Letnik XI.
Št. 13.
v 4a»»j4vi «Mdtei*
aJUXJUUtJU.i*jlAiUJUU£JUU£(l Izhaja po
dvakrat na meseo ali 24 krat na leto v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija.
Vrednik Jakob AMovec.
Posamezne številke se dobivajo., de jih kaj ostane, po 16 kr. v administraciji, Ključaničarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v n. nadstropji.

£
®< celo
•<
»<
»<
«<
Veljš
oelo leto 3 gld., pol leta I gld. 50 kr. in četrt leta 80 kr. .za vsacega brez ozira na stan, narodnost in vero.


Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval. —
Strašno potrtega srca, objokanih oči in kislo skremženega obraza naznanjava podpisana, da so tako razupite in slavno znane
„proklete grablje“
30. junija nesrečnega leta 1879 po daljem bolehanji po svoji lastni krivdi na „rotovžu“ v Ljubljani žalosten konec vzele.
Pogreb je bil še tisti dan, kakor je videti na zadnji strani tega lista.
Bilje so se ‘že in se bodo še pele po raznih krčmah in veselih družbah, kjer se pretaka tudi mnogo solz iz vinskih jagod in ječmenovega soka.
Podpisanima je ta nenadomestljiva zguba kar sapo zaprla, da ne moreta druzega reči, ko da se priporočata milovanju usmiljenim ljudem, ker zgubila sta največo zanesljivo podporo.
V Ljubljani dan po propadu.
Korelj Dežman in „Brencelj“,
zapuščeni siroti.
Idrija in slovenski duh.
Dogodba kratko pred volitvami.
Idrija se gre Sprehajat in v hudi vročini hladit po svojih zelenih gozdih, kar zagleda tam lepega, bradatega, čvrstega moža, ki nevoljno gleda v mesto. Pogled njegov
Idriji ne obeta nič dobrega, zato pristopi k njemu in prične se ta-Ie pogovor med njima.
Idrija. Kdo si in kaj nameravaš tukaj, tujec?
Slovenski duh. Jaz sem slovenski duh in bom to nem-Sursko gnjezdo, v kterem se je Dežman rodil, v zemljo pogreznil.
Idrija. Oj grozni duh, ali se tvoje srce ne da omehčati? Premisli, da bo z nemčurji vred poginilo tudi veliko narodnjakov. Ali ne boš zavoljo teh prizanesil onim ?
Slov. duh. Če bi jih bilo veliko, morda.
Idrija. Mesto ima čez 70 volilcev. Ko bi jih bilo 50 narodnih —
Slov. duh. Prizanesem zavoljo teh poštenih vsem drugim.
Idrija. Če bi jih bilo pa le 40, kaj potem ?
Slov. duh. Prizanesem vsem.
Idrija. Kaj pa, ko bi jih bilo le 30?
Slov. duh. Naj bo prizanesem, če jih je tudi le 30.
Idrija. Ker si že tako milostljiv, te smem prositi še prizanesljivosti, če jih bo le 25?
Slov. duh. Med 70 jih je 25 jako ma!n, pa bodi prizanešeno zavoljo njih vsem.
Idrija. 20 bi jih bilo premalo —
Slov. duh. Res, premalo, a naj bo, če jih je le 20, prizanesem vsem.
Idrija. Za 15 si že ne upam prositi.
Slov. duh. No, le imenuj mi jih, pa bom še tudi prizanesel meBtu.
Idrija. Blagi duh, naj štejem, kakor hočem, ne spravim jih več skup, ko 10. Zavoljo pičlega števila teh pač ne boš milostljiv vsem drugim?
Slov. duh (po nekolikem premišljevanji). Naj bo še za ta pot. Toda to jim povej, da, kedar bo le eden manj, se bo pogreznilo mesto tvoje. Drugič pa ne bom tako prizanesljiv, pogubil bom mesto, če bo le 1Q nemčurjev v njem.
Pavliha.
Tisti Prežimo v Francč, ki je zdaj na Breznici za župana, mi je prej enkrat, ko sem se bil namenil na k Dunaj, rekel: ,.malo po-čakaj no, da bom še jaz sel, greva skup.“ Sem pa res se par dni počakal, da so bile vse volitve pri kraji, potlej pa grem k njemu in ga prašam: „No, Franci, kdaj bova šla? Jaz sem že napravljen.“ — „Ej, kaj se boš norca delal“ — zareži Franci — „saj veš, kako neumen je naš kmet. Pošlje na Dunaj tistega grofa, ki je že tako tam kuhan in pečen, ne pa mene, ki še nikdar tam nisem bil, pa bi si vendar mesto rad ogledal in enkrat med veliko gospodo sedel.“
Se vi, da s Francetom na ta način ni bilo nič, toraj bi bil moral prav sam iti. To je pa dolgočasno, zato premišljujem, kje bi dobil tovarša, kar mi pride na misel Dežmanov Korelj; čeravno ga nimam prav rad, je za družbo vendar bolji ko nič; se vsaj lahko pogovarjava kaj o „pro-kletih grabljah“. Stopim toraj k njemu in ga najdem, ko ravno ves razburjen po sobi gori in doli hodi, pesti dela in v enomer kakor blazen kriči: „te proklete grablje!“ V te je tako zamišljen, da mene še le zagleda, ko z marelo ob tla potrkam.
„No, greva na Dunaj ali ne?“ — ga prašam, ko vidim, da je ves preplašen.
„Kam bom šel brez grabelj!“ — je njegov žalosten zdihljej.
„Ej vrag», pa ne, da bi ti jih bili zlomili!“
„So mi jih jd,!“ — odgovarja zamolklo in se pripravlja za jok.
„Kdo ti jih je zlomil?“
„Ljubljančani,“ — odgovori in se spusti res v jok, jaz pa, spoznavši, da ne bo nič ž njim, se napotim proti Dunaju sam. Kar se spomnim še Vestenekoveg-a. Frčnceljna v Litiji, kterega lahko sabo vzamem, da ga ne bo strah samega. Pa ta je bil še le, ta! Kar tulil je jeze in valjal se po tleh in komaj sem dobil od njega odgovor,-iz kterega sera pa le toliko zvedel, da se je tudi njemu vse pokazilo, ker mu gorenjska in notranjska mesta niso dala dosti glasov, da bi ž njimi mogel priti do Dunaja.
Tako tudi s tem ni bilo nič, moral sem sam iti na Dunaj in tam poiščem svojega starega prijatelja Kromar-jevega Franceta. Dobim ga, pa kakega! Tako je divjal, upil in razsajal, da si ni nihče k njemu upal, lončeni ribniški bas je ležaj ves potrt in zdrobljen na tleh, mene pa še poznal ni. če bo prišel ob pamet, ga imajo dolenjska mesta na vesti.
Ker vidim, da tudi s tem nič ni, se kar tiho zmuznem in ko na cesti premišljujem, kam bi vkrenil, zagledam Stremajerja, ki memo mene šepd z jako kislim obrazom.
„J}j, glej ga no, Stremajer“ — spregovorim jaz — „kaj se ti je pa zgodilo, da si šepast?“
„Padel sem“ — odgovori ječaje in se prime za koleno, ki ga je moralo zelo boleti.
„Kje pa?“ — poprašujem jaz radoveden.
„Tam v Lipnici na Štajarskem“ — odgovori tužno.
„Si gotovo lezel po poslanski lojtri, je li?“
On prikima žalosten, jaz pa mu rečem:
„Prav ti je, vidiš! Zakaj pa laziš po lojtrah, ktere «o drugim pristavljene? Vesel bodi, da se nisi ubil, ampak
le hudo vdaril. Boš li mogel še dalje sedeti na minister-skem stolu?“
„Silil se bom, dokler bo šlo,“ — reče in stisne zobe skup, kakor da bi ga prav bolelo.
„Ali si padel sam, ali še kdo drugi tvojih tovaršev?“
„O, še dva — ne, trije“ — odgovori s takim glasom, ksi kor deček, ki ni šibe dobil sam, ampak še drugi ž njim vred.
„In kteri so ti trije?“
„Glažar, Klumečki, Horst,“ — jih našteje Stremajer na prste.
„Vsi moji znanci. Grem brž pogledat, kako se jim godi,“ — pravim jaz in pustim Stremajerja na cesti, naj si pomaga domu, kakor more.
Vse tri one najdem na mimsterskih stoleh strašno obvezane in zavite. 'Vsakemu se pozná, da se je moral hudo vdariii po padcu. Meni se reveži kar smilijo, zato rečem:
„Kako ste vendar nespametni, da tako potolčeni še sedite na ministerskih stolih! Mar bi šli v posteljo, to bo dobro délo vam in vsem avstrijskim narodom.“
„Saj bomo šli, komaj čakamo, da cesar nazaj pride na Dunaj,“ — je odgovor vseh treh.
Na to jaz ne rečem nič druzega, ko da prosim na tihem Boga, da bi jih v tem sklepu potrdil, in grem — kam? bom že drugi pot povedal.
Rešpehtarjova kuharca.
Per 'tistem rešpeh-tarji, k’ sem ta zadnji bart o njih pravla, ni blo dolg za obstat, zato mi je blo glih prov, de mi je Žefa avsrihtala, de ima en prov fest plač zd-me, pa ne jr' Iblan, ampak tam na Štajarskem v Oelj, k’ je ena čist tajČ štat.
„Kaj pa so za en rešpehtar tist, k’ nej grem k njim?“ — sem prašala Zefo, zato k’ ne grem k vsak m uj more že en belj voreng bit.
„O, en prov faj n gospod so, niso rešpehtar“ — reče Žefa — „ampak ta
„No, to bo pa že en dobei „so gotov tud en voreng gospod.“
„O ja“ — reče Žefa — „tud Ion bo voreng, te že smem jest zagvišat. Sej b’ Šla sama, če b’ ne bla glih per en familji, k’ se bo zdej ta mlada frajla omožila in morem jest še šenkenge čakat. Le pejd ke, boš vidla, de te ne bo greval.“
Tok sem pa brž avfkindala in k’ je tist cajt pretekel, sem se po ajzelpon peljala v Celje. Po pot sem še svoj tajč skup spravljala in štedirala, koko se bom for-štelala. K s’ panjofa dol stopim, sem mislila, de je res vse tajč, pa so ldje vse kransk al pa bindiš govorli. To se m’ je mal čudno zdel, k’ sem zmerej slišala, de je Celje tajč štat; pa m’ je blo vender še belj prov, k’ sama tajč ne znam dost več, koker tiste ibljanske frave, k' pravjo, de so tajčarce; „bodo ja tud gospod kej slobenarsk znal“ — si mislim in prašam po farovži. K’ more toko bliz cerkve bit, mi ga ldje kmal pokažejo, jest stopim not in po štengah že pridejo toko en fajn gospod mi naprot in me nagovore:	.
največ anoven v ueij, se več, kakor en fajmošter.“ r plač“ — rečem jest —
„Pa ne, de bla ti Špela Šnitlih — ta nova kuharca, k’ sem jo z Iblane vstelal ?“
„Glih tista sem, nej ne zamerjo“ — rečem jest in jim roko kušnem.
Toko sva se eden ta drugmo forštelala, jest sem nastopila dinst in ne morem glih reč, de je bil hud. Samo to m’ ni blo nič kej prov, k’ Slobenarjev niso nič obrajtal, desglih imajo toko en slobenarsk ime, koker de b’ človk rekel „Anton Vrečko“* Oni pa per tem imen preveč pu-štobov narde, de b’ ga še človk kmal brat ne znal; kolk bi lohka tinte in cajta peršparal, če b’ se podšribal vselej toko, koker se sika! Pa to men nič am ne gre, nej le sami zato gor gledajo.
Tačas je blo v Celj glih toko vse pokonc, koker v Iblan, kader tiste ta velke abortnarje za Dunej voljo. Ldje so sem ter ke letal, koker de b’ norel, ta več tal je blo tajčarjov in pa meškurjov, ta- manj tal pa Slobenarjov, kar je v Iblan narobe. Naš gospod, k’ se jim tud „obt“ prav, so hodil k zicengam k obojim, kar jest nisem nič kej obrajtala, ker tak, k z obojmi drži, ni dost vreden; rekla jim pa nisem glih nič, k’ nisem otla špetira.
Tolk sem zvedla od pekantarc, k' sem jih na plač dobila in ž njimi mal plavšala, kder se je prov zlo dâm mudil, de se tud tukej ponujata dva kondidatelna, eden, en jezičen dohtar, iz Dunaja, k’ se mu prav mende „Fer-reker“, za meškurje in tajčarje, en drug, en gvišen baron Berks, pa za Slobenarje. Ža ta prvega so se pulil tajčarji, meškurji pa pjontarji, za ta druzga pa dhovni gospodje in Slobenarji, zato sem jest mislila, de bodo naš gospod obt tud s ta drugmi potegnil, k’ more vsak pošten dlioven gospod bit Slobenar glih toko, koker na Kranskem in povsod, ker so Slobenarji.
Popolne enkrat, k’ glih ni blo nobenga druzga tinst-pota doma, pokličejo mene, mi dajo eno zapečateno šrifto-in pravjo: |
„Na, Špela, to nés ke v tisto dr karijo, ker drukajo naše ta nemške cajtenge.“
Polej mi pa povdo kam in jest rihtek nesem tisto šrifto v tisto potiko.
' Ta drug dan pa me že vstav na plač ena Agnes, k’ sem bla tam nardila ž njo pekontšoft, in me praša :
„Ti Špela, koga s’ pa ti nesla včerej v tisto dr karijo?“ —
„Jest ne vem, je blo zapečaten, pa tud’ nisem mogla brat, k’ je blo tajč“ — je moj antvert cruk.
„Veš kaj“ — reče Agnes — „jest pa vem, koga jo blo. Baj bi bia s tisto šrifto za večerjo podkurila, bi blo bolj. Boš že vidla, kaj bo s tega. Jest bi per takem oném še ne otla bit v diost. Adijo 1“
Se vé, de me je to strašno razjical, pa sem se vendar masala, de tist dan nisem nič rekla. Zvečer sem pa vendar vzela tist platelc, k’ je že drukan na miz ležal, in spušta-birala iz njega tolk, de sem vedla, de so naš obtni faj-mošter prov ofen po cajteng svaril, de ne volit slobenarskega kandidateljna. To me je pa le še belj razjical, še spat nisem mogla in vso noč tuhtala, kaj jim bom zjuu-ej za fruštek narihtala.
Ta drug dan je pa peršlo več Idi, de nisem mogla ž njim sama šprehat; tist dan so ble tud volitve, zato jo bil kosil za poznej zašafan in jest sem imela v kuhnji velik opravt, k6 so rekli, de bo toko nekej ene pojedenge.
K’ so peršli dâm z dvema pravma muštacarjema, sem slišala, koko so tajč rekli:
„No, hvala Bogu, de je Ferrekar zmagal, bindišarski pa padel! Samo 45 štim smo imel več, te sem jest per-dobil s tistim pismom voajteng, k’sem ga sam podšribal.“
Sej veste, de men rada kri zavré, zato skočim za gospodom s kuhovnico v rok po štengah in jih VBtavim pa rečem :
„Vejo kaj, sram nej jih bo! Kakšen dhoven so pa Oni? Al niso brat tistga Matička, k’ sta oba na slobenarsk zemlji rojena?“
„Boš tih, kavka“ — se zadero nad mano in vzdignejo palco. Pa jest, ne favlasta, vzdignem kuhovnico in govorim naprej:
„Jest nisem tolk štedirala, kakor oni, pavendervem, kakšen tiček je tist Ferrekar. Pa če b’ tud ne bil tak, Oni b’ vender ne smel za-nj delat, že zato ne, k’ so ga perporočal sovražniki naše vere — liberaluhi. Oni so res en fajn gospod ja, nej gredo ke dol na Turšk kam, če jih bodo maral, al pa nej se oglasjo za fajmoštra slobenarskim renegatom, koker so Oni eden, Njih brat pa ta drug. Sej bo Dežman eno faro kje štiftal, tam bodo Oni na pravem plač. Jest Jih pa ne bom služila, tle imajo kuhovnico.“
S tem besedam jim vržem kuhovnico pred noge, poberem svojo culo in grem na panjhof cuga čakat, de b’ se peljala v Iblano. Agnes je to zvedla in peršla obšid vzet od mene in rekla, de sem prov strila. Preden se je pa ceh odpeljal, sem slišala še, koko so Celjan fajmoštru musko delal. Nej mu jo, sej so ga vredni, koker on njih.
Zdej imam pa že spet dinst, bom že povedka, kje. Adijo za ta cajtl
Dežman za svojimi grabljami.
(Poje se po napevu „Zagorski zvonovi“.)
Sem nesel na rotovž nemčurske noge,
Da slišim zvoniti ljubljanske zvonč.
Ljubljanski zvonovi mi pa zapojč:
Da grablje proklete k pogrebu nes6.
Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne,
Škropile jih bodo že moje solzč.
Jaz nekdaj sem bil še prav kranjski ves fant, Sem nosil kamžolo, domač bil moj g varit.
Sloven’jo sem ljubil, za njo vasoval,
Za tujko ne maral, jo zaničeval.
Kar grablje proklete zagledal sem Vas, Nemčurski se skremžil je brž moj obraz.
Sem slekel kamžolo, oblekel sem frak,
Krog sebe opasal nemčurski sem trak.
Na glavo poveznil sem pinjo strmč,
Si brke namazal- z nemčursko mastjo.
Slovence sem črtit’ na vso moč začel,
Ko grablje proklete sem v roko prijel.
Z nemčurji sem hodil, krog njih se lovil,
Pri tem pa mars'kako sem službo dobil.
Kar prej sem navdušen na vse grlo pel,
Sem strastno sovražit’, preganjat’ začel.
Zatajil sem majko, zatajil rod svoj,
A tujec požrešni postal je brat moj.
Na Dunaj’, v Ljubljani in tudi drugod Izdajal sem narod, svoj narod povsod.
Oh kak sva se dolgo ljubila mi-dv4,
A zdaj sva polomljena revčka obš.
In bo Ii za nama še bilje kdo pel?
Oh narod nikdar ne, bo naju le kleli

Pogreb „prokletih grabelj“
(Pesem na tretji strani.)