Si>. St«*« Uhaja rasen pon«5cS|Ua Im dneva po praznika »sak «9 a n o^oldaih Uredništvo Je v Ljubljani, Frančiškanska aliea It.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirsti in pod* pisati, sicer se jih ue priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enoetolpna petit-vrstica K f80, osmrtnice in zahvale po K 3"—, razglasi in poslano vrstica po K 2‘5G; večkrat, objave po dogovora primeren popust. Paviatnt dtnlio « dr*avt SNS. V Uubliani, v petek 12. marca 1920. s Leto IV. Posamezna £tev. s;iane —— 60 vinarje«. —- Naročnina; Po posti ali z dostavljanjem na dom za eelo ieto K 120, za pol leta K CO. za četrt leta K SO, za mesec K 10. Es Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujiuo in Aireriho H 140. — Keklamrcje 2« list so poStnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.G L,, Učiteljsko tiskarna. Glasil© Ingcisfmr. socižaino ■ demokratične stranke. Telefonska it. 312. Da si pokličemo v spomin« Primerno je. da zopet enkrat ▼praJarno. kaj da Je sociializem. kal pomeni in za čem gre. Res. same z..ane reči so to, in vendar le od časa do časa zelo potrebno, da ponovimo ta vprašanja in se prepričamo, če nismo kal pozabili, kal važnega, kar bi lahko imelo slabe, nemara usodne posledice. V viharni razdivjanosti časa, tako polnega dogodkov in svetovnih preobratov, kakor le prav ta, ki ga preživljamo, ni nič čudnega, če pohabi dan človeka s tako silo. da pri tem pozabi na večnost. Sai ima vsaka ura svole zahteve, svole naloge, b kliče baš naiaktivneiše nature na Plan. V strahu, da izgubiš dragoceni trenutek, v mrzličnem stremljenju, da koncentriraš nanj vse svoje misli in moči. pa kai lahko izgubiš stik s preteklostjo ali z bodočnostjo, ali oa * obema. In tako vidimo, da le naša doba nele doba velikih dogodkov, ampak tudi doba velikih, ogromnih napak, vršečih se na vseh straneh, pogostoma izvirajočih iz najboljših namenov, a v svojih efektih in posledicah naravnost nasprotnih namenom. Doba le prinesla na površje vprašanja. o katerih ne bi bili pred vojno niti naismeleiši duhoVi upali, da pridejo tako kmalu na dnevni red. Vojna in vse. kar ie bilo z njo spojenega Je povzročilo, da ie prišel tudi soci-lafizem mnogo hitreje v stadij piak-ličnega uvaževanja. aolikaciie in eksperimentiranja. nego ie bilo pričakovati. ko ie bil ves svet še v več ali mani navideznem miru. Sociializem tukaj, sociializem tain. pospeševanje socializma na eni, zatlranie socija-lizma na drugi strani, upanie v njegovo jutrišnjo zmago, strah pred nlegovo vlado. sociJalizem čist kot solnce, sociializem kot peklenska groza, vse črno in vse belo. blagoslov in prokletstvo. fanfara slave in , krik besnega sovraštva... ali socija-lizem povsod, med priiatelii in sovražniki, v politiki, v domačiji, v in dustrilainem življenju, v mednarodnih vprašanjih ... povsod. Niti v dobi zloglasnega Bismarckovega zakona v Nemčiii ni bilo toliko govorjenja o sociializmu, kolikor ga le sedal. Toda — ah le soci-Jalrzem, o katerem se toliko govori, toliko za in toliko proti, res vedno sociializem? Ali grade vsi. ki se skli-cuteio nanj. res socllalistično stavbo? Ali se boiulelo reakcionarji, k! *e mučilo z izmiSltaniern orohibitiv-nih In persekutlvnih sredstev ros zoper sociializem? Zmeda le v teorijah in zmeda le v praksi, kamorkoli pogledamo, in z razmerami časa se ne bi niti v jemalo. da se ne bi zanesla zmeda tudi v nazore o sociializmu In v sociiali- zem sam. Kajti kakor vse ima tudi zmeda svole vzroke, katerih učinki ne deiaio izleme ne pri socialistih ne pri protlsociialistih. Vzrokov te mnogo, Tudi pred voino nismo živeli v dobi same neskaljene iasnosti, in Izbruh voine sam na sebi ie mogočen dokaz, da le moralo biti na svetu mnogo meglenega, ker bi bil sicer tak strašen konflikt enostavno nemogoč. Ali volna ni odpravila ne vseh nasprotij, ne vseh konfuziJ. pač pa le spravila še lep kupček novih na dan. Vojna ie pač velikanska prikazen — zlasti če se vodi v takih dimenzijah kakor zadnja — ni oa veliko modro-slovno sredstvo Vojna lahko na tak ali enak način reši gotovo vorašania, ki Jih more orožje presekat}, ne re-šuie pa oddaleč vseh vprašanj, in niti o tistih, ki iih le šiloma razvozliala, se ne more vedno reči. da so definitivno rešena. Iz njih se lahko razvi-leio drugi, resnično ali navidezno novi problemi, ki se pridružiio starim: pomnože se Še z novimi, k? nastajalo iz novih položalev. in ljudle. ki so mislili, da bo živilenJe po vojni čudovito enostavno, so do bolehanja začudeni, ko sooznaio. da Je vse boli zapleteno in svet še vse bolj poln vprašanj, kakor orel. V tem mogočnem tolmunu misli in strasti, hotenja in žella. eksperimentov in protieksperimentov, je nujna potreba oriientaciie. da se ne zgreši pot popolnoma. — Tudi za sociializem je to potrebno, tem boli potrebno, čim boli postaja sociializem živa sila pri oreureleva-niu sveta. Nekoliko vprašanj si le zato treba poklicati v spomin, na katera smo sicer že davno slišali odgovore. ki oa se zde kakor pozabljena ali pa pod debelimi plastmi vsakovrstnih dnevnih dogodkov povsem zakopani. k česa prihaja sociializem? Jz socialnih nedostatkov. iz uredb, ki so tekom časa nastale, pa so se tekom časa zopet preživele, a Še niso Izginile in vsled tega postale ovl-raioče breme v pohodu nadaljnega napredka. Iz neurejenosti sedanj«' družbe se pora-a socijal. Družba, kakršna ie. ne more zadovolliti večine svojih članov, ki so na živi IJu-dle in se zato ne moreio in ne marajo tiajno vdati razmeram, temveč hrepene vse mogočneie po zboliša-nlu in po takih Jzpremembah. ki bi prinesle zboljšanje. Ce bi se to stremljenje samo na sebi lahko Imenovalo sociializem. tedal bi bil skoraj vsak današnji človek socialist. Zakal nezadovoljnost in koprnenle po zboljšanju je tako splošno, da bo le zelo težko najti izjemo. Ali odtod do socializma le dolga. dolga pot. Sociializem ima največ opraviti s to vsestransko nezadovoljnostjo. Vidi In sliši Jo. njene grožnle in izbruhe opa>.uie. njene žrtve šteie -* ali z vsem tem se ne identificira. Sredi vse te nezadovolinosti postavila vprašanja in zahteva odgovore. SvoJa vprašanja pretehta, da so razmeram ustrezajoča. umestna in prav postavljena. In kadar išče odgovore, se skrbno ozira po vseh poljih živlienia. da mn ne bi ušel noben moment, vsled česar bi mogel odgovor postati pomanjkljiv ali napačen. Spoznati hoče vire in vzroke nezadovoljnosti, njeno opravičenost in njene eventualne zmote. In kadar Je na tej strani dognal vse. kar ?e sploh mogoče dognati, se loti drugega dela in išče s sredstvi znanstvene raziskave pot. ki more povesti Človeštvo iz vse te nezadovoljnosti v boljše, na zemlji, med ljudmi možno življenje. Nešteti so posamezniki in neštete skupine, ki se hočelo rešiti nezadovoljnosti. pa se v ta namen ooslužu-ieio vsakovrstnih sredstev. Tudi mi-IJonar pogostoma nizadovollen In misli. da doseže večlo zadovoljnost, če se mu posreči pomnožiti svole bogastvo. Metodam, katerih se navadno poslužuje, gotovo, ne bomo dali socialističnega tmona. Morali bi pa tako storiti, če bi bilo koornenle no zbolfšanlu položaja že socialistično. Delavec, ki stremi za tem. da zanustl svoi razred in nalde večle ugodnosti v srednjem stanu, ni zaradi tega so-cijalist. Strokovna organizacija, k? misli na to. da pridobi za svole člane boljše pogoie. viši«^ mezde, več pre-mii 1.1. d., vse to le v interesu svojih članov in brez obzira na korist in škodo drugih delavcev, je vse prej egoistična, kakor socialistična. Sociializem ni vorašanle posamc-1 znika. ne posamezne kategorije, ne posameznega razreda, temveč vprašanje vse družbe Kako bi mogla biti družba urelena. da bi uživali vsi njeni člani najugodnejše pogole za žlv-ilenie? ... to ie vprašanje, na katero zahteva sociializem odgovora. Ne -»kako si slikamo idealno družbo?"., temveč »kakšna more biti najboljša dručba ob dosedanii stopnji razvoja?« -- le vprašanle socializma. Slikati sJ idealne družbe Je naloga utopistov. Sociializem ni duhovita igra. ampak resno znanstveno delo, ki se bavi s tem. kar le možno, ne pa s saniami. tudi če bi bile tako lepe kakor Jakobove. Da spozna. Kai Je mogoče, pre-iskule sociializem naiprej to. kar »e, in pot. po kateri ie nastalo. Zgodovina ni kup zmedenih slučajnosti, ampak ima svolo zakonitost, in vse je med sebol spoleno. vse te zveze ie treba spoznati, da se more razumeti zgodovina in sedanjost. Le s tega sta, lišča »e mogoče gledati tudi v bodočnost. . „ .. . Nezadovolim smo s sedanjimi razmerami. Toda varuimo se zmot? Te razmere niso nlkanrsna satanska iz- najdba. temveč so tudi imele svole vzroke, močneiše od volle in moči posameznih mogotcev, ki se nemara danes dobi o počutijo v njih. Tudi kapitalisti niso ustvarili teh razmer, ampak nuino so nastale v razvoju in po zakonih raz.volat ljudje so bili le tista živa sredstva, katerih sc je posluževal razvoj. In tudi v bodoče bo odločeval razvojni zakon: tisti ljudje, ki ga bodo nalbolj razumeli in mu bodo najbolje sledili, bodo naibollc služili napredku., tisti, ki bodo hoteli hoditi po drugih, po »svoiih lastnih potih«, bodo ostali brez uspeha. Socializem gre za uspehom, za kolikor mogoče gotovim uspehom, in zato hoče poznati pogoje uspeha. Kolikor mani eksperimentirati, pu kolikor več spoznavati, ie pravilo socializma. Nič ne pomaga tresi hruško, dokler ni njeno sadje zrelo Lahko pa spoznaš, česa ie treba. Ja bo drevo rodilo, kako moreš zbeli-šati sad Jn kako pospešiti zorenje* Vsaka primera iz prirodoslovia se :ie more aplicirati na razmere človečke diužbe. Toda resnica, da morejo nove razmere priti h) obstati le tedaj, če ie družba dozorela zanJe. velja tudi v sociialnem življenju absolutno Glavni nosite!! novih družabnih razmer Je delavski razred. Ne da bi bila nova družba namenlena Je njemu. Za vse dosedanje sloie in razrede naj ta družba !X)Stane boliš* dom. Toda delavski razred Je tisti, ki nuiteže prenaša bremena sedanjih razmer in zato Je nlenm hrepenenje oo izpremembi bliže kakor drugim In delavstvo postaja od dne do dne močneiši razred. Ce bi se vsi. ki delalo za svoie živlienle, zavedali svojega delavskega značaja, bi bil delavski razred že danes najštevilnejši. Ali ta zavest raste, mora rasti pod pritiskom razmer, in priti mora na dan, ko bo delavski razred obsegal ogromno večino vsega človeštva tn ta večina le poklicana; da uredi svoj doni. Delavstvo Je poklicano. Toda roko na prsi in brez zamere: AH le delavstvo že zrelo za svolo veliko nalogo? ... Na svetu ne more biti $n-ciialista. ki se ne bi v dnu srca veselil. Če bi mogel s prepričanjem pritrditi. Ampak ne naše veselie. temveč resnica ie potrebna. In resnica ni tako krasna, da bi nas mogla opajati. Ozrimo se po svetu In če smo sami pred sabo odkritosrčni, moramo povedati sebi in delavstvu, da še ni to-kai dan. ko bi moglo delavstvo izvršiti svojo zgodovinsko nalogo, ker §e ni pripravljeno zanjo. Tudi druge razmere niso še vse dozorele. Da more socialistična produkcija na domestiti kapitalistično, mora ta priti na zelo določeno visoko stopnjo, in nikakor se po pravJci ne more reči. da le ta stopnja že povsem dosežena. V najindustrljalneiših deželah je marsikaj zrelo za sociializiranle v tel LISTEK. ffillUlli Jliuiljl (Poslovenil Fran Pogačnik.) Strojeva hči. Žive! je Stroj z ženo. Zena mu je umrla, a po njet mu ie ostaia hči- Ko H le mati umirala. Ji Je zapustila kravico. Stroi se Je oženil v drugič. Tudi druga žena mu ie rodila hčer, ki je dorastla Mačeha ie začela svojo pastorko oreganiati. Da Ji spresti tri funte lanu a nič lesti. Svoji hčeri pa ne da presti. pač pa testi. Tu gre pastorka pod hribček in zakliče: »Kravica rjavka, pridi k meni in pomagaj mil« Kravica pride in začne lan prežvekovati: »Jaz bom lan prežvekovala, nato ga bom izpuščala pri ustih. ,a ti ga navijal!« Pastorka je končala dck> in prinesla niačcfc. Ta se začudi: »Kako Je mogla tako hitro spresti! Gotovo ne prede sama. nego it kdo pomaga.« Nato ie dala svoji hčeri lesti. Strojevi pa ožgano skorlo. Pastorka zaplaka. Pride h kravici In liie solze. ■>Zakai plakaš?« »Kako bi ne plakala. mačeha ml ne da iesti!« Kravica li pravi: »Zlezi mi v desno uho. a pri levem mi skoči ven’« Strojeva hči Je bila lepotica. Zlezla le pri desnem ušesu noter, pri levem ven in kakor ie bila krasna. Je postala še krasnejša. Mačeha da pastorki zooct šes* funtov lanu. da ga sprede. Ona gre pod hribček, sedfc in zakliče: »Kravica rlavka. pridi k meni Jn pomagaj mi!« Kravica ie prišla in začela prežvekovati. pastorka ie le gledala. Dopiede in nese mačehi. Ta se začudi: »Gotovo ji kdo pomaga.« Tedaj posadi svolo hčer k obedu, pastorki na da ožgano skorio. Pastorka zaplaka in gre h kravici: zleze li pri desnem ušesu not, pri levem ven in ie bila še krasaei&a, Nato Ji mačeha ukaže stkati platno. Pastorka pokliče svojo kravico: »Kravica rinvka. pridi k meui Jn pornagai mi!* Tedaj pošlle mačeha za njo svojo hčer da jo opazule. Krava Je začela prežvekovati, a pastorka zvijati. Hči Je šla in vse povedala materi. Zopet nasiti mačeha svolo hčer, a pastorki ne da ničesar. Ona zaplaka. kravica io vidi in vpraša: »Zakaj plakaš? Zlezi ml v desno uho in skoči pri levem ven!« Tedaj zleze pn desnem ušesu not, pri levem ven in bila le še krasnejša. Mačeha le vse to videla. »Mož. mož. zakolli kravo!« Mož odvrne* te krave ne KOi|ena* začne hliniti bolezen in ga še nadalje sili: »Mož. mož. zakolji kravo'« »Ne. ne zakoiem jel« Deklica zopet zaplaka. Zagleda jo kravica in jo vpraša: »Zakaj pla- »Kako bi ne plakala? Tebe. kravica. hočejo zaklati.« ali oni obliki, ali to Še ni zrelost za popolno socialistično družbo. Kolikj pa imamo še agrarnih in drugače na nizkih stopniah razvoja stoječih dežel, kier bi moral tisti, ki bi hotel socializirati. najprej vprašati, kai nal socializira, pa ne bi našel ničesar! Ali važneiše od vsega tega le vprašanje, kako ic z delavskim razredom. Prijetno le slišati laskanje in marsikateremu delavcu dohro sioii, če se mu pravi, da ie njegov razred že na naivišii stopnji. Ali sociiaizern se nima laskati, temveč iskati resnico in lo povedati, tako. kakršna ie v resnici. Koliko Je delavstva na svetu, rn koliko ga le organiziranega? In kur je organizacij — koliko solidnosti ie v nlih. solidnosti v smislu velike naloge razreda? Koliko upravnih izuu-šeni. koliko prakse v vodstvu indu-strii. v socialnem prometu, v organi-zlranin In ravnanju velikih skupin ima delavstvo?... Napredka, ki ga more delavstvo zaznamovati na vsakem takem oollu. nikakor ne preziramo. ab napredek še ni popolnost. Ne nekoliko skupin naprednejšega delastva. ampak njega velika večina mora biti sposobna za nalogo, da to more izvršiti. Kajti socilahstična družba je mogoča le na podlagi vzaletn-nosti. S tem. da pride na mesto sedanjih gespodariev nekoliko delavcev. ki bi morali enako ukazovati nevoljnim, ker nezavednim delavcem. ne bi bilo prav nič opravljeno J v smislu socijalizmu. Vsal velika večina tistih, ki vstopijo v socialistično družbo. Jo moraio hoteti in biti pripravljeni. da io vzdrže, tudi če le za« to nekal časa treba nekoliko samo-zataievanla in žrtev. Na volli večine in na nieni zavednosti mora biti socialistična družba osnovana, sicer more biti le družba sile. ki se lahko razpade, čim neha sila učinkovati. Ta volja in zavednost pa mora biti tukaj pred družbo: ona le pogol za ustanovitev socilalistične družbe, če ie ta pogoi izpolnjen, le socialistična dru. žba varna, ker je zgrajena na najtrd nejši osnovi. In zaradi tega ie danes prva in naivaJneiša socialistična naloga, buditi to zavest ht krepčati to voljo. Kadar bo obole dovoli močno. Je uspen neizogiben. Resnično zavedna večina mora uresničiti svoio volio. Na poti do tega cilla oa dobi delavstvo tudi ŠovolJ prilike za svoio praktično dovršitev. Sootoma si zgradi in poveča organtzaciie vsake vrste, v katerih bo postavlleno pred večle in večie naloge; njegovo sodelovanle v podietlih se pomnoži in tako dobi vse več vpogleda v mašinerilo modernega gospodarskega živlienia: več in več njegovih članov pride v občine, v zakonodalne zbomjce in druge Javne institucije, pa se seznani s komunalnim i;i socilalnlm žfvlieniem in nlega zapletenimi nalogami In me:o-inrr ------------------------.--1---- Tu pravi krava: »Ako me tvoj oče zakolje, vzemi drob. prednje In zadnle noge in zakoplji iih pod svo-llm okencem!« Mačeha Je nadalje silila moža, da Je končno res zaklal kravo. Pastorka si Je izprosila drob in noge. »Čemu ti bo to?« »Kravica Je velela nal sl* to izprosim.« Oče JJ Je dal. Ona zakoplje vse pod svojim okencem. Zjutraj vstane In kai vidi! Pred njenim okencem se razprostka krasen vrt. Mimo vrta pride gospod, ko sedi devolka pri oknu. Vpraša Io: »Čigav je ta vrt z zlatimi jabolki?« Ona odgovori: »To Je mo} vrt.« »Prodajte ml ga!« »Vrt nJ na prodaj: kdor me vzame za ženo. ta dobi vrt.« Gospod lo le prišel snubit tu začeli so se pripravljati na svatbo. Tedaj vzame mačeha svole hčer. Ji zakrile obraz iu posadi na prve mesto kot nevesto. Stroievo hčer pa skrile pod klop v korito. Ženin ie sedel z mačehino hčerjo, kar prileti petelin, sede na okno in zapoie: *Kikeriki! Strojeva hči pod klopio v koritu leži In inačehina hči pri gospodu sedi!« Mačeha ga zapodi: »Veš. veš. tu Imaš koščeg plrocal« Petelin zopet zapole: »Kikerikl, Stroieva hči pod klopjo v koritu leži. a rnačehina hči ori gospodu sedi'« »Veš. veš. na košček piroga1 Petelin zapoje tretlič: »Strojeva hči pod klopio v koritu leži. a mace-hina hči pri gospodu sedi!« Tu se gospod domisli In izvleče pastorko izpod klopi. Umijejo jo in posade za mizo. Nato so se poslovili in gospod io Je odvedel s seboi. da priredi svatbo doma. Vrt ie šel z njima. Ko sta prišla na gospodov dom. je bila poroka. Živela sta skupaj vse leto. Rodia mu je sina in živela pri možu toliko dami. Paralelno z njegovo močjo se teda! razviia njegovo znanje in njegova praktična sposobnost, in tisti dan. ko naraste njegova moč tako, da more prevzeti vajeti javnih zadev Dne 2. septembra 1918 le objavil s. Golouh v štev. 199 našega lista članek, ki se nam zdi v svojih končnih izvajanjih zelo pravilen. Med drugim pravi S. Golouh tudi sledeče: »Z ustanovitvijo Narodnega svčta je dobil bo! za državno samostojnost in zedinjenje Jugoslovanskih plemen svoj prvi. konkretni temeli. Ustanovljena ie s tem narodna konstituanta jugoslovanskega ljudstva. To dejstvo }e treba imeti trajno in trdno pred očmi da vemo kako nam ie ravnati naše strankino stališče naoram njej. Nobenega dvoma ni. da gre tu za naivitalnelše probleme naroda, za niegov obstoj in morda sploh za vso njegovo bodočnost. Ni treba, pač še posebej povdariati. da nam ne more biti vseeno, če nai se osreči narod s tako ali drugačno bodočnostjo, če nat se razvtfe delo N. S. v tel alt oni smeri. Od tega dela !e sedal v glavni meri odvisno, da se narodno vprašanje in Ž niim sooiene socllalne naloge našega lludstva rešilo na ugoden način. Le strankin fanatik ali politični rl* barnež nas bo skuša! prepričati, da ne moremo socijalnf demokrati imeti 8 tako inštanco nobenih stikov. Mir- \ Težke življenske prilike pri nas pohuišuie v znatni meri tista kasta Hudi. ki ji ie bilo ljudstvo vedno le za molzno kravico. — Klerikalci, njih pobožni baroni in grofje ter druga kapitalistična in kapitalistično misleča zalega. Že več ko leto dni zahtevamo in delamo na to. da se razpišeta volitve, pri katerih nal odloči ljudstvo o svoji nadallnl usodi. Klerikalci so danes na vladi, tako v Bel-gradu. kakor tudi v Ljubljani. Za ljudstvo niso doslel napravili v nobenem pogiedu ničesar. Preišna vlada je vsa! verižnike zapirala. Nova vlada pa le ž niimi. Preišna vlada le vsa) kazala voiio. storiti neka! proti draginji. Klerikalci se ne ganejo, ker Hm je na tem, da veleposestniki. med katerimi so tudi razni samostani, pridelke. zlasti moko. koruzo, fižol itd. prodado obubožanemu ljudstvu kar ttaidražje. Z vso gotovostjo napovedujemo. da bo klerikalna vlada povzročila povišek cen vsakdanjemu kruhu. Delovno ljudstvo pa ie danes ne more nikamor naorej. 5e tako velike plače mu ne zadoščalo več za nakup najpotrebnejših živil, obleke, obutve in kar se še drugega rabi. V sociialno-oolitičtiem pogledu ie dana-šnia klerikalna vlada delavstvu naravnost sovražna. Še tisto malo. kar Narodno predstavništvo. (Poročilo o 73. seji začasnega narodnega predstavništva.) ' Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori 73. seio narodnega predstavništva ob 9. uri dopoldne. Zapisnik zadnje seie se odobri brez opazke. Nato se preide na dnevni red. Mini-ste* za notranje stvari. Marko Trif-kovič, odgovarja na vprašanja poslanca Vaše Kneževiča glede prepovedi manifestacij na Teraziiah in na Prestolonaslednikovem trgu. Prepo-' ved je bila izdana radi tega. ker se nahaja v bližini ppslopie narodnega predstavništva in se take prepovedi fzdaiaio. v vsdfi mestih, kjer obstoje parlamenti. Prepoved je bila potreb- časa. da ie bil dečko star pol leta. Tedaj zaprosi moža nai ji dovoli, da gre mačeho pogledat. On ji dolgo ni pustil, končno fi Je dovolil in ii dal na pot troiko. šla ie in prišla k mačehi. Ta se Je zelo razveseli' »O. mila moja hči, daj da te iutri .skopljem!« Pozove io v kopeli. Pastorka gre in se sleče. Mačeha io jame z umiva-k>m prati, drgniti in govoriti: »Od-slel*beeat na veke kot ris naokoli?* Pobožala ie pastorja na polje in begala okoli kot ris. Doma le plakalo nieno dete. Varuška ea le oeliala na izprehod: ona je vedela, da se ie mati iznremeniia v risa. Ko pride na polje, zapoie: »Oj, ris. naklatil si se do polju, a tvoje dete se le naplakalo!« Mimo privedo čredo krav. Ona vpraša: »Pastirji, pastirji, ali niste videli/risie črede?« »Videli! Zelo daleč ie!« Ona zopet zapoje: »Oj ris nakla-til si se po polju, a tvoje dete se ie naplakalo!« v svoje roke, bo tudi sposobno, da stori to uspešno, na korist vse družbe in z gotovostjo, da bo. kar ustvari, trajno in dobro. »Proletarec*. ali kaj ? ni, objektivno misleči sodrug. ki ima pred očmi predvsem interese ljudstva !n stranke, bo prišel v tem oziru do drugačnih sklepov. Jugoslovanski sociialno demokratični stranki pripada v N. S. precizno, velevažno mesto, v niera Ima ona razvijati svoje sociialistlčno delo s staro, priznano lej žilavostio in treznostjo. Pri uravnanju našega tozadevnega stališča je zame merodajno le vprašanje, če fe naloga stranke, da izvršuje svoje sociialistično delo na vseh poljih političnega in gospodarskega snovanja, ter če naj se stranka, do časa, dokler se vpostavi internacionala, odreče nešieviinlm koristim, ki bf Uh imelo lastno 1 ludstvo od niene ne -posredne udeležbe v boju za narodno osvoboditev, s S. Golouh le tudi pozueie še pisal o tem zelo pametno in stranka Je zavzela taktiko ki Jo Je zagovarjal s takšno vnemo. Če se torei s. Golouh danes ne strinja več s tem. se očlvld-no prepira sam s seboi in nal se torei ne huduje nad drugimi zaradi stvari, ki Jih fe zagrešil predvsem delavski kruh. ie imelo delavstvo doslej na polju sociialnih zavarovani, mu hoče pokvariti in odvzeti. Razni zavodi, ki so bili ustanovljeni po preobratu v korist delavstva, so v nevarnost}, da Jih klerikalna stranka oohodi. V deželni vladi sede danes sami klerikalci. Doslei se niso še ganili, da bi se storilo kaj v prid delavnega ljudstva, pač pa mislilo na to. kako bi naše zavedno delavstvo preganjali in trpinčili. Pri tem v svojem časopisju iaželo, da ie strah. V želodcu jim leži naša stranka, ker se dobro zavedalo. da Je edino sociialno demokratična stranka, id lim le resno nevarna. Našo stranko hočejo napraviti zopet majhno In slabotno. kakor 5e bita nekdai. Toda ne bo se Jim posrečilo Mi gremo z Iludstvom: zani bomo zastavili vse moči. Dobro organizirani, zavedajoč se velike in grozne nevarnosti, ki io oredstavalia klerikalizem a svojimi zavezniki za vse delovno ljudstvo brez razlike, bomo odbili vse niegove nakane. K1 e r 1 k a 11 * zem je bil in bo za vsako ljudstvo nalvečta nesre-č a. Tega se zavedamo vsak trenutek in tega se mora zavesti vse slo vensko ljudstvo, Zakai klerikalizem poinenla suženstvo in — drag kruh. na zato. ker se nahajajo v bližini Šievilni državrti uradi, diplomatska zaitopništva. vsled česar je potrebno. da ve mestna uprava za značaj nameravanih manifestacij. Za tem le govoril poslanec Dragič - Muhič v imenu poljedelske stranke ter podal izjavo, ki vsebuje sedem točk V njegovi deklaraciji se naglaša. da niti parlament, niti vlada. ki Izhaja Iz nlega, nista izraz narodne volje. Poljedelski zavez zahteva zaradi tega. da se čimprei preide k delu za volitve, pri katerem naj bi bile zastopane vse stranke, zlasti poljedelska. Nadalle zahteva, da se zaslopniki te stranke spreimelo tudi v ustavni odbor. V izjavi se kotlino izlavlia vladi nezaupanje, ker ne Mimo priženo čredo ovac. Ona vpraša’ »Pastirli. pastirji, ali niste videli risle črede?« »Videli. Blizu je!« Počakala le. da se ie približala rlsia čreda. Strojeva hči ie zletela iz Črede, snela risio kožo in Io položila Dod grm. Jela ie dojiti dete. Ko ga nadoii. si nadene zopet risio kožo in gre za svoio čredo. Tu ie zapazil tudi gospod, da se sin vrača s polja vedno vesel. Nekoč ere skrivaj za varuško. Risia čreda pribeži, iz n:,e se odloči Stroieva hči, sname risio kožo in jame dojiti dere. On vzame kožo in jo sežge, sam pa se prikrade blizu k nji. Ko le izročila dete varuški. Io zgrabi okoli nasu. V niegovih rokah se ona izpremeni najprej v goža. nato v žabo. nakoncu v vretence. On vretence zlomi, vrže konec pred seboi. kliukr, za seboj in zakliče: »Za menoj zrasti bela breza, pred menoj pa bodi prejšnja kneginja!« Teda! se le ona zopet izpremenila v ženo in mu vse povedala. Potem pa sta srečno živela. predstavila izraza narodne volje. Le koncetraeiiska vlada daje dovolj garancij, da bo volilni red tak. kakor to nafbolie odgovarja interesom naroda. Za njim ie govoril poslanec dr. Smcdlaka. ki le danes prvič nastopil v narodnem predstavništvu. Govornik smatra, da se naše razmere ne morelc prej urediti, dokler ne bodo prišli državni posli v deželi v roke vlade, ki bo stala nad strankami. Dr. Smodiaka ie po govoru prečital izjavo svojega kluba, ki zahteva: I, volilni red: 2. volilni red nai se predloži parlamentu: 3. sestavi naj se vlada, ki bo delala s parlamentom: 4. vlada nai bo koncentracijska ali pa širša koalicijska. V imenu demokratske republikanske stranke ie govoril nato poslanec Jaša Prodanovič in predlagal nastopne zahteve svojega kluba; 1. naša stranka želi. da se odpravi od uinave dežele sedanja vlada; 2. naša stranka želL da se pri$e do volilnega zakona in do volilnega zakonika. ki bo popolnoma varoval vse stranke v dežeii in da se ne odvzamejo glasovi manjšinam in daiejo večini, kakor se ie to delalo dosedaj; 3. zahteva popolno svobodo volitev: 4. vsaka stranka naj gre k volitvam lojalno s svojim programom. Nato se le oglasi! k besedi ministrski predkednik Stoian Protič. ki ugotavlja, da le bi! največii del govora poslanca Jaše Prodanoviča proti poslovniku, ker ni govoril o deklaraciji vlade, temveč največ o drugih vprašanjih. Ministrskemu predsedniku odgovarja nato kratko poslanec Jaša Prodanovič. zlasti na poziv predsednika parlamenta, da bi njemu ne smel dovoliti govoriti, zaka! on sme govoriti po vse! državi, Smatra to za napad na poslanske pravice Razvijal ni nobenih teorij, temveč samo konštatl-ral. da vlada danes v monarhiii osebni režim. — Ministrski predsednik Protič se je nato zagovarjal. Predsednik na rodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič odgovar-ia ministrskemu predsedniku, da po» slanca Prodanoviča ni prekinil v njegovem govoru zaradi svoie tolerantnosti. — predsednik le nato zaključil selo cb 12. uri 15 minut in določil prihodr>lo sDofazutnno * vlado za jutri ob 9. uri dopoldne z istim dnevnim redom. Apel mednarodne sindikalistične zveze. LDU. Pariz. 9. (DimKU.) »Huma-nlte* piše: Urad mednarodne sindikalistične zveze ie v svojih sejah dne 5. in 6. t. m. dal z ozirom na svetovni gospodarski položaj resen nasvet, na! se napravi mir med narodi. Bodoči proračuni držav ne smejo več vsebovati stroškov za oboroževanje. Mednarodno razdelitev sirovin ie treba organizirati in ustvariti podlago za mednarodno Izmenjavo blaga. Urad le skleni! predložiti mednarodnemu svetu vprašanie podržavlienia in so ciializaeije produkcije in izmenjave blaga. — Nato se ie urad bavii sj)re-hrano Avstrije in Madžarske fn Je sklenil ponovno apelirati na mednarodno solidarnost ter iziaviti, da strašno trplienie proietariiata teh dežela zahteva nuino in uspešno pomoč proletarcev vsega sveta. Končno ie urad sklenil obrniti se do organiziranih de lavcev vseh držav s proglasom, kjer poudarla. kako strašno trpijo madžarski delavci vsled belega terorja, in zahteva v imenu človeštva, nai zavezniške vlade prisililo Madžarsko, da spoštuie pravice. Urad le te svoie zahteve sporočil vladam zaveznikov in Madžarski. Ako bi se preganjanje nadaljevalo, se bo izvedel splošen bojkot Madžarske. Vsled tega poživile urad vse delavce pomorske plovbe ter železniške, poštne in brzojavne nameščence, nal bodo pripravljeni. da se odzovejo pozivu mednarodnega urada in ustavilo vsako delo. ki posredno ali neposredno služi interesom sedanje madžarske vlade. DEMOBILIZACIJA. LDU Belgrad, 10. Govori se. da se bo od 20. do 24. t. m. odredila obča demobilizacija voiske* V vol-ski bodo ostali samo kadri. NARODNA BANKA , LDU Belgrad, 10. Med Narodno banko kraljestva SHS in ministrstvom pravosodja se je sklenil sporazum, po katerem se odstopajo Narodni banki vse zgradbe in lokali bivše Avstro-Ogrske banke. V teh zgradbah bo banka otvorila svoje podružnice. Višino zakupnine bodo določili oosehni odposlanci* PRORAČUN BELGRADA. LDU Belgrad, 10. Belgrajski občinski odbor 1® načeloma sprejel pro-ročun za Jeto 1920. Dohodki in izdatki znašajo 53,267.660 dinarjev. DIREKTNA POGAJANJA O JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU. Pariz. 9. (CTU.) Kakor piše »DaMv Telegraph«. ie Nitti pri zadniih direktnih pogajanjih o Jadranskem vprašanju zagotovi! Trumbiču znatne popuste, da bi se stvar končala. Pričakuie se, da bodo Jugoslovani nemudoma odgovorili na novi predlog. POŽAR NA PLANINI VUČEVO. L DUBelgrad, 10. »Politika« Javlja: Planina Vučevo Je od snoči v plamenih od Črnega vrha do Hana in Biljega. Požar se je razširil tudi na gozde Mauastir, Tronoše, Cera in Vidojevice, Prebivalci Ložnice bi okoliških vasi, ki so v vojni že toliko trpeli, gledajo ta strašni prizor. Požar se je pojavil na tistih krajih, kjer sta poginila brata Ribnikarja. Ogenj je nastal menda vsled nepazljivosti. LOV NA TIHOTAPCE. LDU. Spili. 9. (DDU.) Neka! tiho* tapcev, ki prenašajo blago iz zasedenega ozeml la v te kraie, ie poskušalo včeral zopet spraviti nekaj blaga preko Labina v Split. Zapazili so jih italijanski vojaki: Ker se a zahtevo straže niso hoteli ustaviti in so pobegnili. so vojaki za niimi streliali in enega od njih usmrtili k Solita ie bila poslana posebna komisiia, da do godek preišče. PODRŽAVLJENI« RUDNIKOV V ČEHOSLOVAŠKI. LDU. Praga. 10. (CTU.) Kakeo ie govoril obč. svetnik Vencaiz. ki ie trdil, da dela družba z dobičkom. Obč. svetnik Kocmur priporoča, da se nal nadomesti slika (potresna) z novo: zato nal se razpiše natečaj. Dalie interpeiira zaradi odteglialev mestnim nastavliencem na dokladah. če preiemaio slučaino postranske zaslužke. To Je zlasti neprijetno, ker uslužbenec računa s prejemki, pa se mu potem utrgalo večii zneski. Gosnod župan bo stvar ureis.kal in poskrbel, da se izplačalo prejemki v tisti izmeri, kakor državnim nameščencem, Nezrelost sam. Klerikalizem in Stev. 50. HAPRfil. Stran 8. Dnevne vesti. Čudne rekvizicHe. Militarizem v Jugoslaviji ne zelo čuden način dobavila živež za vojaštvo. Kadar namreč zmanlka zalo*, začne z rekvlzicilami prav Dosebne - vrste, seveda ne pri veleposestnikih ali bankah, ki so nagromadile v Spekulativne namene velike zaloge živil v Vojvodini in Slavoniji in ki tirajo cene nečuveno kvišku, temveč vojačka oblast si ie stvar zamislila mnogo enostavnejše. V Bački nakupujejo žito In moko slovenske aprovizacije. Vsakemu ie znano, kako nezadostno le Slovenija založena z moko. Saj je direkten škandal, da se mora občinstvo v asrarni državi nastavljati v dolgih vrstah, kjer izgublia dragoceni čas in si kvari zdravje, samo, da dobi hlebček kruha. In vendar ie vojaška oblast v Subotici in Zomboru zaseda koncem februaria slovenskim aorovizacilam okoli ISO vagonov žita in moke ter nekaj vagonov masti, ko ie bilo na kolodvorih Že vse pripravljeno za odvoz. Ali ho-ceio gotovi krogi v resnici orovod-rati v Sloveniji nemir in nered? Poskrbite za vračuioče se vojne ujetnike! Preieli smo: Že dolgo, predno so se začeli vračati ujetniki iz Italije, se Je zbiralo zanle prispevke po vsej Jugoslaviji. Lep je bil sicer sprejem teh ujetnikov na ljubljanskem kolodvoru. ali kal ko so nasspustili domov, orez vsega. Se v Italiji smo slišali o nekih predplačilih, ki lih dobi vrnivSi sc uietnik za prvo pomoč. Res je, da mnogi niso potrebni, večina pa ie takih ubogih mož in fantov, ki so biti Preje delavci in hlapci in so odšli k vojakom v edini svoii obleki, ki se le Potem med vojno izgubila. Ob povratku nima uietnik prav ničesar, ne obleke, ne dciu.da. Za izgubljeno obleko se dobi £0 K. In kai ie to? Ali vse bi še bilo. ko bi se mogla, dobiti vsai služba in delo! Pa kako, ko je vse zaprto in stoie skoro vsi obrati, poleg tega pa le še taka draginja! Res ni skoro drugega izhoda kakor beračenje, ali pa tatvina. Da se beda vračttiočih se vojnih ujetnikov kar nalboli omili, ie torej dolžnost vseh oblasti, predvsem pa v to ustanovljenih komisii in uradov! ProiJ kršenju zakona o zboroval ni svobodi In koalicijah. I DU. Ljubljana. 10. Opaža se. da sc zakon o zborovalni svobodi in koalicijski zakon le prepogostokrat kršita. Temu mora biti konec. Vlača Je odločena, da v vseh ozirih vzpostavi in uveljavi zakon, red fn pravico. zahteva pa zato tudi od ljudstva. da snoštuie zakone in vladne odredbe ter da resne,ktira oblastveno avtoriteto, To ie pot. ki vodi iz revolucionarnih odnošalev v normalne razmere, ki so pogoj ljudskega blagostanja In konsolidacije na?e mlade države. V tel smeri bo vlada z v.v> tesnostjo in z vsem potrebnim poudarkom nastopala in s tem zagotovila vsakemu ono resnično svobodo mišlienla in lavnega delovanja, za katerim stremi vsaka prava demokracija. V dosego tega namena vlada ponovno opozarja na določbe zakona o zborovalni svobodi In zakona o koalicijah, ki sta bila objav llena v časopisih. — Takoj po pre ko 850 bUe ra2™ere v Slove- U,°VSem neure»ene. ie vlada marsiKak prestopek spregledala upaloc. da se bo po vojni povzročena podivjanost kmalu polegla. Sedaj pa ni nobenega povoda več, da bi se prizaneslo takim elementom, kt ogrožajo iavni mir in red. Težki Položaj, v katerem se nahaiamo. zahteva od slehernega resno delo za dobrobit naše domovine in spoštovanje zakonov. Pravica nekdai in sedaj. Annn domini MDCXXXIII. 1633, duobus regnantibus Ferdinandis (ko sta vladala dva Ferdinanda), stalo ts na sramotnem odru pri cerkvi v trgu Hrastovcu privezano dekle, ki je lz-Ven zakona postalo mati. Seveda po tedaniih srednieveških nazorih ie bilo tq strašno javno pohuišanie. Tola kdo ie zapelial nedolžno dekle, ki te v enomer trdila, da ie nien sin »klo-sternik*? Revše je v samostan v Hrastovcu neslo k spovedi oar grehov. V samostanu le izgubilo nedolžnost. Očeta otroku dekle ni poznalo. Prestala ie sramotno, nezasluženo kazen. Pri ljudeh ni našla usmiljenja. Anno domini MCMXX. 1920. po svetovni voini. katere posledice bodo občutili še pozni rodovi, je bilo Pri sodišču v Hrastovcu radi vlaču-Kftrstva in javnega pohujšanja po Dostavi z dne 24. 5. 1885 oziroma po S 516 kas. zakona kaznovano mlado dekle na teden dni zapora. Kaj Je storila revica? V nežni mladosti je izgubila mater hi bivala pri strica, ker se oče ni brigad za nieno vzgojo. Nesla le volno v prejo ter došla v do-tiko z vojaki, na kar le ostala pri vojakih par dni. Po postavi ie zaslužila kazen. To Je tista prokleta pravica! Nepremagljiva naravna sila gnala Je dekletce v greh. Kaj bi bil rekel siroti Odrešenik? On bi ii odpustil z besedami: »Idi v se, pobollšaj se in ne greši več!« * Današnji uvodnik »Da sl pokličemo v spomin« smo ponatisnili iz »Proletarca«, ki ga urejuje sodrug Etbin Kristan v Ameriki. Zvezarska častikraia. Zvezarski posta ienačelnik Alfred Petek na Vrhniki očltai ie našemu sodrugu Viktor Ju Oroszyju na Vrhniki, da ie bil Or oszv med vojsko avstrijski konfident. Vsakdo bo razumel težo takega očitka. Oroszy je Petka seveda tožil tn ie Petek z veliko imfazo pri razpravi Izjavil, da nastopa dokaz resnice. Pa pretekli so mesci, a dokazov ni bilo, čeprav se Je Petek baie po celem svetu trudil da bi lih našel. Pri končni razpravi Je moral Petek izjaviti, da umika dokaz resnice in je bil seveda potem tudi radi častikrale dne 9. 3. 1920 pri sodišču na Vrhniki obsojen. Zopet nov dokaz, kako zvezarji v svojem slepem sovraštvu blatijo poštene ljudi in sl kar prosto izmišljajo stvari, ki morejo škodovati dobremu glasu poštenih Hudi. Kako se neki naziva tako postopanje? Se shod v Šiški. »Večerni List« od včeraj se peča s shodom v Šiški. Ima svoj namen. Naslov članka je: ^Kristan od leomunistov tepene. Konstatiramo, da sodrug Kristan n l bilodnikogartepen.pačpa mu le eden napadalcev ukradel kravato... Njegovega sina so se res dejansko lotili in ga tudi nevarno ranili. Tudi ni res. da bi sodrug Ksi-stan poslal po policijo. Vemo. da ie »Večernemu Listu g zelo všeč, da se talci dogodki vrše. Slovensko delavstvo pa mora obsoditi Žorge, Golouhe in podobne, ki se ne uoaio drugače bojevati kot — z brutalno silo. Male dečke pobilati... hm, to !e malo preveč grdo. zelo grdo... — Razumemo. da je srd teh ljudi na sodru-ga Kristana neverjetno velik. ali. uiotiio se, sociialna demokracija pri nas ni samo sodrug Kristan, ampak zaved«o delavsko ljudstvo v Slo ven Mi! Zamenjava tfsočkronskih bankovcev. Kakor smo že ponovno obalvill. 8e tlsočkronskl bankovci do 15. marcu t L ne bodo več zamenjali In orenehalo s tem dnem biti snlošno zakonito olačilno sredstvo. Opozarjamo občinstvo, da se požuri z zamenjavo. ker po tem roku se tul! falzifikati ne bodo več odvzemali Ce kdo rok zamudi, na! sl sam sebi pripiše posledice in naj ooztiele nikar ne nadieguie uradov, ker bi bil vsak tak korak brez uspeha. Prošnle za izvozna dovollenia. Izvozniki blaga v inozemstvo se opozarjalo, da ie vlagati poslej vse prošnje za dovollenle Izvoza neposredno pri tukalšntf podružnici centralne uprave za trgovski promet z Inozemstvom. — Ta podružnica bo prošnle pregledala ter Uh potem opremljene s potrebnimi podatki in potrdili oddajala delegacili ministrstva financ, ki izstavi predpisane izvozne dokumente. Alkohol In zločin. Ni dovoli, da napravilo lludle z alkoholom iz sebe in svolHi potomcev bolnike, pokveke in bedake, marveč napravilo iz sebe itt iz svoiih celo zločince. 40% zločincev so hudi alkoholiki. 70—80% vseh kazniivih dejani store pijanci ali sploh pilani Hudle. Znano le. da ie Rfianost v visoki meri dedna bolezen. Pijanec zapusti tudi svojemu otroku v dedščino nagnenje k zločinu. Mraz oritJska. Po prekrasnih. naravnost pomladanskih dnevih zad-niih tednov, so vetrovi izoremenili vreme tako. da je že celo sneg naletaval in se ie sedal obnebie za dali časa pooblačilo. Sploh le bila ietošnia zima izredno mila in topla in že sredi februaria le bilo opaziti čebele na prostem in letati po sobah hišne muhe. Verlženie z gledališkimi vstopnicami. Pri zadniih opernih predstavah »Fausta« se le z vstopnicami nesramno verižilo. V soboto ie mnogoštevilno občinstvo 3 ure zastonj čakalo nred dnevno blaeaino. ne da bi se mu že preie naznanilo, da so vstopnice že vse razprodane. Čudno ie. da se ie vse vstopnice v teku ene ure razprodalo že dan preie. V ljubljanskih kavarnah so se že ta dan orodaiale lože po 500 K. »Loža 500 kron«. Je bilo tudi napisano na listku. k Iga Je nekdo prilepil na vhodna vrata k dnevni blagajni. Kako ie moglo priti do tega veriženla z vstopnicami, bi bili radovedni izvedeti. Dalje bi bilo pravilno, da bi dijaško stojišče ne biio namenjeno izkllučno dijakom, ker so še drugi, ki so v slabih gmotnih razmerah, tudi željni gledališke umetnosti. OpOzaiiamo gledališko ravnateljstvo na vse te nedostatke, da se Jih odpravi, obenem pa nai osebe, ki pridejo na sled nepoštenim manipulacijam z gledališkimi vstopnicami naznanijo to gledališkemu tajniku, oziroma »Uradu zoper verižnl-štvo«. izselil se ie v Prago vrli sodrug Viktor Moškon. črkostavec Zvezne tiskarne v Celju. Vso srečo! Na seji višjega šolskega sveta v Ljubljani dne 4. in 5. marca 1920. se Je upokojilo več učiteliev in učiteljic. Razširijo se nastopne šole: V Dobrniču, Javorjah, Preddvoru. Studencu. Toplicah, Vlšnjigori, Zg. šiški. Deška Jn dekliška šola v Cerkljah pri Kranju se združita jn razširita v šestrazred-nico. V Hruševki pa se ustanovi podružnica šmartenske ljudske šole. Nadalje so se imenovale stalne učne osebe na raznih šolah po Sloveniji. Nadučitellska in učiteljska mesta, za katere ni bilo prosilcev, nal okrajni šolski sveti še enkrat razpišejo. Sirota. Valovi vojne vihre so ga zanesli v naše kraje tam iz karpatskih sten. Oče — rudar mu ie umri pred dvema leti. Mati mu živi. Majhen, 17-leten deček ie Adolf Probst, delavec v Zavrstniku pri Litiji. Odnesel Je v Litiji razno blago, čevlje, cigarete, tobak, drsalke In druge malenkosti. Ljubljansko deželno sodišč« mu ie prisodilo 14 dni. S težko bridkostjo nastopa pot v iečo. — Odmev poloma, Anton Ambrož ml. Je za časa poloma pobral na Vrhniki razno demobilizacilsko blago, po večini gospodarske stvari v vrednosti 1400 K. Izročil ie vse svojemu očetu Antonu. Državno pravd-ništvo ju Je obtožilo hudodelstva tatvine. češ. da sta vzela to blago novembra leta 1919. Anton mlajši prevzame pred sodniki za oba zaovoren zagovor: »Prosim, to se le godilo leta 1918. novembra meseca, za časa poloma — na Vrhniki. Videl sem tam vse razmetano. Ljudle so vlačili vse domov. Rekel sem lim: »Kai delate, ljudje?« — Odgovorili so mi: »Eh to le tako! Sedaj le sodni dan! Ni nobenega gospodarja več!« Svoj zagovor končuie: »Prosim. Takrat sploh še nobene države ni bilo!« — Ljubljansko deželno sodišče ie Antona Ambroža ml. oprostilo obtožbe hudodelstva tatvine, kakor tudi Antena star. obtožbe deležhosti tatvine. Velellhotapec — prijet. »Naprej« Je že svolečasno poročal o veliki zaplembi vtihotaplienih tisočakov s ponarejenimi kolki na obmelni postaji Spilje. Takrat so finančni kontrolni organi našli v dunaiskem vlaku kov-čeg. napolnjen s 60.000 bankovci po 1000 K 1.1.60 milijonov kron. Te ban. kovce ie skušal vtihotapiti Salomon Ftngerhut. zlatar z Dunajskega Novega mesta. Fingerhut ie takol po zaplenitvi pobegnil, na mestu oa ie pustil tudi vse svole potne dokumente, vsled česar ie bilo njegovo zasledovanje zelo olajšano. Salomona Fin-gerhuta so 8. t. m. aretirali v Zagrebu. V torek 9. t. m. pa so ga pripeljali z dopoldanskim zagrebškim vlakom v Litibliano ter ga izročili ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu, ki vodi proti niemu preiskavo. Tatvina na Vodnikovem trgu. Kadar so na Vodnikovem trgu živahni tržni dnevi, tedai se Kotovo vsakokrat izvrše žepne tatvine. To ie že prešlo v običal Vodnikovega trga. Včerai si ic Ž6P^ izbrdl 20. Vero A. za svofo žrtev. Vzel Ji ie priprosto denarnico, v kateri ie bilo 72 K, 12 sladkornih kart. razne legitimacije, hišni ključ in abonma vstopnice za gledališče. Nadelamo se. da bo sedai »žepar« marljivo obiskoval sloven- °Glavno ooverJenJštvo ministrstva za agrarno reformo v Ljublajnl sprejema stianke vsak teden izključno In brez IzJem le v torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 13. ure. Ob drugem času ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranje uradno poslovanje je nemogoče, če bi moralo maloštevilno uradništvo poverjeništva v vseh uradnih urah sfcreiemati stranke. Tedenski Izkaz o zdravstvenem staniu mestne občine liublianske od 22.-28. februarja t. 1. Novorojencev 19 (mrtvorojenca 2). umrlo 34 oseb (domačinov 24, tuicev 10). med nitmi za vratico 1, za Jetiko 7 (3 tujci), vsled mrtvoroda 1. za PliuČnico 1. za različnimi boleznimi 24. Za infekcl-loznimi 'boleznimi so oboleli in sicer i za Škrlatico 2, za vratico 1 za gripo 2. V. — Kultura. Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Belgradu izdala že li. leto mesečnik vZdravje«, ki objavlja izpod peres najboljših srbskih zdravnikov polludne čiankfe o vseh panogah ljudskega zdravja; urednik Je sloveči srbski higijenik prof. dr. Jovanovič-Batut. Sedaj izhaja »Zdravje« tudi v slovenskem Izdanju In je prva številka pravkar izšla. Poliudno znanstvenega medicinskega časopisa Slovenci dosedai nismo imeli, zato z zadoščenjem lahko beležimo na tem polju velik napredek. . Prva številka »Zdravja« obravnava razna vazna poglavju in ljudske higilene, prinaša zlasti nujna navodila doječim materam, opozarja javnost na nevarnost jetičnih bolnikov, ki trosilo kli tuberkuloze med zdravimi ljudmi, dokazuje s svarilnimi zgledi pogubnost alkoholizma itd. — Zdravstveni odsek za Slovenilo in Istro v LJubllanJ, ki je prevzel redakcijo slovenskega izda-nla, in kamor nai se pošilja tudi naročnina. (24 K za celo leto), se obrača do vseh slojev naroda, zlasti de-lavskih. da širijo list. Iz stranke. Vala godbeuega odseka ».Svobode«, podružnice v Spodnil Šiški se bo vršila v soboto, dne 13. t m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih sodr. Jakoba Kovača. Žibertova ulica 188. Udeležite se le zanesljivo vsi! Seia odbora in vabUeulii članov ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršila v četrtek ob ool osmi url zvečer v tajništvu »Svobode«, Se-lanburgova ulica št. 6. Krajevna politična organizacija JSDS za okral Tržič sklicuje svoj občni zbor. ki se bo vršil dne 14. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani konsumnega društva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva: 2. tajništva^ 3. blagajnika; 4. nadzorstva; 5. volitev novega odbora: 6. raznoterosti. •— Sodrugl. udeležite se vsi občnega zbora polnoštevilno. ker ie v interesu nas vseh. Shodi »Kmečko delavske zveze« se bodo vršili z dnevnim redom: I. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. v naslednjih krajih po Sloveniji. V nedeljo 14. marca t L Zgornje Gorje ob pol 4. url popoldne v gostilni Vincenc Jan. Žirovnica ob 11. uri dopoldne. Selca nad Škofjo Loko ob 11. uri dopoldne. Železniki ob 3. url popoldne. Bohinjska Bistrica ob 1. url popoldne na Cojzovem dvora. V Besnici ob 3. uri popoldne. OvSIč© pn Podnartu ob 11. uri dopoldne. , Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vršil in pa uro, kdaj naj se vrši. Osrednje tajništvo K. D. 1, Shod usnjariev v Šoštanju se bo vršil v nedelio. dne 14. marca v gostilni pri Brežniku. in sicer ob 9. url dopoldne. Udeležite se shoda! Ustanovni občni zbor sociialuo demokratične politične organizacije v Kraniu se bo vršil dne 14. t. m. v gosiilnl Fellner. Začetek ob 9. url zjutraj. Sodrugi in sodružice. čakajo nas resni boji. zatore! nal nihče ne izostane 1 »Svoboda« v Spodnji Šiški začne v kratkem z godbenim poukom. Vsi sodrugi. ki imalo veseiie do godbe, nal se zglase čimprel pri sodrugu Kovaču. Prireditve. Društvo »Svoj dora« v Gorici vabi vse člane in članice, ki se na-haiaio v begunstvu, na važno posve-toanie v društvenih zadevah v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne na verandi hotela »Union« v Ljubljani. — Za odbor: dr. Anton Bre-c e l l. k. Iz Slovenije. Gorie pri Bledu. Zadnji klerikalni shod ie bil prav dobro obiskan. Seveda sl ne sme kdo misliti, da ie bil shod obiskan samo od pristašev SLS. »Nesreča« le marveč hotela, da ie prišlo na ta shod tudi precejšnje število rdečkariev, ki so, kakorhitro ie pričel neki g. Gostinčar pretresati klerikalno modrost »Večernega Lista« in udrihati po prejšnii demokratski socialistični vladi, skrbeli v pivi vrsti za primei-. ne medklice. Zahvaliti se ie g. predsedniku. ki ie pomirovalno vplival, da ni prišlo do hujših izgredov. Drugi govornik se le držal govora malo stvarnejše. Ali ko je obema pošla vsa klerikalna modrost, sta takoj pobrala svole frake in klobuke In io odkurlla; Nalbrže Jih ie čakal posebni brzovlak, ki Hma ga Je preskrbel novi železniški minister. Vprašamo, zakaj nista ta dva gospoda počakata govora naših sodrugov, ki. so se prijavili k besedi? Kaj ne. bali ste se sli« šati resnico, katero sedal, ko se bit-* žajo volitve tako neusmiljeno v blato teptate! Pa kaj. saj vaš princip je bil laž, ie in ostane laž. Laž vas ie bita, ko ste pred volno lovili glasovnice »n laž vas ie, ko sedaj po volni zopet’ hočete ogoljufati revnega kmeta m delavca za glasovnice. Od ravno istega kmeta in delavca zahtevate danes, da bi vam pripomogel k vašemu nikdar sitemu koritu l Ati res mislite, da kmet in delavec nimata no* benega .spomina, pa da bosta še ved-« no nasedla vašim limanicam, kot nekdaj. Ne! Nikakor več ne bo kmet ali delavec, ki je napravil bridko izkušnjo v skoro petletni voini. glasoval za vaše korito! -- Gospodoma govornikoma se zahvalimo za neslano zabavo in iu vabimo, da še večkrat prideta, ter vsaj dva dni prej shod naznanita, da bo prišlo več idečkarjev, ki jima bodo povedal! resnico v obraz! Dol pri Hrastniku. Pristni klerikalec, bivši župau Ba. bič, si je znal med volno dobo pomagati. Med tem ko ie drugim kmetom ostalo po volni živine kotna! za stlo, !o Ima oa, bivši volni rekvizltor, kar. 16 glav v hlevu Znan ie slučaj, da j® na Brad nekemu kmetu rekviriral med volno zadntega iutica iz hleva, v s vol hlev pa še pogledal ni. Taka so tor el znali delati bogaboiečl klerikalni Župani. In ta mož daues drag« prodaia živino in dela pri tem mastne dobičke. Okrajno glavarstvo nal bi se kupčlle tega moža in še nekega klerikalnega prekupčevalca Majdiča pobližle ogledalo, da ne bo v našem okraju tako občutnega pomanjkanju mesa. Kat takega bi bilo svetovati tudi glede mesarja Božiča iz Trbovelj. da se živine ne bo kar po vefl sto glav izvažalo iz našega okraja s pomočlo še drugih takih prekupcev. Kar pa le posebno značilno. Je. da s« taki ljudje Iz vseh raznih vladinih od« redb glede cen In verižništva povrtt-tega še norčujejo In vse to so Hudi® pristnega klerikalnega kopita! Pa nal še kdo reče. da bodo klerikalci dragiulo odpravili, ko Jo pa sami ho-' čejo in delajo! Vitanje. Pri nas Imamo elektrarno, ki iu bila plačana iz lesa, katerega so pro« dali iz siromašnega gozda. AU sir o« mašno prebivalstvo še sedal nima napeljane razsvetljave, med tem p« se imovltl sloji znajo z elektrarno dobro okoristiti. Revež nal si. tako sl mislilo' gospodje, sveti le z dragim petroleiem. svečami ali treskamt, zanj je vse dobro. Pa še nekaj! Pri elektrarni je nastavUenec, ki nai bi po mnenju gospodov noč in dan delal za 350 K mesečno. Naravnost smešno, če ne bilo preti agično! Ko je nastavUenec zahteval, da se mu plača zviša, so mu pa odgovorili, da nal si poleg tega še kakšno drugo delo poišče, če že hoče bollše živeti in se do sitega nalesti, sicer pa da lahko gre, če mu ni več všeč. Le tako naprel. eosooda. pride čas obra-čuna pri volitvah! Aprovizaciia. Prodaia premoga^ za oeči. Na vsak odrezek št. 3 belih premogovnih izkaznic za peči se dobi po 200 kilogramov premoga. 100 kg premoga stane pri trgovcu 32 K. na dom dostavljen pa 33 K 50 vin. Vsaka stranka sl lahko izbere trgovca, ki ie nalbližii. Premog prodajalo* 1. Po-žlep. Komenskega ulica: 2. Tauzher, Dunaiska cesta; 3. Treo. Cesta na državno železnico; 4. Unger. na Vrtači; 5. Uher. Slomškova ulica: 6. mestna aprovizacila v šupi na Aliao ijevi oesti. Kdor hoče dobiti premog iz mestne šupe na A.haclievi cesti ira mora preie plačati na magistratu, Galetova hiša. II. nadstropje. Premog se prodaja: na izkaznice št. 1 v petek, dne 12. marca dopoldne, na št. 2 v petek, drie 12. marca popoldne. na št 3 v soboto, dne 13. marca dopoldne, na Št. 4 v soboto, dne 13. marca popoldne, na št. 5 v P01’'’6’" Hek. dne 15. marca dopoldne, na st. o v pondellek, dne 15. niarca popoldne na št. 7 v torek, dne 16. marca dopoldne, na št. 8 v torek, dne 16. marca popoldne, na št. 9 v sredo, dne 17. marca dopoldne, na št. 10. dne 17. marca popoldne na št. 11 do 16 v četrtek, dne 18. tnarca 1920. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorui urednik: lak. Vehovce. Tisk »Učit. tiskarstva v Ljubljani. Km tepita ki ima nekaj pre- _________ r________, moženje, zn-iV«;o dobro tdočo mizarsko obrt to v Ljubljani, Ponudbe upravi »Napreja* pod IraispM slov v »pravrištvu lista. 827 »kompanjon* 805 ProjfdSi *kor.ai 29 v-',epo &bo **"** sko suknjo. Kje pove uprava »Naprej*, Ker se osebno nisem mogel posloviti od svojih prijateljev In znancev ob preselitvi v Maribor, kličem tem potom: Do srečnega svidenja! Zdravo! Alojzij Pregelj, 334 strojni mojster. sledeče vrste: J, priporoča na debelo: »Uranus Papirčka46 Ljubljana. Mestni i»« štev. 11. *»»*a*«>»«*wwa»B««eaasMaaa8sa«aeBaaBeBBaaaaMa»aBaa«*ft8ti8aBeas«iB**«x' Demaiictez partout ara trantais tt Berilu Zahtevajte povseci Mm M Bils V Imeni! žalujočih sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubi brat« sin, svak in stvic, gospod Stefan Derganc, uradnik. ti litre ti tal k 120 g ^ t litrih io steuiemtali pi 120 u: H es 6i ii 1 MimUttiK! R. Dr§ay, 121 Li®p! LJUBLJANA, SELENBUAG0VA UL 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. v laškem ujetništvu nenadoma umrl dno 29. februarju 1920 na Forte Regato v Genovi (Italija). Po štiriletnem ujetništvu je zavratna laška krogla končala mlado, nadepolno življenje na begu v svobodno domovino. Pokojnika priporočamo v blag spomin, : Tjjubtjana, 10. marca 1920. Pr. Franc Derganc, prinsfirij 1 kirurg, oddelka deželne bolnice, Izvršuje vse bančne transakcije :: naikulantiieje. :: vsakovrstnega lesa se išče. Ponudbe pod »Lesno industrijsko društvo44 na upravo Naprej. SPREJEMA: Vloge ua knjižice ia na tekoči račun proti najugodnejšemu obreaiovmiju. KUPUJE,- a PRODAJA: devize, valute, efekta itd. ESK0NT1RA: jatve, fakture Brzojavi RSKOMPTNA. DAJE , kredite in predujme • na blago, efekte Ud, 17 Ik \ E A * akreditive na vsa tu * in ioo?.eniRlts mesta. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo potrebuje za svoje državne prptezne delavniee m POSPEŠUJE • industrijo ter nvos in izvoz. Int telefon It. IM. komerci jel. vodjo. Pohišt^ iJl Prednost Imajo oni, ki so poslovali zlasti v kovin ski, bandažni in usnjarski stroki, Pogoj je znanje knjigovodstva in trgovske korespondence, Plača po dogovoru. Spalne, jedilne in gospodeke t>ob<. tujska oprava, podložiti modroci, otomane, spe!«: ftekoracijski di- vani, postelje, omare, mize in stoti iz mehkega in trdega lesa, železno postelje m umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakim slogu od preste do najfiriejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. Tovarna Jos. Reich v Ljubljani srn talila. Mm Mlaka oblek ia stellolikaUia pila je ©tvorila svojo podružnico v Kočevju št. 39 kjer se sprejemajo naročila cs Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Hvali! streli Ib stroji za Me. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linča. Ustanovljena 1.1867, Vezanje poučuje brezplačno. Popravila sesprejemajo. Lastna delavnica, 49 Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirbopp, Styria, Waffenrad. Ljubljana Rimska e. 16 I. A.Fuchs, Liubijana, Sslenburgova ulica t. S. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvisjih dnevnih cenah. Fr/* poročam veliko zalogo zlatnine* srebrnine, ur, briljantov itd. Popravita in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno iQ solidno. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za isa Imltia dela lasti® dve lili. mm podgRfte, stenice, ščurki I Izdelovanje in razpošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma Za podgane m miši K 7*—; zs Ščurke K 8 ; posebna močna tinktura za stenice K 7*— j uničevalec moljev K 6’—1 prašek proti mrčesom K 6- —; mazilo za človeške uši K 5 in 10 ; mazilo proti tršem pri živalih K 5 in 10, prašek za uši v obleki in perilu K 6 —: prašek proti pernitn nšem K 6‘ — tinktura proti mrčesu n s sadju u zelenja«!! (tmičev. rastlin) in mravljam K 6; mazilo proti garjam K 10 Pošilja po povzetju Zavod za po-končevanje mrčesa H. JUnketi Zagreb 40, Petrinjska ul. 3/UI. H Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan v zl. din. 2,500.000*—" Rezervni fondi glasom vknjižb v xl. din. Ss8SS.£S3'—. Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko 2©,©C0. ©00'— v zlatih Oibarllh. Banžno-zavarovalnl zaved “ 1.1 ustanovljena leta 1882. Centrala: Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjor- djeve, HercegovaČke in Travničke ulice. Flfljala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjuumrje in Prekmurje ¥ Sfigrefel*. ■II 1.11 II—m UMU i—" r UT ra— Najstarejši in prvi domači zavod za zavarovanja. Izplačila do konca septembra 1919: v oddelku za življenje: S.220 54*46 d?n. v oddelku zoper požar: 850129 84 dinarjev v oddelku zoper nezgode : 42.949*35 ditiariev. FDIJale: Zagreb, Skoplje, Solun, snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva po županijah. Osnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. Današnja uprava je v rokah najznamenitejših predstavnikov našega naroda. Predsednik je g. Luka Celo vič, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjene. '., , « , , . , , , ^ . Člani upravnega odbora so: gg. Ljuba Davidovič, bivši ministrski predsednik Kosta Stojanovič bivši minister, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci, Obrad Blagojevič, odvetnik, Mihajlo Marjanovič, podpredsednik beogradske obeme, Fodor Gjunč, trgovec m Vlada Marin-k°Vld’ Č aui^iadzoruega odbora so: Todor Mijaiiovič, veletrgovec, Kosta Glavinič, bivši minister, sedaj komisar »Privilegovane Narodne banke, dr. Bogdan G.vrilovid, vseučiliški profesor, dr Nikola V.lld, vseufiliSki profesor PauH"”v^^e%D, in obvel»ic; nadalje is lastnih Vrednosti rezervnih fondov sestoja izr akcij Pnvilepovane Narodne . h0t.:t Bristol"; velikega nepremičnega posestva pala* v Karadjordjevi ulici, Hercegovačk. m Zvorn.čk. ute v koph em je naj ecp m «Nmodemedh^e_ re Oženita danes vrednost preko na Kazališnom trgu v Beogradu; hotela »Svoboda* v Skoplju, ter iz lastne tvomice stekla v raiacum 20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 160,000.000- K. ^ Mvarovalne posle! zavarovani« proti Ikodi po požaru In atrell: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega in drugega lesa, vsa industrijska podjetja, kakor: tvornice, žage, mline, ter v oboe vsa zavarovanja te vrste); z..verovanje za ^,iCDj®^^®|^^^^^^a|”jb^0^p^ti^^gj]^ao^OinžlMh,0^atov^i^ike|^vseh^rug^hidelav^.ZaVarOVaI^a' ■ « ♦ a 1 t * _ JL I a L« Maa A «J 1V .'VLlt 1 Tl zavarovanje proti nezgodam «** ■—j—— r-- r——- - ..v zavarovanje proti škodi na vlomu, kakor pohištva, blaga m ostalih vrednostih. ^ ^ Vsa zavarovanfa vrši najkulsnhieie ter po nnipovo'fnefšili premijskih p*acin i. Otvoritev bančnega odseka naznani se naknadno« Iščemo zanesljivih in marljivih zastopnikov za mesta, kakor tudi zastopnike za vodstvo glavnih zastopstev po županijah. Vso potrebne informacije daje rade volje: Filijalka Beogradske zadruge v BsEenacirsba uit«a 5.