednik!
Prosim Vas, da nam s pomočjo oglasov v Vašem c en j. listu »Toti list« preskrbite nekaj žen in deklet, katere se do sedaj niso udeleževale političnih zborovanj in sestankov:
Sporočam Vam, da so v Dravogradu večinoma kuhinje mrzle, pri tem seveda tudi mrzla jedila, gostilne brez natakaric in sploh ženskega osobja. Dobite jih samo na trgih in raznih križiščih, kjer debatirajo o politični situaciji.
Prosim, skušajte nove ženske pridobiti takoj, ker bomo v kratkem ostali brez nežnega spola, namreč zato, ker bodo v Dravogradu in okolici razna ženska>zborovanja, katerih se bodo udeležile gotovo vse kandidatinje za prihodnje volitve.
Za uslugo Vam rade volje pošljemo kolikor hočete kandidatinj za nove državne in občinske volitve.
Prosim, da to priobčite v Vašem cen}, listu.
S spoštovanjem
Podpis nečitljiv.
Če hočeš spisati dobro ljubavno Pismo, moraš začeti, ne da bi vedel, kaj hočeš povedati in končati tako, da ne boš vedel, kaj st spisal.
IDEAL
»Kaj vam je prišlo na misel, da vzamete za ženo tako staro in odurno vdovo? Saj vendar vedno poudarjate, da ste idealist.«
»Dovolite, gospod šef, dvesto tisoč dinarjev! Ali ni to idealna partija!«
MODERNIZIRAN PREGOVOR
»Ljubezen gre skozi želodec.«
Ljubezen gre skozi masko.
♦ d ojJ
Gospod kandidat se priporoča
—	ženam
Volilno pravico zahtevajo žene, lahko jo dobijo, če volijo mene.
I)a nežnemu spolu bi se priporočil, za golaž volilni sem kavo naročil.
Z a varnost pošiljke mi vse velesile velike usluge so bile storile.
Možake bolj lahko je nam naplahtati, kar ženski obljubiš, ji moraš pač dati.
Z a mene glasujte vse žene, dekleta dobila bo vsaka bariglo kofeta!
V VLAKU
Dva potnika sta se vozila v drugem razredu vlaka in skozi okno zagledata zrakoplov. In pravi prvi: »Ne bo dolgo, ko bomo tudi mi leteli.« — »A? Ali imate tudi vi karto za tretji razred!?«
3(metica in volilna pravica
Če ženskam uspe, da si pridobijo volilno pravico, bodo deležne vsega spoštovanja gospodov kandidatov. Cilindri bodo leteli pred njimi z glav, špalir jim bodo držali in avto bodo imele na razpolago, seveda le
—	do volilnega dne.
POLITIKA NA VASI
Gustl: Servus Franci.
Franci: Servus. Kje j s pa biu?
Gustl: Guor sm biu pr patuk, ga burna začil nekaj regulirat.
Franci: Puol buda pa res kmal valitve. Kuku pa pranje kej tuaje caj-tnge ?
Gustl: Zde j piše je sam ad ujskije pa ad samauprau. Nekej pa namuram zastupt, pa namuram, čeprau še tolk štederam. Cajtnge pranje, d sa naš pulitik pumagal Hrvatam da samouprave, sami st pa nekakr na muraje dakuapat da ne je. J st mislm taku: jst teb, ti men! Č grim jst sased puma-gat, grije pa uon puol men. Pa nej bi zde j Hrvatje nem pumagal. Kuku pa ti tua stvar presudš?
Franci: Jst mislm, d sa naš puliti-ki tako kukr ceganke: drugm veje za sriče puvedat, sijeb pa na zrnje nekaker pumagat.
Ki
ZA VSE ŽENE IN DEKLETA!
Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zibinko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah.
Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha
DEZIDERIJ HIZERIT,
po tej knjigi vsaka žena in deklet To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila! že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna.
Nakažite din 10.— na račun Poštne hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamikah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto.
ZIDANI MOST ST. 5.
#uda nevoščljivost
RADOVEDNOST
Oče: »Marko, ali bi rad videl novo sestrico, ki ti jo je prinesla štorklja?«
Marko: »Ne, oče, pokaži mi rajši štorkljo.«
POPUST
Župnik: »Pridite vsak teden in vsakokrat boste dobili dva dinarja.«
Berač: »To bi bilo na leto 104 din. Če mi kar sedaj izplačate 90 din, vam 14 din popustim.«
tako poceni prideš dotmleka!“
»Blagor tebi,
V avtobusu
Avtobuse lahko delimo ipo vsebini v dve skupini: v polne in prazne. V avtobusih prazne vrste je vožnja zelo prijetna. Takole sedtš, iztegneš noge, ali jih postaviš celo navzikriž in se voziš. In gledaš skozi okno ljudi in hiše, iki se pomikajo mimo. In se zabavaš, ker vidSš vedno kaj zabavnega.
V	avtobusih polne vrste, kadar se moriš v njih prerivati, stiskati in se držati za tiste ročaje na stropu, je stvar drugačna. — Tam imaš namreč dve možnosti. Taka vožnja ti je lahko mučna in neprijetna, lahko pa je tudi zalbavna.
Take vrste zabavna ivožnjo sem doživel jaz oni dan, samo s to razliko, da ni bila zalbavna zame, temiveč za tiste, ki so se ■vozili x menoj.
Poslušajte, ikaj se mi je zgodilo:
Na glavnem kolodVorui sem' vstopil v avtobus prazne vrste, brezbrižno sedel in se lepo iztegnil po mehkem sedežu. Za menoj ie vstopilo še nekaj ljudi, potem se pa je avtobus premaknil. Avtobusne postaje so se vrstile druga za drugo, ljudi je vstopalo vedno več, tako da je bil avtoibus nenadoma poln. Ljudje so se stiskali, prerivali, godrnjali, stali drug drugemu na ikurjih očesih in preklinjali. Ko sem dvignil oči, sem opazil poleg sebe žensko. Debelo, močno, zabuhlo, kričeče oblečeno in že precej v letih.
NEPRIČAKOVAN USPEH
Župnik v Stari vatsi je razglasil raz prižnice, da miu je nekdo pri zborovanju ukradel dežnik. Tata pozna in pove prihodnjo ne-
Krvavordeče nabarvane ustnice je stiskala, kot bi se bala, da ji ne pade barva z njih. Na desnem licu se ji je iblizu njenega kratkega, krompirjatega nosa blestela velikanska bradavica.
Ker sem bit že od nekdaj skromen, vljuden in uslužen človek, sem vstal, ji ponudil svoj sedež in dejal toplo in prijazno: »Izvolite, mamica!«
V	tem trenutku je iona vzrastla, obraz ji je dobil •vijoličastno barvo, nekaj trenutkov je buljila vame s svojimi telečjimi očmi, potem pa je pričela sipati z visokim, vreščečim glasom:
»Kdo? Jaz? Jaz mamica? Kaikšna mamica? In kdo vam je mamica, nesramnež? Jan mamica! Jaz, ki sem v najlepših letih, pa
—	mamica! In tudi če bi ibila mamica — kar, hvala Bogu, nisem — telbi že ne bi bila nikoli, kreten božjastni! Splioh pa, kdo ti je dal pravico, da me imenuješ mamica? Gad! Ali ne veš, idiot, da je bila Simsonovki prav v mojih letih, ko je tisti kralj žrtvoval zanjo svojo krono in kraljestvo!! In ti, živina, mi praviš še mamica! Fej! Sram te bodi!«
In medtem, ko sem- jaz gorel od sramu, ona pa neprenehoma vreščala dalje — medtem so se vsi ljudje v avtobusu, šofer in avtobus in njegova ikiolesa — vse — vise to se je veselo, široko in razposajeno smejalo ...
deljo tudi njegovo ime, če mu tat ne vrže še v naslednji noči dežnika čez ograjo na župnijski vrt. — Drugo jutro je ležalo na župnikovem vrtu štirinajst dežnikov.
ffseza zimski šport
Kompletne imučarske - garniture
za otroke od Din 106*— naprej ta mladino od Din 12* — naprej ■ sa odrasle od Din V A'— ntprej
Bogomir Divjak
MARIBOR, Ulica kneza Koclja 4
SO SE IZKAZALE
»Kako ste zadovoljni letos s čebelami?«
»Zelo sem zadovoljen.«
»Ali so vam dale mnogo medu?«
»Tega ne, ampak izikazale so se, ko je prišel Čirič radi davkov.«
DOBRA OPOROKA
Lakota je poklical k sebi prednico sirotišnice:
»Sklenil ,sem, da zapustim vse vašemu zavodu.«
Prednica: »Hivala vam iskrena. Koliko bo pa znašala zapuščina, če smem vprašati?«
Lakota: »Mojih enajst otrok.«
KNJIGO
»Poglejmo se“
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ki vsebuje 135 karikatur Iz našega javnega in političnega življenja morate imeti tudi Vi! — Stane samo 15'— dinarjev Naroča pa se na naslov:
Štefan Jerko, Ljubljana
BEOGRADSKA ULICA 49
Srečne in vesele božične praznike želi svojim cen j, odjemalcem
MODNA KONFEKCIJSKA TRGOVINA
,.L a m a”
JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 4
volna, ročna dela, perilo, pletenine itd.
Jakob Lak
GLAVNI TRG ŠTEV. 2
obleke, klobuki, perilo, nogavice itd.
Stoji učilna ...
(Prosto po Stritarju)
Stoji učilna zi-dJana, pred njo je lepa klopica, ta klopica je trden hrast; ta klop zaljubljencev je past.
Na klop’co parček prileti, -na njej prav trdno obsedi, prelepo kljunček svoj odpre, ljubiti javno se začne!
V	razredu deca sc uči, učiteljica pa kriči, ker ji mladina nič ne zna — in skozi okno le zija.
Kar tam na klop’ci se godi, od tega deca se uči, pouk ji v šoli je odveč, — na klop’ci vzgled je vreden več!
Ko zvoneč »Prosto« zazvoni, vse k oknu gledat pohiti, kak parček močno ljubi se, in za ta svet nič več ne ve!
»Grdlobe grde paglavc, masti ste vredne leskove!
Mi greste koj od okna vstran,« učiteljski se dere stan.
»»Kaj bi se toliko jezil’, nad našim firbcem govoril’!
Da bo še bolj močan ta vzgled, presebte parček kair v — razred!««
Ekspozitura_____________
oficirske zadruge in splošno krojaštvo
VOJSK
MARIBOR
Slovenska ul. 28
Pozor,	m
Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri
»OBNOVA*
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 6
li?
D. Goflja:
SestaneK
Andrej Lisjak, to je lisjak, ki rad je dtuhovičiil, da ga na svetu še lisjak noben ni prelisičil.
Bil tudi je zakonski mož, a ne preveč dosleden, ker pač za skakanje čez iplot bil borec je zaveden.
Je že tako na svetu tem, da je slaščica slastna premarsiktera ženki ca, posebno, če ni — lastna ...
Da s tako še Andrej Lisjak slaščico oskrbi se, je spisal koprneč oglas kar brž za med »dopise«;
»Možakar, sider poročen, ampak zelo nesrečno, rad našel izven zakona ljubezen bi si večno!
Ponudbe prosim pod .pomlad’ na časnika upravo, a ženska idealno naj bo bitje in sanjavo!«
Na to dobil je pisemce, natipkano vse s strojem. Neznanka piše: »Ne strpim več pri soprogu svojem!«
Koj odgovoril je Andrej:
»Kaj loči nas razdalja?
Jaz sem prav takšen siromak, mi žena je kanalja!
Nocoj sestanek najin bo za mestom. Če bo gneča, naj znamenje spoznavno bo
—	v ročici roža rdeča!«
To brž natipkal je‘na stroj, podpisal se je: »uganka«, ker tudi novi ideal podpisal je: »neznanka«.
Takoj sprejel je njen odpis: »Seveda drevi pridem«.
Do konca niti ni prebral, ves srečen: ž njo se snidem!
Zvečer se brž je poslovil od zakonite žene:
»Na sejo moram žal nocoj, ker tam ne gre brez mene!«
Na kraj sestanka diirja mož, prebiral še vso pot je odpis neznankin, kjer veli: »Moj mož pa idiot je!«
Prispel na zmenjeni je kraj, srce je strašno bilo, oblil ga tam je smrtni znoj — le kaj se je zgodilo?
Zatulil glasno je možak v osuplosti globoki: tam lastna žena stala je z — rdlečo rožo v roki...
Sulcno za smučarske kroje in loden za hubertus plašče in obleke
v lepi izberi nudi tvrdka
FRANJO MAJER
n Zaloia manufaktnrnigi bligi g Maribor, Glavni trg 6
KRONIKA
D
E
— Božiček pa hlodi letos le po nevtralnih državah. Božiček nosi namreč predvsem »mir ljuidtem na zemlji«. Mir, — v kolikor ga še je, — pa je le po nevtralnih državah. Zaenkrat ...	*
— Enako je bilo letos s svetim Miklavžem. Ker ga ni bilo onstran meje, se je zatekel v rekordnem številu v Maribor, kjer je bilo Miklavževih večerov, več kot oštarij. To je bil edinstven in klasičen primer, da je bilo več svetnikov, ko gostiln. Navadno je namreč narobe...
— Parkelj se je na Miklavževo zaletel in podrl neko dekle. In to še celo mladoletno. To ni bil parkelj, temveč — palrkljar...
— Poizkušal je izhajati neki nov časopis »Južna stvarnost«. Ker m bil niti stvarnost, še manj pia — južne smeri, ga je policija zaplenila.. .
— Madžarski sladkor so tihotapili, vmes je posegel zakon. Sladkosti tihotapiti privede vedno pred zakon, celo v — zakonu ...
— Posestniki motornih vozil zadnje čase jokajo. Izvoščki pa se smejejo. Svet je pač okrogel in se suče. Svojčas so se smejali posestniki
motornih vozil. — izvoščki pa so jokali ...
— Mariborski moški so se potegovali za ublažitev draginje na trgu in v gospodinjstvu sploh, Zato pa so se mariborske ženske potegovale za — žensko v olivno pravico...
— Glasbena matica mariborska ima odpoved s prvim januarjem). Potem pojdle bržčas v emigracijo. To je čisto po današnjem receptu; vojna napoved ali tudi ne, diplomatska borba z ogromno izgubo — časnikarskega črnila, deložacija, pregnanstvo, brezdomstvo. No, in če so vse te faze enkrat prestane, se pojavi morebiti kje usmiljenje. To je pa tudi nekaj, ker zdaj še niti usmiljenja ni...
— Meso je v okolici Maribora cenejše, kot v mestu. Človek bi mislil, da je po mestih več goveda, kot na deželi, pa je videti iz gornjega, da je narobe ...
— Neki mariborski mesar ima sledeči napis: »N. N1., mesar in preka-njevalec«. Mož zasluži radi svoje odkritosrčnosti dosti odjemalcev, ki bi jim posl užil z mesom in prekanje-vanjem ...
Mens sana in corpore sano
Helsinki 1939
Tu ni prostora za zdravo telo, tu zdrave duše letijo v nebo.
Svet, poln glasbe, v vsakem novem TELBFUNKftN aparatu. Prosim, obiščite me! Predvajanje vsak dan.
Radio Starkel - Maribor
Trg Svobode št. 6 - Telefon št. 26-85
Najnovejše ljubljansko društvo
Sočni venec ljubljanskega društvenega življenja dobi novo dehtečo cvetko: DRUŠTVO NESEBIČNIH INTRIGANTOV.
Kakor slišimo, je že sestavljen pripravljalni odbor, kjer je prišla slovenska širokogrudna miselnost do ipopolne veljave, V odboru so od zadnjega »pilharja« do najvišjega »purgarja« zastopani vsi stanovi.
O delokrogu novega društva izvemo, da bo zelo širok. Društvo samo bo imelo vrsto odsekov.
Odšek za obrekovanje s pododsekom za natolcevanje in sumničenje bo obsegal vse v stroko spadajoče panoge: častikrajo, vohljanje po ljubezenskih pismih in zakonskih posteljah, politično akrobacijo (preskakovanje, politično maskiranje, strankarsko šminkanje in podobno) medsebojno podtikanje škandalov in enakih vrlin, ki baje dobro uspevajo v ljubljanski megli.
Koritarski odsek še ni popolnoma utrjen, govore pa, da bo vodil evidenco vseh tistih najbolj zaslužnih intrigantov, ki imajo v lasti in posesti več ko po troje mastnih korit.
Odsek za javno moralo zbira gradivo pri razočaranih srcih obojega spola in baje pripravlja o tem obširno publikacijo za 1. aprila 1940. Po zaupnih izjavah ugledhih odsekovih članov bo to najpomembnejša slovenska knjižna publikacija prihodnjega leta, ki bo po svoji privlačnosti nadkrilje-vala celo »Grofico beračico«.
Poslovnih prostorov se novemu društvu še ni posrečilo 'dobiti, kar omenjamo kot resnicoljubni poročevalci v čast in slavo vsem prebivalcem bele Ljubljane. Zato je poslovanje nastajajočega društva doslej še krajevno neomejeno in so njegovi člani pravo ljubljansko čudo: So povsod pričujoči in jih vendar nikjer ni.
Štefan Štrigelj.
Post scriptum: Da ne bo na nobeno stran krivice, naj sporočim še to, kar mi je pravkar povedal dober prijatelj', izvrsten dečko, ki je doslej samo šele trikrat »sedel« zaradi klevete in tako odbrenkal skupaj kakih 18 mesecev. Omenjeni prijatelj mi torej zatrjuje, da je nemara vse to šušljanje o novem društvu 'brez podlage in utegne biti bacilonosec takih kužnih vesti kak garjev kioštrun, kakršen je bil nekoč Alešovee s svojim »Brenceljnom«.
Alešovee je bil s svojo »Ljubljano pod
drobnogledom« res hudo pohujšljivo člove-če in mu je smrt že odmerila zasluženo plačilo. Zato pa ne vem, zakaj mu je dala Ljubljana v čast Aleševčevo ulico. Sicer so jo pomaknili v Šiško, a je tudi Šiška v Ljubljani, ali ne?
Zato pa vseeno prosim, da pride to moje pisanje v »Toti list«. Nemara potlej skupaj dobiva ulico, »Toti list« in Štefan Štrigelj, kar bi ne bilo napačno. Kette-Murnovo so sicer »štrihali«, pa bi lahko napravili »TOT I LIST«-šTRIGLJEVO« ali ne? Breznik bi že zatisnil eno uho, tisto zastran slovnice, meni bi bilo pa čisto po volji,
Kakor vidite, povem vse, kar slišim. Ako pri »Totem listu« iz drugega vira izveste kaj več o novem bodočem ljubljanskem društvu, bi vas prosil, 'da me priporočite v »Koritarski odsek«, ne morda zavoljo od-borniškega mesta, ampak zaradi korit. Zadovoljen bi bil že z enim, ker sem pa pristna srajca, bi mi bili še ljubši 'dive, tretjemu se iz same ljubezni do bližnjega in zato, ker vem, da ga pod nobenim pogojem ne bom dobil, prostovoljno odrečem ter ostajam vse dotlej, dokler kje drugje ne dobim višjega honorarja, samo in edino »TOTEMU LISTU« zvesto vdani
Štefan Štrigelj.
Kralj Matjaž vprašuje
Matjaž: »Alenka, lzuko dolgo bomo še spali?«
Alenk a: »Počakaj še malo, kralj Matjaž, zaenkrat so še na severu.«
Kdor hoče bili res dobro MPTD|)DIII M
in poceni postrežen, ta naj |}11L 1IIIIT UL obišče hotel, restavracijo in Kavarno
nasproti glavnega
Telefon hotela 2737	Telefon	kavarne	2022	dvora	V	L	I	U	B	L
NAROBE SVET
Medvedi čez zimo dremajo v svojih brlogih, letos na silijo v druge brloge.
Finci so se zmeraj hvalili kot najboljši tekači, zdaj je pa hiter tek ta-korekoč narodna sramota.
Zavezniki in Nemčija so si napovedali vojno, vojskujejo se pa Rusi in Finci.
Bivši nemški cesar se boji, da ne bi prišel na. Holandskem pod vodo
—	zaradi nemške nevarnosti.
NAMESTO OLIMPIJADE
so priredili Finci evropsko štafeto po kopnem in po morju s pomočjo najmodernejšega športnega pribora. Cilj: Društvo narodov. Dosegli so cilj, obdržali svoj sloves hitrih tekačev in zbudili tajnika.
LIRIKA
Pred zakonom:
Ti si moja srčna sanja, vsegaJepega vizija.
V	zakon u:
Strah in groza me razganja, ti si kakor divizija.
SE NE DA!
Mož pride pijan domov. Zona se huduje in pravi: »Nikoli nisi sit pijače!« »Večkrat kakor ti!« jo je zavrnil.
LETOŠNJE MIKLAVŽEVO DARILO
Vsako leto nosil mi je Miklavž darila.
Krožnik mu nastavil sem, miza polna bita.
Letos storil baš tako, zjutraj — prazna miza.
Našel samo listič sem:
»Kriza, kriza, kriza!«
NEVARNA ZIMA
se obeta za angleške in ameriške bankirje. Vse vloge v finskih bankah utegnejo zamrzniti. Sicer je pa z vremenom križ. Angleške milijarde so sredi poletja zamrznile v Tien-cinu.
Ko dete se Vam narodi, do mene brž stopite in kapico, pleničke mu pri meni naročite.
Ko dete pa narastlo bo in v Solo že hodilo, pri meni mu nabavite pulover in perilo.
Na mojo srajco si gospod kravato rad zaveže, pri damah čislane zelo so naše kombineže.
Ko pot življenjsko dokonča od Tvoje kdo rodbine, za žalni trak spet stranka boi le moje trgovine.
Takole nudi Brečko Vam od rojstva tja do krste, poceni vse, kar rabite in vse — najboljše vrste.
MIRKO BREČKO
konfekcija - moda MARIBOR, Aleksandrova c. 23
Iz Celja
LIKOVNA UMETNOST V ZNAMENJU KONKURENCE
Savinjska metropola Celje belo bo nekaj novega spet doživelo. Razglas je šel po širni že deželi, razstavo slik Celjani bodo imeli.
Slikarji: Sirk, Pristovšek, Modle, Ščulka zbrani so našemu občinstvu dobro znani; razstavo lepo bodo vprizorili v kulturno mesto Celj-e povzdignili.
Hvailežnii smo jim iz srca Celjani, ponosni smo, da tu žive med nami. Pa, kakor je povsod že, konkurenca v stranke tri združuje diva Slovenca.
Zvedo naj ob Savinji, Dravi, Savi, da v Celju en dan bosta dve razstavi. Slikarji Stupica Klemenčič, Didek
—	trio,
razstavijo nam novo slikarijo.
Se Celje malo Vam bo oddolžilo in slike iz razstave pokupilo? Komedijo ste čudno zdaj načeli prav netovariško Celjane prehiteli.
Kam koiegijalnost, kam morala itz tria Vašega je zdaj zbežala? Tako vprašujejo se zdaj Celjani, ki so v umetnosti vsaj malo podkovani.
Priporočamo cenj. gospodinjam:
domače kekse, najfinejši mlečni kruh, domači sadni kruh, Robaus-suhor in prepečenec ter specialni kmetski kruh. Za diabetičarje: črni in beli kruh, kekse, suhor in moko. Kvaliteta brez konkurence! Prijazna postrežba!
Parna pekarna Rakuša Maribor, Koroška cesta štev. 24
lis
DELOVNI ČAS
Na vogalu velike palače je slonel slepec, za roko ga je pa držala hčerka. Mimo pride gospa in vrže v klobuk dinar, hčerko pa vpraša: »Koliko časa je oče slep?« — »Od osmih zjultraj do šestih zvečer«, odvrne hčerka.
NADOBUDNEŽI
V	vlaku se je vozila dama s tremi otroki, ki so bili pa tako razposajeni, da se je moški, iki je sedel nasproti, jel pritoževati. Dama ga je pa zavrnila: »Vi pa res nimate vzroka pritoževati ®e. Kaj naj pa rečem jaz? Tonček je pravkar raztrgal vozne listke. Stanka je ubila šipo, Tonček mi je hotel čez tračnice in v 'tisti razburjenosti sem na peronu pozabila denarnico in vstopila v napačni vlak.«
RAZGOVOR
Tone: »Kam tako hitiš, Janez?«
Janez: »Po zdravnika; moja žena mi nič kaj ne ugaja.«
Tone: »Počakaj, Janez, grern tudi jaz s teboj, moja žena mi že doigo ne ugaja.«
Pomagal sl som In pomasa tl Bos
L POGLAVJE,
v katerem cenjeni bralec izve, kdo je junak naše zgodbe in kako se mu je godilo.
Oni: »Škljoc, škljoc, škljoc, škljoc.«
On: »Prekleti hudiči«
Oni: »Škljoc, škljoc, škljoc, škljoc.«
On: »Prekleti hudiči«
Oni: »Škljoc, škljoc.«
Ta dramatski razgovor je vodil on, Jože Žlebir, radi pomanjkanja surovin brezposelni tekstilni delavec, s svojimi čevlji, v katere je nemoteno prodirala najbolj zdrava pijača za otroke in odrasle, H20 ali po domače voda, ki je v obliki snežne 'brozge pokrivala lepo zimsko naravo in blatno cesto.
»Škljoc, škljioc.«
Jožetu Žlebirju je bilo' vsega dovolj. Bil je sicer mirne in pohlevne narave (kaj bi ne bil, saj se je po njegovih žilah pretakala slovenska kri), toda voda v čevljih m'u je presedala. So malenkosti, ki jih posamezniki ne prenesejo. Eden na primer ne prenese ženinih pridig, drugi ne prenese rasne teorije, tretji ne prenese smrčanja, Jožeta Žlebirja pa je Bog taiko ustvaril, da ni prenesel vode v čevljih.
»Škljoc, škljoc.«
OtroSkl voziiek zaslon)!
Micka in Janez sta se domenila, da se bosta še letos vzela.
»Da bi naju le kmalu obiskala štorklja, da bi zibala sinčka,« je vzdihnil Janez.
»Kje bova pa vzela denar za otroški voziček?« ga je vprašala Micka.
Janez pa ji je odgovoril: »Nič lažjega. Brata bova vzela za botra in ta nama bo podaril najnovejši otroški voziček. Voziček bo pa takšen, da ga boš vesela v najinem novem stanovanju. Brat bo kupil voziček v naši domači tvornlci in dobro znani trgovini »Tribuna« v Ljubljani, Karlovška cesta 4, ker ]e tam res največja Izbira najrazličnejših In najnovejših modelov otroški in igračnih vozičkov, skiro, malih dvokoles tricikljev za otroke in za trgovce za prevažanje blaga, različnih šivalnih strojev, prvovrstnih dvokoles, Triumph motorjev, pnevmatik itd. — Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 26.«
Micka: »Ce Je res, kar praviš, komaj čakam, da bo zajokalo v hiši.«
Stanovanja ni imel, plašča ni imel, cigaret ni imel: vse to bi prenesel, ko bi le te nesrečne 'brozge ne 'bilo.
Iz čakalnice na postaji so ga ta dan že dvakrat vrgli:, najbrže so skrbeli za to, da se ne bi okužil s smradom, ki vlada v takih čakalnicah in so ga zgolj iz higijenskih razlogov postavili na sveži zrak. Jože Žlebir pa, sram ga bodi, ni bil nič hvaležen skrbnim in prevdarnim možem, ki skrbe na ta način za narodno zdravje, naš največji zaklad.
»škljoc, šk ...«
Jože Žlebir se je nenadoma ustavil. Njegov preje topi obraz se je nenadoma zjasnil. Stopil je pod električno svetilko, segel v žep, privlekel iz njega svoje zadnje premoženje, kovača (slovnično pravilno: deset. dinarjev) in jih spet spustil v žep. Nato je odločnih korakov šel naprej po snežni brozgi.
II. POGLAVJE,
v katerem cenjeni bralec izve, kako so se stvari začele zapletati.
-Vratar najelegantnejšega ihotela je zdolgočaseno gledal na uro. Še deset minut in lahko pojde spat.
Kar se odpro vrata in vstopi naš prijatelj Jože Žlebir.
Mehkih, gosposkih preprog so se tudi
ADVOKATOV SINKO
Katehet: »Kdor dobro dela in je priden, ta bo prišel v nebesa. Kaj se pa agodi z zločinci?
Učenec (advokatov sin): »Te pa moj oče zagovarja.«
beraška
Na novega leta dam je prišel berač k Rotschildu, da mu častita. Svoje želje pa je začel tako glasno deklamirati, da ga je moral Rotsohild opozoriti, naj govori bolj tiho. Ta opomin pa je užalil beraško čast im kar ostro jo je zasolil bogatašu: »Ako mislite mene učiti, kako naj prosim, izročite mi svoj poklic ter se ipoprimite mojega, bomo viideli, kdo bo boljše izhajal!«
}(am pa, prijatelj, kam?
Na Aleksandrovo v »Daj — Dam«,
za okrepčilo tam, karkoli želim, v odlični kakovosti vedno dobim: vina, likerje, čaj, kavo, pecivo, družbo prijetno, postrežbo nad vse ljubeznivo, gurmanov najboljših res prvi hram je in ostane v Ljubljani »Daj — Dam -.
njegovi čevlji ustrašili, kajti mnogo diskret-nejše in tišje, kakor da bi jih bilo sram, so peli svojo lirično pesem »škljoc, škljoc«. (Kaj sledi iz tega? Postaviti človeka v fino okolje, če hočeš, da bo fin!)
Vratar je odprl predal in segel mehanii-no v škatljo, v kateri so bili 25-parski novci, kajti bil je mož -usmiljenega, krščanskega srca, ki je rad dajal vbogajme iz lastnikovega denarja.
Jože Žlebir pa je pristopil (čevlji so medtem postali čisto spodobni in so umolknili) ter zahteval prenočišče, lepo sobo.
1
Vratarju je omahnila roka in denar (25 para) mu je padel na tla. — Berač zahteva sobo? Kaj takega še ni doživel!
»Kdo bo pa plačal?«
»Jaz!-----------Ali ne verjamete? Denarja
imam dovolj.«
Jože Žlebir je potegnil iz žepa listnico. Bila je debela, polna neplačanih računov iz starih, dobrih časov, zato je iz previdnosti ni dal iz rok.	•
Vratar mu še ni verjel. Tedaj pa seže Jože Žlebir v iep, z mirno kretnjo odrine vratarju kovača:	»Za napitnino«, je dejal,
»jutri bo pa več!«
Vratar se ife spoštljivo poklonil. Jože Žlebir je še odkritosrčno zapisal svoje ime na prijavnico. Vratar ga je spremil do sobe
Srečen in vesel Božič želi svojim cenf. odjemalcem
Trgovina z alkoholnimi pijačami in sadnimi soki. Izdelovanje likerjev, dezertnih vin i. t. d. Vedno v zalogi: pristno slivovko, brinjevec, klekovačo, droženko, tropinovec, vse vrste likerjev, Vermouth-vino in sadni soki. Maribor, Gosposka 9 - Telef.25-80 Na drobno! Primerna božična darila! Na debelo!
Ul (>1/^1»	VC/OC/I'	MJ
Jakob Perhavec
Majčkeno pretiravanje
KARO ČEVLJE
»Samo sekundo Se potrpi, moj dragi, stojim Se skoraj popolnoma oblečena pred tele-ionom ...«
DOBRA MISEL
Kmet je peljal voz sena. Sredi ceste se mu je voz nenadoma prevrnil,
»Pomagajte, pod vozom' je moj sin!*, je začel kričati na ivse grlo. Ljudje so prihiteli in pomagali možu dvigniti voz in znova naložiti seno. Ko je bilo vse v redu, je nekdo vprašal kmeta: »Kje pa je sin?«
»Doma«, je odgovoril kmet.
»Zakaj si pa potem kričal, da je pod vozom?«, sc je razjezil sosed.
»Zato, ker mi drugače nobeden ne bi hotel pomagati!«, se je odrezal kmet.
IM% RFNlffl tvorn'ca mesn'h izdelkov in mesnih konzerv, I. jugo-JUJ, DLIllVU slovenska proizvodnja bakonov in eksportno podjetje
MURSKA SOBOTA — Telefon št. 8
priporoča svoje priznano okusite mesne izdelke in konzerve.
Vedno svpže blago po zmernih cenah ! Zahtevajte cenike!
PRODAJALNE: Maribor, Glavni trg 16 — Maribor, Aleksandrova oeata 19 — Celje, Kralja Petra cesta 13 Celje, Glavni trg 8 — Gornja Radgona
NA JABLANI
Kmet (paglavcu na jablani); »Kaj počneš na drevesu, a?« — »Papirnati zmaj se je zapletel v veje.« — »Že tri tedne je gor'1«
—	»Vem, ampak pred tremi tedni iabolka št niso bila zrela.«
ZARADI NIČEL
A: »Čudim se ti, da si mogel vzeti tovarnarjevo hčer, saj je prava ničla,«
B: »Ravno pičle, dragi moj, so mi pri njej najbolj ugajale.«
in mu ponižno želel »Lahko noč« ter odšel.
Jože Žlebir je legel v posteljo in zaspal.
im, POGLAVJE, iz katerega izve cenjeni bralec o razburljivih nočnih dogodkih v elegantnem hotelu.
V levi sosednji sobi je priletel čevelj v steno.
V desni sosednji sobi je priletel čevelj v steno.
V pritličju je nekdo trkal na strop.
V drugem nadstropju je nekdo trkal na tla.
Nekdo je trkal na vrata.
Jože Žlebir je spal spanje pravičnega.
Nekdo je razbijal po levi steni.
Nekdo je razbijal po desni steni.
Nekdo je razbijal po stropu.
Nekdo je razbijal po tleh.
Nekdo je razbijal po vratih.
Jože Žlebir je kljub tenvu spal spanje pravičnega.
Vrata so se odpirala.
Luči so se prižigale.
Gostje so planili razburjeni iz svojih sob.
Kaj se je neki zgodilo? — —
Jože Žlebir je — smrčal.
Smrčal je krepko, zdravo, blagoglasno in tako močno, da ga je bilo slišati po vsem hotelu.
»Nezaslišano!«
»Bezobrazluk!«
»Unerhort!«
Gostje so prihajali razburjeni iz svojih sob.	i.	•	» *	■	.	t,	k.t.
Bilo jih je lepo videti! Čez dan cvetoče dlame so ponoči nenadoma ovenele. Rdeče ustnice so izgubile svojo barvo, komplicirane frizure so ibile skrite v nekakih turbanih ali mrežah, tudi telesne oblike in odlike so se nekam izgubile. O gospodih pa ni treba govoriti; spodnje hlače so oblačilo, ki je res potrebno modne reforme.
Ves ta mondeni svet se je zbral pred vrati nič hudega slutečega in mirno smr čečega preleta Jožeta Žlebirja.
Maitre d' hotel (tudi take zverine imamo Slovenci) je s silo odprl vrata. Gospoda v pižamah je drla za njim,
Jožeta Žlebirja so nemilo zbudili.
Jožetu Žlebirju so najstrožje prepovedali smrčati, kajti gospoda ne prenese smrčanja in to je hotel za gospodo.
Jože Žlebir je dejal, da 'bo spet smrčal, ne iz trme, bog varuj, ampak ker vedno smrči.	»
Ovenele dame so zahtevale račune.
Gospodje v spodnjih hlačah so zahtevali račune.
Maitre d' hotel je vil roke.
Jože Žlebir je medtem zaspal in spet vlekel dreto.
IV, POGLAJE,
iz katerega cenjeni bralec izve, kakci se dado najtežje stvari rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Maitre d' hotel je spet zbudil Jožeta Žlebirja. Lepo ga je prosil, da naj odide, ker bo imel drugače velikansko škodo.
Jože Žlebir je dejal, da ne pojde nikamor, ker hoče spati,
Maitre d'hotel mu ij'e ponudil 300 dinarjev, samo da odide.
Jože Žlebir se je žrtvoval za 300 dinarjev.
Gospoda je šla pomirjeno spat.
Jože Žlebir je bil spet na cesti.
V- POGLAVJE, ki prinaša happy-end.
Jože Žlebir je bil diplomat. Zavil je v predmestje in obstal pred krčmo, kjer je že včasih prenočeval. Tu 'bo spal nocoj. Nasmehnil se je, ker mu je načrt uspel.
Jože Žlebir mirno spi, nikogar ne moti in nihče ga ne moti in jutri si bo kupil čevlje.
Po naj kdo trdi, da ni dobro, da imamo gospodo, ki ne prenese smrčanja!
— RokflBjvi	'
Mariboru	Irarno
Božič prinaša primerna darila za vsakega
Klobuke, čepice, nogavice, rokavice, srajce, samovez-nice, damsko perilo itd.
Mrzla zima je tu!
Vse zimske potrebščine modne stroke Vam nudi
MODNA TfiGOVINA
AVGUST HEDŽET
MARIBOR, AleKsandrova cesta 9
Če bi drevje čitalo »Gozdarski vestnik"
»Ne uničujte naših gozdov«,
LJUBLJANSKI POMENKI Trgovci s kurivom
»December je tukaj, pa še ni snega! Kaj pravite, kaj to pomeni?«
»»Vse gola zavist! Konkurenca nebeška ne da, da bi pri nas kurivo poskočilo v c eni.««
»Ne da snega nam, pač pa dosti vina, povsod dovolj smradu, premalo pa bencina.«
»»Vendar ni treba opustiti nad; počakajmo, kaj bo prinesla nam pomlad —««
ZA GLASBENEGA KRITIKA BO PA ŽE DOBER
Novinarski reporter Šnoflja je bil brez službe. Bil je nekoč športni poročevalec in je redno poročal o čudovitih dogodivščinah in »bombah« na zelenem polju. Uredništvo ga je moralo odsloviti, rekoč: »Športni poročevalec mora biti stvaren, ker se ljudje na šport na splošno razumejo. Svetujemo vam pa, da postanete glasbeni poročevalec. Ljudje glasbe ne razumejo in je vseeno kaj napišete; da ste slišali na koncertu opus 99. ali pa-opus 999. Samo da je gan-
Zadovoljna sta odšla in nain obljubila, da že v kratkem zopet se bodeta vrnila.
Srečne in vesele božične praznike želi manufaktura in »Pirnar« konfekcija
SREČKO PIHLAR
Maribor, Gosposka ul. 5 in Rotovški trg 8.
v Soli
Profesor: »Kaj veste o zlatu?« Dijak molči.
Profesor:	»Odlično	ste	odgovo-
rili! Molk je zlato!«
Če hočete biti oblečeni še po starih tovarniških cenah pohitite takoj v
Češki magazin" Maribor, Ulica 10. oktobra
Vi
(Zraven
glavne policije).
kjer dobite največjo izbiro češkega in hubertuse, financarske, oficirske in
blaga za damske ln moške plašče, obleke, kostume, Velika odprodaja ostankov 1 Krojaške potrebščine 1
liivo.« Prvi velik uspeh je dosegel Šnoflja kot glasbeni kritik s poročilom o Friedmanovem koncertu v Glasbeni matici ljubljanski. Njegovo poročilo je bilo najboljše.
SODOBNO BOŽIČNO DARILCE
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v
na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.
M o z: »Draga ženka, hotel sem piti avtomobil; ker pa itak ni bencina, Ti poklanjam rajši skiro, ki vozi brez bencina.«
iiggSil!iaSiilBB!jilBaBi'lliEB''='3B=MliB8B!i
On in ona sta pri nas vse si nakupila, kar za zimski hudi čas bodeta nosila.
Oii perilo je izbral, pa še nogavice, ona krasen kombine, tople rokavice.
O« je kupil zimski plašč, ona je dejala:
»Pirnar« konfekcijo bom znancem svetovala.«
bi takole obračunalo s prodajalcem pred božičnimi prazniki.