nr f ••• K NSKE NA ne podporne! o ep note ILL* SOBOTA, S. JULIJA (JULY) IBM. ŠTEV.—NUMBER SI, AMERIŠKE VESTI. I Zaljubljen parje umoril (Ml CTROJ ZA MOI.ŽNJO JE POTEGNIL rLAVK - OTROfiKA PARALIZA &E ■ DEPUTACIJA POLJAKOV POJDI rcUK SOCIALISTIČEN BHOD V 03 SsKA PREDLOGA ZA VDOVE VETERANOV AMERIŠKE VOJNE ODKLONJENA. — ŽETEV V JEIZPADLA BOLJŠE. KOT BO POROOALL - D PUN V CHICAOU V tKRIPOIH. Desetletno dekleteežrtev pobotoeii Spearsville, La., 7. julija. — Tukaj se je odigrala krvava ^ra-m«, ker je oče prepovedal svoji hft'ri shajati ae z uekiiu Abrajiam Tuhnem. john Poster, precej . premožen farmar v tukajšnji okolici, ima ]71etno hčer Agnes, ki je bila do uit* zaljubljena v Tubsa. Oče ji je prepovedal ljubawo razmerje j„ ker besede niso nič izdale, jo je »aieSkal k šibo. Dekle je potonila svojemu ljubčku, kaj je storil ore z njo in zaljubljenca st^ sklenila, da umorita o^eta. Ko »e je oče vračal nekega dne domov sta hči in njen ljubček pre-iala nanj v grmovju. Naenkrat je počila puika in oče se je zgrudil smrtno zadet na tla. Zaljubljeni par so zaprli. aplavz. Shod je apsejet reaoluci-je preti vojnj s Mehike, proti o-mejitvi svobode govora U proti temu, da bi miliea opravljala polica jsko službo. Eufala, Okla., 7. julija. V ** kaj se je vršila debata modsoei-alistom William Madison Hiek-sem in demokratom "Windy" Witoherjem. Ko so demok*ttje o-pazili, da ae zmaga nagiblje ns stran socialista, so padH po njem s pestmi, da bi dokasaH, da je pri ^njih glavni argument sirove sila. Ds demokratična eodrga ni spravila socialista na dragi svet, se je zahvaliti šerifu in in Večjemu številu prostozidarjev, ki so prišli na pomoč v oeodepolJtem trenotku. . \ IZ DELAVSKA SVETA. Dvojna ofenziva. Slavka v še vedno traja. I Oženjeni railičarji odpuščeni. Zskslso milico? Fond du Lac, Wis., 7. julija. — Tukaj se je dogodila nezgoda, ki dokazuje, dn ko nevarni tudi stroji za molžnjo krav. Ko je soproga John Veilinga molzla krave, i ao prišli njeni lasje v dotiko s »trojem, ki ji je potegnil kožo z glave in ji povzročil še hude po-ikodhe na obrazu. Karmarico ko prepeljali v bol-iškueo, kjer se bori s smrtjo. New York, V jeKja/^fnroška parelizn mori ot bolezen, ki se prikrade kot tat v hišo, kc vedno bolj Siri. Zdravniški urad tfeni, da je do aedaj obolelo 600 otrok za to boleznijo, od katerih jih je umrlo 15», ali en« četrtina od obolelih otrok. Prvič kc je ta bolezen pojavila v New Yorku leta 1907, v dobi krize. Ali takrat je umrlo mmij kot 20 odstotkov obolelih, mejtem ko Kedaj zahteva bolezen Zdravniški urad bo zahteval, da se dovoli izredno vsoto denarja v zmialu meKtne poslovnice (čarterja), da odpravi tO kugo. Iwlal je tudi poziv zn prostovoljne strežnice in zdravnike, da pomagajo bojevati ae proti tej bolem i. New York, 7. julija. — J v teku volilne kampanje isda- tudi uni Yoaemite VaUey, Cel., 1. julija. — Tik zunaj foaemtts Valley National Parka je en sam benidt oropal 28 oseb, ki so se (napeljale na štirih vozeh. Pobral jim je $400 v gotovini in nekej draguljev in zlatnine. ' Washington, 7* Zves- ni senat je odklonil s 30 »roti 28 glasovom penzijsko predlogo se vdove veteranov is španskoainc-riške vojne, ki je delolala, da se izplača vdovam pensije, no da bi se poi/.vedelo za vsroks Smrti. Uniontown, Ps., 7. julija. — Neki neznanec je naprovil zverski napad na deeetlotfto Mery Plaver, hčerko John Plaverja v (lilmore. Dekletce so našli sjuirsj krvavo in nezaveetno ležati ob ee sti. Na vse strani ao poslali patrulje, ki iščejo tujea s Ornimi br kami, v katerega družbi so videli otroka. St. Marys, Kens., 7. jalije. — Predrzen napad eo izvršili roparji na tukajšnjo državno banko Odneali ao $2,400 in v bitki s me ftčani, ki so jih aaaašlli pri ropu, so obetrelili štiri osebe. Spokane, Wsah., 7. julije. — N. B. Nožem, predeednftk odbore sa prizive podporne organisaeije Ve likega Reda Orlov (Onand Order of Eagles), je naznanil, da organizacija ne plače posmrtnino ss v vojno in Virginia, Minn., 5. jul. — tirane eta bila aopet dva kareka voditelja in sieer Vj, Scarlet in Leo Schmidt ter njena odpeljana v Duluth. žena sta umora prve vrste, ker baje povzročila nemire v, ali v žini Biwebika, odkoder so slaji dva Šerifa v večna lo> Štrajk v želeanih rudnikih ravajo kapitalisti zlomiti na način, da puste aretirati in peljati voditelje štrajka. Obdolži-1 tev ae še znajde. . Serif Meining ae je izjavil: "mialim," da je štrajk pra prav že končan, ampak vkljub temu pripravljeni na eventuelnoeti. (Misliti se prsi nič vedeti, so rekli včasi 1) Ig Oklshohna, Minn, poročajo ] kapitalistični, listi, da Um ni bilo nikakih izgredov in da se je do] 60 mož že vrnilo na delo. Mi ai-ccr ne vemo, koliko je resnice ns tem, — sli blagor vernim, ker bodo boga gledali---1 Buhl, Minn. V nobenem tukajš-nem rovu se ne dela, pač pa se nekoliko dela v nekterih odprtih, 'majnah." Poslopje v kteri je naprava ss sesanje vode je zgorelo. Dolži se zažiga seveda štrajkarje, kot je še navada. ('bieaK«», 111., .7. julija. — Iz (Vaira pojile poljska delefcscija jčlani, ki gredo M vodstvom znanega poljakege! umrje jo. Tg odlok js potrdil tudi imetniki, Ignacija Paderewskega pravosodni odbor organisoeije v Washington, d« sc pre. Neki Iknner je i lvr.N-.il«). __ Tukaj ac. aoeiali- mel 1« mož poeedlm. Ml °Wržavali velik ljudaki ahod V okolišu Hettiosbnrga js ne-* *"iaiiiii'i (iray. Ulavni govor pravil vihar veliko škodo ne po- f hil f>*»*. ki je med drugim lju. d« bi hil «'aa, da ae delavci; yf domovino, če bi ge Kalina, jWk»»fe|ler, polkovnik J. Spomladi |"< major Carnegie oble- ^ %ejsšk« uniforme in se za «0 "»"a lan bojevali za domo-lna, «U T^j- »»tiri ■ her, i ki Kana., 7, Jnlija. — | so borzni žpekulantje spravili v kapiuliotllne dncvo.k«-vesti, da bo leto« selo sUbe let»-umetno podražili pšeni- bi sledil buren eo V Ksnsase je prlšoU žetev. Bibbing; Minn. V rovih se ne dela, poč ps obratujejo takozve-"open pita." Policijski načelnik je isjavil, ds ne bo pripustil iikskega zbiranja ali s iv v bližini rovov, ijti v svojih dvoranah. Rudarji prasnujejo zmago Howata. Pittsburgh, Kens., 7. julija. Izvirno poročilo). — Nad 6000 rudarjev je čakaJo Howata, predsednika 14. rudarskega distrikta, co ga je vlak pripeljal na poatajo Frisco in ki se je vračal kot zina-fovalec iz bitke z operatorji 14. distrikts. Ko je Howst izstopil s Hol-tom iz vlaka, so ju pozdravili z besnimi huraklici in ju v veliki >ovorki, ki se je raztezala nad est blokov, povedli prek Broad-weyje, glavne ulice v meatu. V zraku so plapolali prapori, ki so naznanjali zmago nad operatorji n izrekali zaupanje llowatu in Iloltu. V Lincoln Park avditoriju sts govorHa Howat in Holt in poslušalci so njima prirejali burne ova-eije. Govorila Ua tudi njiju advokata Sheppsrd in Walsh. Od mnogih krajev so došli tudi pc zdravni Ulegrami. V celem okraju so rudarji odložili delo za U dsn. Bil je dogodek, ki veem ostsne še mnogo let v spominu. Bil je den zmage preganjanega in zvestega de-evee svoji organizaciji nad podjetništvom, ki je hoUlo s podlim obrekovanjem uničiti eksistenco poštenega delevee. / Rasvažalci ledu na stavki. Milwaukee, W4s., 7. julija. — ivažalci ledu pri Clear Ice dru-Še vedno stavkajo. Družba je 4. juliju napravila poizkus ivažati led s sUvkokaal. Nek Uh sUvkokasnih razvažaleev iS pridružili Štrajkarjem še »poldne. Pri Wieeonjrin Lakes družbi^ ki poznana tudi pod imenom >pineier, so razvažalcl Še vedno stavki Unija rasvažalcev zahteva de-turno dnevno delo, ki prične ob zjutraj in traja do 4. popoldne, velja za rpzvažanje ledu po ih. Razvažanje ledu po prbda-i naj prične ob 6. zjutraj in do 5. popoldne. Unija sa-r* 18 dolarjev za prvega, 17 llarjev za drugega in 16 dolar-pUče na teden za tretjega de-rea. pomaga rasbijati Žtrajks. , iBl Paso, Tex., 7. julije. ~ Kom-ija motorci k listov pod zapo-ništvom generala Bella je sto-cestnoželesniški družbi veliko go, da razbije sUvko cestno-isniških uslužbencev. V San nciacu nastopa milica v ulogi [bijačn stavke prisUniščnih de-cev. $o teh dejstev vprašuje de-stvo, če je bil to vzrok, d s so ibilisiralr milico. ZDAJ SPET PRODIRAJO ANGLEŽI S ENE IN RUBI E DRUOR STRANI - ANGLEŽI 80 ODKRHNILI POL MILJE EAKO-POV. - ZAVEZNIKI IMAJO V SOLUNU 700.000 M0t IN BAJE PRlONO V KRATKEM Z OFENZIVO. - VROCl BOJI PRID VBRDUNOM - MEHIŠKI VOJNI MINUTER ORRI-GON POJDE NAD VILLO. — DRUGAČE NI BILO NOBENE NESREČE OB MEJI. Razno iz inozemstva. delavci v ogromnem pohodu. York, 7. julija. — fttrajka-M^i delavei so priredili o-jlMdrni, •• a se jo pohoda udeležil« (JOniR/jO najmanj 35 tisoč delavcev in delavk, ki se je vil po vzhodni strani do Msdison Square. Demon« stracija se je vršila proti deloda. jalcein, ki to imeli delavnic«* zaprte. skozi deset tednov in se niso hoteli pogajsti. ZADNJE VESTI. London, a. jul. — Rusi so včeraj smagatt v okoliših Riga. Bsranovi-ti in VolihnJja. Osvojili so želesni. ško postajo Msneviče v bližini Ko-vela. Petmgrad, a. julija. — Avstrijska armada gen. Bothmsrja se u-mifls proti sapadn msd rekama Stripa in Sleta Upa. London, 8. julija. — Britiške če u so prodrls pol milje v nemške črto istočno od La Boissslls in o-svojils Ovillsrs ter Oontalmaison. Ujsls so 700 Nsmosv. Posnsje so Nsmoi vprisorili protinapad in re-okupirali Oontalmaison. .London, 8. julija— Is AUn poročsjo, da ss js spet islcroalo 4000 Pranoosov v Mytilene pred Solunom. Zavezniki imajo sdaj v Solunu, na balksniki fronti 700.000 mož, med katerimi je tudi reorga-nisirana srbska armada. Ofensiva proti Bolgariji in Turčiji ss pri-šsknjo vsak čas. Petrograd, a. julija. — Naša o fensiva proti maršalu Hindsnbur-gn na Riga-frontu se je sačela. London, a. jnlija. — Prvi sss-nam anflsških izgub v ofsnsivi na franoosksm Ukazuj s 1700 vojakov ia 900 častnikov mrtvih. m 2elesnižke družbe ss sdružnjsjol Sedemintrideset železniš. družb, ki imajo železniške proge v 11-linoisu so se združile v organizaciji, ki jo imenujejo Bureau of Railway Publicity. Namen organizacije je, da pobija zahteve železniških ualužbencev in nastopa proti znižanju voznih in tovornih cen. Železniški kralji ae zavedajo, da se je treba organizirati, Če je treba nastopiti proti interesom Želez-niških uslužbencev. Kj, ds bi se tega zavedali tudi delavei, ps bi bilo lahko olračuniti s kapitalisti. Naročila sa vojno pojemajo. New York, 7. julija. — Vojns naročila za entento pojemajo. V mnogih tovarnah, v katerih ao izdelovali strelivo zs Francijo, Anglijo in Rusijo, so pričeli odpuščati delavee. « Neročila. ki so jih dobile tovsr-ne v začetku vojne, so HtvrŠens, novih usročll pa ni. ki potrdi, da so brle Uke vesti ob-jevljene v kapitalističnih dnevnikih U oderuških nagibov. Zdaj, ko je pričeU žeUv v okraju Ssli-ne, se je pokazalo, da je pš«»l-ee obrodiU po 26 bušljev na aker, tehtale je 61 funtov in uvrščena je biU v 2. reared. Co bo še nekaj dni tako kraa-no vreme, bo požete pšenica na 7% miljonih akrih in oves ns 2 miljonih akrih v Kansaau Utina kaže dobro, le ppvaod jim primanjkuje delavcev. John D. Liehtenhan iz Junction City je. Kane., je prodal prvo po-šil je te v pšeniee po »2 eentov bo-ftelj; tehtele je 63 funtov. Topeka, Kana., 7. julija — Vr-hovni drževni pravdnih H. m. Brewster je odgovoril na rama da imajo zavarovalne družite pra vieo zvišati zavsrovalnino vsake mu, ki vstopi v milico. Hen Kraneiaeo, Cel., 7. julija. -Southern Pacific železniška druž b« je povišala mesdo prožnim de lovcem za 2T»c na dan. Od poviša nje mezde ao izključeni vsi Mehikanci in Kitajci. IMS M a. mU—U. David Lloyd-tleorge, bivši državni zakladničar in doaedanji minister za muuieljo, je dobil Kitche-nerjevo mesto vojnega ministra. Admiral John Jelliooe je Šele sdsj več kot po enem meaejm isdsl podrobno poročilo o zadnji bitki ps morju nedaleč ml Jutlands. To poročilo je pravsaprav sestavljeno iz poročil-posameznih podad* niiralov, ki ao vodili dotično bitko. Novega ni povedal nlčeaar, samo bolj raztegnil je vso stvsr. Zanimiva su poročila is Istočns-gs bojlžča. V Londonu imajo neuradno poročilo* ki še nI nlkjsr potrjeno, da se vss hemšks bojna Črta v Rusiji umiče proti sspadu. Dve večji bitki —• pri Bsrsnovl-čili in zapsdno ml Dn jest rs v (Is-lleljl — sts že vedno v tiru. Petrograd poroča, da so včeraj Runi ujeli vsega skup«j 10.000 Nemeev in Avstrijcev. Oeneral Brusllov napadu nemške črte pri Čartoris-ku in Kolkih, katere je predrl ns več krsjih. Dalje poroča Petrograd, da so se Rusi približali deset milj do Nsvprne, druge važns železniške postsje v.Oslieiji, in da so z okupiranjem Klrlababa-pre-laza pretrgali komunikacijsko zvezo avstrijske srmsde pod Hothmarj Chieago in okoliša: V aoboto ja eno, fmpoldne hladneje. V nedeljo hlailno, tod« jasno. Hevernois-točni vetrovi. mtaois: V aoboto jaeno, a bolj hladno; v južnem delu morda dež. V nedeljo jaeno. Temperatura zadnjih 24 ur v munkUskih tovarnah v Angliji. Ob času vojne je bilo postavljsnih 90 novih arsenalov. Berlip, a. julija. - Nsš topniški ogenj Je sdaj naperjen proti trnjavi Souvtlle na verdunski fronti. Nafti napadi na črti msd Thianmontom in pobočjem Froid Terrs se nadaljujsjo s vspohL Petrograd, a. julija. - Na kav-luškem, bojišču, ob reki Tohoruk, sevsmosapadno od Brssruma, so rusko čete okuplrais več itrategič-nih višin in odbile vie turške na-pade r okolišu Trsbisonda. Paris, a. Jul. — Od l. do B. julija so nemški generali poslali v Pe ronno Štiri divisijo rezervnega vo-jsštva. Splošni položaj. * Acs t i dan angleško-francoske o-fe 11 žive ni prinesel zaveznikom nobenegs posebnega napradks. Nemci srdito bombard ln rs jo ml zaveznikov osvojeno ozemlje, kar pomeni prepared Jo za infantcrlj-ske protinapade, ki se morda pri-čno še danes. London iu Pariz sicer poročata, da doalej im> bili ml-biti vsi nemški protinapadi, ali obrnem tudi priznavata, da ti pro t i napadi so bili bolj malenkost n in da pravi vihar protiofcnzlve ae šele pripravlja. Iz Londona tudi poročsjo, da je prišel nemški cesar na za|>aduo bojlš/e iu se je ustanovil s več člani svojega generalnega štaba v Cambrel za nemškimi črtami, ml krnic r bo vo-dil protiofenzivu. Po Idiulonakem poročilu so bili včersj najhujši boji pred Tbiepvalom, kjer so dosegli Angleži sekaj lokalnih vspe-hov, toda Nemci pravijo, ds tisti vspehl izgube vso vredm»st spri čo izgub, ki lai jih imeli Angleži ua drngh krajih. Franeosl so doalej obdržali vse pridobitve in odbili protinapade, ki so bili najhujši pred Peroppo, od katere ao Francozi oddaljeni komaj še pol-tretjo miljo. V Perizu pravijo, ds redili reprhmlije ln naši zračni vlačijo franeoeka čete težke topo- škvedronl ao vrgli 40 bomb na ve čez zasute nemške zakope za želesniškl p uvosili leto preje v letom tednu le se $352,0UU diamantov in dragoeenih kamnov. V istem tednu ko ao uvoaili aa nad en miljon dolarjev diamantov In dreguljav, je doapelo v Zdrulene <1 rta ve ae en miljon dolarjev svile, ki revnotako ae je ponlnolll tudi import dragocene ga poreelane, stekle in dipk. Kdo kupuje te predmete f Ali se mogoče delavska goapodinja dldl a dragocenimi kamni, se ohladi v svilo ali prinaša jed na mizo v dragoceni porcelanasti |HHto«li* Te predmete kupuje vlodajoti razred, ne pa tisti, ki so v dana* nji drulbi izkoriščani in teptani j Proaperi t ct a je v Združenih dr /avah, mi je ne tajimo Toda pro »perlteta se je naselila v domovih kapitalistov, zaman jo pa iščemo v delavskih atsnotnnjlh. Tsm je ostalo pri starem, Dela Vel se ohladijo ie vedno v manj vre dno obleko, vlivajo preprosto hrano in live v slabili stanovanjih ; Kito ne more niln'e reči, tla je tudi pri njih nsacliln pro tperiteta ODGOVORNOSTI ur^.u»v. U Mprftt • »tale •4twr*r«i m v»«kU« • VeaMe nej mm. leeeSa k bw«Je OventliUe WW-r» MM ii i »Js «hrWt, J* m k« mikU* lUkaiMta Mi—I Milk *«U»««. •II «4••Mi akrfc »f...... Z««• r« Ji D»«kH»t j« I umi ■Oeevjat Ako pogledamo številke, ki se pehajo s izvozom orožja in tajnega materijala iz Amerike, tedaj moramo nehote pokopati vae nade za mir v tekodem letn. Te števij-ke o ekaportu v enem saiuein tednu in iz enega samega ameriškega pristanišča, New Yorka, demonstrirajo dovolj javno, da se pripravljajo ue samo Anglija. Francija iti Rusija za dolgo vojno v Kvropi, temved tudi republike v južni Ameriki kupili jo ogromne zaloge bojnega materijala. Ha »n o v enem tednu, ki je kon-dal 24. junija t. I., je odšlo iz New Vorka v Anglijo bojnega materijala za Iff miijonov dolarjev, ua Francosko za 12 miijonov, v Rusijo za dva iniljona in |>ol in v Italijo za $1,400.000. To je torej slika aamo iz enega tedna, arupak eks-port gre vsak teden,"In kolidina bojnega izvoza narašča boljin-bolj, Argentina, Brazilija, Chile, Ko-lombije, Kkvudor, IJrugaj in Venezuela revnotako odvažajo razne kovine, atroje za izdelovanje rmi-nieije in razno drugo blago, ki je namenjeno za vojno. Celo na Kubo iu Haiti, v Panamo in Hanto Domingo je poakodil Imjni ekaport. Zadnji teden je sama Kuba narodila za dva iniljona dolarjev bojnega blaga v atneriš-kih tovarnah, ln le celo Mehika, o kateri ae toliko kridi, da je na robu vojne t Zedinjeniini državami, ie vedno dobiva orožje in strelivo iz naših pristanišč, Revnotako ogromen je bo^rii ekaport na Japonsko. Iz pacifiških priatanov iu iz New Vorka, dez Panamaki prekop neprenehoma plovejo parniki, obloženi z bojnim materijaloin, v deželo rumene raae. * Iz tega jeano sledi, da se ves svet pripravlja za vojno — nc pa za inirl Najlepše pri vaem tem pa je dejstvo, da ameriški dolarski patri Jot je, ki najbolj kridc proti "hajfenizmu" in oglašajo avoj amerikanizem, ki ao vedno na delu v paradah sa 'preparedneas' in najbolj glsani v džingoftkem taboru za vojno proti Mehiki in glede "velike nevarnoati", ki nam preti is daljnega Iztoka, — marljivo prodajajo bojni materija I ravno tiatim tujim državam, pred katerimi naa svarijo, da ao neverne Ameriki! Medtem ae ps pritožujejo far-msTji, da ne morejo dobiti polj-akih strojev za obdelovanje po-Ija, in ameriški delavci pladujejo dvojno iu trojno ceno za živila in druge vaakdauje potrebAdine—samo ssto, ker ae ameriiki dolarski patriotje bolj zanimajo za bojni ekaport, kakor pa za potrebe a-meriikega ljudstva. Kapitsliatidni svet, ki je pred dvemi leti znorel, nori , scmIImi. Soglasno so ™' - - - * I^UŠajte pri-vel rajii pijan neg»» trezen", hI i|0l predeoat robid nem u laja. He. Jih^j. neplael » svojem r.onanu voda s«.,* J(,n nasodajs ral.\.. " Močvirje", so grozna oli«odba j»oja«ni|.'' čaau, Uko malo, ali prsv^ nič dopisov iE Ogleaby. štejem v dolžnoat, da napi^ ' vratie od naše naaelbine, ^Jr od tukajšnjega štrajka. Kakor je že znano, Hmo „ u majem zaštrajkali v treh tovnah in aieer v: Chiea»0 uZ land Cement Worka, mTtWu Portland Cement Works inQ? man - American Port. Worka. Slednja ae nahaja 3 od tuVaj v La 8alle. OrganirfS amo ae v Am. Ped. of Labor, ij ka 2 tedna ao tovarne popo|,lter še nekaj drugih privržene«, nakar ae je pričel bojni plea pi blatu in lužah, katerega izid jt bil, da ata kompaniat in au))eria-tendent odnesla krvave nosov«. Poleg tega, pa je še odšel kup* intendent, skoro docela v Admuo-vem koatumu. Policaji in šerifi n streljali, ter vzeli izmed vrveh' našega prvoboritelja, br. Antota Zahraatnika. Obravnava ne bo vr.. šila pred okr. aod. v Ottavi. h dober izid bodo akrbeli naii organizatorji potom avojega odvetnika in to še tem lažje, ker I bili mi napadeni in še to na javni ceati, izven tovarniške«« ozemlja. Intereaantno pa je izvedeti javnosti, da ae menda fie ni tak, da bi kompaniat oaebno, ozirom dejansko napadal štrajkarje. Ki-pitaliatična beatija rajše izpoatsv-Ija svoje življenje v nevarno!,] kakor pa 4a W ubogemu cu in njegovi ^ei privoščil drobtinico kruha ved. Kolikor je znano, ae v Združenih driivif producira okrog 900 miljonn barelnov cementa na leto; v tukajšnjih treh eementovnah pi k 20—24.000 barel. na 24 ur. Drup cementovne vse obratujejo, zato nam je zelo otežkodena /map. Delavci v eementovnah zastrsj-kajte, ter ae organizirajte v uniji in zmaga nam bo vaem zaaifnm-na. Bedaj ao ae Itrajkarjem pridr* žile še žene, obnašajo ae doatoj-110 in primeroma tudi hrabri, njih uapeh je mnogo lepši, kikir pa naš. Vaa daat ženagi. Javnosti naj bo tudi nazninje no, glede tukajšnjega alov. »k nerja Fr. fteniea, o katerem j» zadnji čaa pisalo po daaopinih, di simpatizira a akebi in da nagov«*-ja delavce k akebenju itd. 0®* njeni ae je pritožil zoper to obrekovanje na odbor unije, nakar j» »eja unije odredila, da ae zadm potom ftetih članov komiteji d« prihodnje aeje natančno preitf*. Izid je bil, da je bilo vse te \t » hrbtno in škodoželjno obrekovanje, ter da omenjeni ostane fr n* dalje dober dlan unije, zakir • je že primeroma izkazal naklonje nega, napram Itrajkarjem. Naše društvo "Lilija" j* svoji zadnji seji s dne 11. junij izločilo člana J. Dornika, na podlagi pravil, ker je omenjal * prav Ija I ilelo ob čaau tako spravljal blagajno S N J-J. v nevarnoat. Njegov brat Fr. Dornik doma iz Krškega okr$P> je tudi delal ob čaau stavke, ns-čaj pa' je neneael, da ao ga štraj-karji zalotili pri neki nepnstim* sti, za kar je bil aretiran, ter H razmere vnebovpijm>. Izkorišča nje na vaeh straneh, delo težko iu nevarno, plača pa tako nesramno nitka. Moje mnenje je bilo že ta-. krat, da bl ae naj delavci združi- tnoVin ** n#kl|j desetakov. li in kot en mož zahtevali od svo-!,,,,» P* > neznano kam pobefn^ jih delodajalcev višjo plačo za !T*r*J »»oclnigl delavci sapommw svoje naponio deb in sploh zlKdj-i"1 P«*t*nj«k», ako šanje, razmer, f'aa pa tedaj tn«.r,M'aJn0 1 nJim y <,otlko« d> kaj ni bil še zrel za to. Kapitali- **** k*fr* mu g»*. seveden delavec ve, kaj P zato je potrebno, da pride nje«* vo ime v javnost Imamo * taka znance, ksters P« * "f" ns- sti, so še precejšno vrsto let penjali at runo in ko je bila končno napet® preveč, je počila. Delavei štrajkarji; stojte t nine kot ob- I iz njen. h l»e*ed jamskih bonov in ne podajte sel Ziuega mora biti vaša? J. Zakrajšek. , prihodnjič privolil. Torej ki, upoštevajte to m ne sem za delom. S bratskim pozdravom Pr. PreUa®^1- j£tc stvari ta vrt tlwzendva moil—" ^ *"**>l kH\ttko poroillo. ^lon, 7. juliia- - » gUv-T.iišču suio nekoliko napre-gotovih krsjih . pomo-k d g-«rtiienj.kega ognja. . oblaki ao onemogočili lata. toda kljub temu je eden na-'ut.lnikov bombardiral nemški vlak v okoliiu Baye-p Na dnigem kraju je naia n baterija dobro aadeU nem baterije in b.laljon vojaitva -U Povsod drugod je poldjaj Omenjen. 1'oznejia poročila ShLh Welah-Puaillior-na nemške poatojanke govora, * napadak'i uničili tri nem-jamske rove, ubili 150 mol in a 43. Hemiko poročilo. lerlin, 7. julija. - (Zapadno H^) _ V okoliiu Anere nara-jo artilerijski boji, toda v tinem je položaj neizpreme-„. Med Anere in Somme se na-;ujejo naši protinapadi. Nekaj cga »o Angleži napredovali Thiepvalu, ao pa izgubili na „ih krajih. Dalje proti jugu p-išli v nai oddaljeni zakop. V ini Rom me amo oaUvill vaa n Francozi so okupirali Bčl-♦n-Santerre. V okolilu Eatreea ponehalo bojevanje. Sovražni •di a plini na naie pozicije ao brez vspeha. Iztočno bojiiče) — Južnoizto-od Rige, pri Postavi in Vičn!-u Hmo deloma odbili ruske ade. Ujeli amo 50 Rusov. Hudi i iztočno od Gorodeje in južno Darova so izpadli nam v prid. ti ao imeli vplike izgube. Bit-naokrog Kolki in Koečiučnov-«e še vedno nadaljujejo. Naie s pod generalom Bothmerjem odbile ruske napade r Bariiu, ar ao Rusi napadli v Koropije-oseni milj južno od Dnjfatra. ! ruskih napadov jc bilo polenih na obeh atraneh Kodra, devet milj južno od Tlu-i-a v Galiciji. Rusko poročilo. •Mrograd, 7. julija. — Število Iro-nemških ujetnikov, ki ao i priili v roke zapadno od reke t, je včeraj naraslo na 7415 I in 300 častnikov. V tiatem ju smo vzeli tudi Seat kano-, 23 strojnih puik, tisoč puik, i iarkometa, enajat bombome-in 77 municijakih vozov. Hu boji se vrše v okolici Juvatko-in Koromieca. Iztočno od Ba-lovičev je rzvriil sovražnik i srditih protinapadov, ali vai se razblinili pod natim topni m ognjem. V tem slučaju amo tli od 3. do 6. jul. 3040 aovraŽ i vojakov in 78 čaatnikov. Se-rnozapadno od Rasničev smo fli 2300 Nemcev, dva topova in »trojne puške. Na deanem bre-Dnjestra smo odbili nemiki na d in ujeli 5000 mož, a razente dobili enajst strojnih puik. i napadu na vasi Vertniki, Het Monasterijsk ao ae Nemei po-»lili vrele tekočine. Posledica je k da smo osvojili te vezi, za li tisoč Nemcev in ostale pa u »nili z bijoneti. Avstrijsko poročilo. tonaj, 7. julija. — (Rusko bo ~ V bližini Sa zadke ae je 'vrainiku posrečilo prodreti v fc pczieije. Umaknili amo ae pet '•i proti zapadu in odbili vse **jse napade. Južnozapadno 1 *vemozapadno od Kolomeje "bdržali vse naše postojanke ™ ruskim napadom.. Južnoza-Mno od Kučačz smo reokupirali 1 (>u«le,„ »»..ju v Kodopicah naže ' Ho. Včeraj ao ae vriili Hoji na ovinku reke Styr, mI Kolkov, in rezultati ao Own i. (Italijansko važne ra ni Iggrodi v Nemčiji. London, 7. julije. - Tujaki-nji "Exchange Telegraph " je do-bil poročilo h Milena, de ao bili zadnje dni veliki in krvavi izgredi v Berlinu in v drugih < večjih mestih Ntpčije. Vesti o izgredih ao princeli Italijani, ki so pred krstkim priili iz Nemčije v Švi-oo. Gleeqm teh vesti (ki seveda niso nikjer potrjene) so bile takoj prvi dan angleiko-francoske ofenzive velike demonstracije v Berlinu. Ljudstvo je korakalo po ulicah in vpile: "Mi hočemo mir! Končajte vojno!" Naskočila je mllcija ln padlo jc več oaeb mrtvih in ranjenih. Zelo resen polo-; taj je v Berlinu. Ljudstvo je ob-colilo vojeke, ki so bili navzoči, m jih nagovarjalo, da ae naj pridružijo demonatrantom ip revol-tirajo. Izgredniki so potegnili ko-eaa iz vojažkHi vozov in lz topov in eo naredili iz njih barikade proti policiji. Najhujie demonstracije so bil* v Poatdamu, kjer e cesarska poletna .palača. Velita množica ljudi ae jc zibala pred palačo in letele ao paovke proti cesarju in dinastiji. Nemci zahtevajo neizprosen boj a aubmnrinkami. Berlin, 5. julija. — Agitacija za obnovitev brezobzirnega boja proti trgovini zaveznikov a zub-marinkami jc zadobila ic precej resno lice. Agitacijo vpdl morna-riika liga, skoraj vae časopisje, Konservativci in dober del narodnih liberalcev. Zlasti divja čaao-)isje, ki očita vladi, da je Ameri-canoem na ljubo opustil^ edino vspeino sredstvo proti , britiiki blokadi, in zahteva, da se takoj »oriovi boj s submarinkami brez vsakih omejenosti in brez ozira, kdo da jc prizadet. Agitacijo podpihujejo tudi komandanti subma-rlnk, ki pravijo, da je sramota za nje, da morajo zdaj potapljati le ničvredne ribiike barke. London, 7. julija. — Tukaj pričakujejo, da bodo kmalu zopet rogovilile sumbarinke naokrog iritiikih otokov. Pravzaprav so že začele, kakor dokazujejo poročila. Včeraj zo bile na Severnem morju torpedirane tri manj-ie trgovzke ladje, eden večji par-nik in eden pokladalec min. Waahington, T. jul. — Novica, da bo Nemčija priailjena nadaljevati boj <0 podmorskimi čolni, ni naredila posebnega vtisa na tu-kajžnje vladne kroge. Spložno mnenje je, da bo »Nemčija spoito-vala obljube, na katere je Uko svečano prisegla ob Čaau zadnjega zpora z Zedinjenimi drŽavami. MEHIŠKE STVARI. Oarranza Ima zdaj opraviti g Vlilo. Bl Pazo, Tez., 7. julija. - Ge neral Obregon, mehiiki vojni mi niater, bo baje osebno vodil arma do proti Villi, ki *daj atraii v o kolici Parrala in grozi z novimi napadi na Carranzine poatojanke v Chihuahua-i. Tako poročajo iz Mexiee City čez Juarez. Obregon je neki zelo jezen na svoje gene rele v severni Mehiki, ker niso mogli ali niso hoteli ujeti Ville z njegovo četieo vred. Medtem je četica narasla v precejšnjo četo in zadnje vezti se glase, da je Vil la baje okupiral Jiminez in zdaj ima pod kontrolo okrog 45 milj o- naročilo, da svetuje Carranzi, da mora nemudoma pomesti z ViUo, sko hoče imeti mir z Zedinjenimi d ris vam i in predvaem, če hoče, de odide Pershing s svojo ekspe-dicijo iz Mehike Odgovor na Caranzino noto je že v rokah poslanika Aredonda, ki se je israzil, da jc odgovor zelo zadovoljiv. Wilaon se je odločil, da bo vodil diplomatično korespondenco direktno z mehiško vlado. Vojni depsrtment je dsnea izjavil, da se lahko vrnejo domov vai oienjeni uiiličarji, ki ao na meji, dočim bodo neoŽenjeni pridržani morda ie par mesecev. Vlada je dobila mnogo pritožb iz miličarskih taborjev ob meji zazadi pomanjkanja hrane, in kar je dobijo, da jc zelo slaba; dalje ae pritožujejo miličarji zaradi au-rovosti čaatnikov. , t Razne vesti moje. — Ocn. Jim Parker v Brownsville, Tex., je mobiliziral tretjo divizijo narodne garde za patru-ljiranje ob reki Rio Grande, ker je zvedel, da sc pripravljajo mehiški četaŠi onkraj reke za roparske napade. — Včeraj so pokopali v EI Pa au kapitana Boyda in tovariše, ki so padli v Carrizalu. Pogreb se je vriil z vsemi vojaškimi Častmi. — Mnogo Amerikancev v Me*' xico City, ki so se pripravili za odhod, se je odločilo ostati tam kaj, ko so slišali, da je nevarnost vojne minula. — lz ColumbuBa, N. Mex., je prišla vest, da jc ameriiki vojak C: W. Naaco pri drugem bataljonu inženirjev pershingove ekspe dicije, ustrelil na smrt t svojega tovariša P. V. Gordona pri ravno tisti kompaniji. O vzroku umora nočejo poročati. — Iz Juareza poročajo, da pre vladuje Villlu duh v vsi armadi generala Trevina, ki poveljuje v severni Mehiki. Skupaj zbobnani vojaki — večidel peoni — ki so upali na vojno z Zedinjenimi dr žavami, so zdaj zelo nezadovoljni intakorekoč stradajo brez vsakega posla v raznih taborih. Zato jim je Villa dobrodošel, ker pri Čakujejo, da jim bo dal posla in kruha. Nevarnost železnižke stavke na ftponakom. lz Madrida poročajo, da ao železniški uslužbenci sklenili, proglasiti dne 10. julija splošno stavko. Vlada jc v velikih skrbeh in dela priprave, da vzdrži osobni in poitui promet. Kdo ae rodi od vojno? Washington, 7. julija. — Poro-čilo trgovskega urada dokazuje, da jc Velika Britanija prekosila vse druge drŽave tekom vojne v trgovini. Trgovina v letu 1915 se je pomnožila z Veliko Britanijo in njenimi kolonijami zn več kot $2,-000,000,000. Britskega blaga se je uvozilo v Združene države v letu 1913 le za $572,000,000, mejtem ko znaia uvoz v letu 1915 že $624,000,000. Izvoz v Veliko Britanijo se jc pomnožil od $1,120, 000,000 na $1,687,000,000. Izvoz v Nemčijo je padel ml $352,000,000 na $12,000,000, v Belgijo pa od $64,000,000 na $23,-000,000. fttevilke govore precej jasno, zakaj angleška vlada iu kapital! Ameriške (HaeaU*«Mj* ta »rva itn*!) Chicago, ill., 7. julija. — Mestni izvedenec Bemie, ki ga jc nastavi^ mestni odbor za plin, je predložit poročilo, v katerem priporoča, da nohtni svet odkloni ponudbo plinske družbe. Družba je ponudila mestu, da jc pripravljena znižati ceno za plin, če mesto dovoli, da vpelje plin, ki se bo računil po mo ^'^Mi. .a .1*4*41 —t^, lo in njegovo četo. Tukaj imajo ho*e vr^ti koa vrbmlne Colombl- - -mOfVgTA" Mrarolperočllo, do je Vlile že je ki je 'MJ milj širok Peni pe zbral 3000 mož, in Wilson je ne- hoče del Keuadorje, ki tvori tri koliko v skrbeh, kaj »m iz tega. kot Ameriški generalni- konzul Rod Zvezne vlsds v Msah nglonu gvra v Mesieo City js bsje dobil je biU Imje obvoliono o situ^rlj.. Razne — Na clevelandaki zvezni aod- niji je zngleikl kralj, potom advokatske firme Squire, Ssnders L Deinpsev, vložil tožbo proti transportncijski firmi llawg«MMl Ni vedela, kaj naj počne s svojim želodcem« 11, 11. von Schllcku, tovarnarju Bolgarsltegg Krvnega Čaja, kateri je s stotlsoČI bolnih v atalnf zvezi in danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov ml onih, ka-katcrltu je Bolgarski Krvni Caj povrnil zdravje, je goapa Jure Buban, P. CX Boz 963. K. Young-stown, O. pisala sledeče pismo t "Jse aem Bol ga rak l Krvni tej naroČila aa mojo boleaen v Želod-cu, na kateri aem trpela že več leffda skoro niaem vedela, kaj naj počnem a avojim Želodcem. Hvala Bogu lu vam, va Bolgar-skl Krvni Taj mi je zelo mnogo pomagal ln kakor hitro porabim to škatljo, takoj bom naročila drugo, ker niti ene minuta nočem biti brez njega." Kno veliko žkatljo Bolgarskega Krvnega flaja, ki traja za pet me-aeoev, pošljemo za en dolar ka-morkoll i Marvel Products Co. • Marvel lldg. PITTSB9K0H, PA. pripombo: Ako hotele poiilja-tev oalgurati, pošljite lOe. več. (Advertiaement.) (Umr—mlikl aAialab), MIO Oa. CrawfarJ Ava., Cbtea«a, III. la alarlta, tadaj pfUm a«aka atvar labaj v prmv raka kra. Ca taeaj MM«, dm Ja aa laaal Naročile se aa dnevadt "PROSVETA** Najboljši slovenski dnevnik v Zd. državah. Llat prinaša dnevno dobre, podučljlve članke, novleo la atarega kraja In Amerike, sploh celega svete, zettimive romane in aabavno itive. Naročnino sUne zo eelo letp $3 00, pol leto $1.50 ao Zd države. Za naročuike izven Zd. držav, Izvzcmii Canade, aUns za celo leto $4.00, sa pol lete $2.25 Ravnotako stane aa eelo leto $4 50 in pol leta $2 25 v mestu Chieego lo Mo. Chicago. Imena, oaslovs In naročnino poiUjojU oo flodoH noalov: UPRAVNIATVO "PEOfVITA", 301» So. Orowford Ave. Chicago, IU. Vao poHno denarne oakaaolee — Money Order, bondoe droft čoke ae noj naslovi no "Proaveta" S. M. P. I. Ne rabite ošabnih temni volje opre volitve Nait zastopniki ao druitveni Ujalkl Vao oodoljio pojasnila daje Proevete". mmmmmmmmmmm SMR Za RT. 1 i — -- « if i,--j* (»■lil Seveda — kam drugam kot na polja 1 Njemu ne ho nič pomagano, ako eo doma. Za polje ee naj brigajo, ne pa ca njega 1 — Pretekli ao trije dnevi in mledi eo odili zjutraj in ae vrnili zvečer. Jean-Louie je leial ie smiraj na hrbtu. Komaj ae je toliko nagnil, da je včaaih poerknil malo vode iz prstene poaode, ki je aUla pri postelji- Bil je kakor eter konj, ki ae zvrne v kot in počaei pogi nje, kadar je izčrpen . On je delal eelih ieetdraet let, a zdaj je najboljie, da gre, ko pa več ni u nobeno rabo. Zdaj je aamo v nadlego drugim. Njegovi otroei niao kazali nobene ieleeti. Zemlja, katero ao obdelovali, jih je popolnoma opratenela, in nič jim ne bo ial, ako ta zemlja vzame očeta. Pogledajo ga zjutraj in pogledajo ga zvečer — kaj morejo več? Ako ozdravi, tedaj bodo znali, da je ie pri moči. Ako umre, tedaj bo dokaz tukaj, da je imel amrt v aebi, da mu je sojeno umreti ravno zdaj, in komur je aojeno, ta nc ne izmuzne, pa naj jemlje zdravila ali moli. Kravi ae ie lahko pomaga — človeku pa ne 1 Zvečer je oče izpraieval mlade, kako ae je obneala letina. Oči ao ae mu is*rile veaelja, ko ■o otroei naitevali aadove lepe Žetve in hvalili prijazno vreme. Tedaj zopet omeni Anton* da bi ili po zdravnika. Stari jezno apači obraz in otroei ao vedeli, da ga bodo prSj vgonobili, ako govorijo o zdravniku. Pač pa je oče izrekel že-Ijo, da bi rad videl okrožnega žandarja, ki je bil njegov atari znanee. Htari Nieolaa je etarejii od njega, kajti imel jih jf petinsedemdeset, a kljub temu je ie raven kakor topol. Prilel je in z res-nim obrazom sedel zraven bolnika. JeanXouie ni rekel niti beaediee, aamo gledal je priileca a svojimi majhnimi, upadlimi očmi. Htari Nieolaa ni todl nič rekel, aamo gledal je. In tako ets se-dela oba eno uro, gledala drug drugemu v obraz in molčala kot grob. Mogoče ata premiiljevala o stvareh, ki ata jih akupej doživela že davno v preteklih letih. Ko aO drugega dne priili mladi iz polja domov, ao naili očeta mrtvega. Leial je ie vedno na hrbtu, iztegnjen, trd in •, strmečimi očmi Da — starček je umrl ne da bi ae ganil. Iz-dahnil je naravnoet predae ln njegov zadnji dih je izginil na iirokem polju. Kakor zver, ki ae skrije in erkne, ni nadlegoval nikogar. Saro je dokončal. — Oče je umrl, — pravi Jožef In kliče druge. In za njim ao ponavljali val, Anton, Katarina in Jaequinet t — Oče je umrl... Nič ae ne čudijo. Mali Jaequinet je istagnil vrat in radovedno gledal mrtvega dedai hči potegne rute, a ostala dva ata pa hodila naokreg molče in malo poblsdels. Dolgo je Uvel moi. Preoej žilav je bil in dovolj aa ja nadelali In ta zavest je potolažila mlade; ie ponosni ao bili na starega, ki je Uvel toliko let in nikdar prej ni bil bolan. Do enejetih ao bdeli pri očetu In potem ao pa val zaapali. In etari je apal aam. Njegov obraz je strmel v temo, kakor da ie vedno premišljuje. Zjutrsj ob zori je vatal Jožef In odiel v Cormiers po duhovnika. Na polju je bilo ie nekaj dela, ln kar ja dolg čaa doma, ata ila Anton In Katarina poepravljat lito, J sequin« tu ata pa naročila, da naj pasi ns deda. Mali pa ni hotel biti ves čaa aam z dedom, ki je tako mirno leial, temveč je iel vsn na eeato in lučal kamenje med vrabee ter svsdavo ogledoval kramarja, ki ae je privlekel od nekod a eulo svilenih rut In jih kasal sosedovi isnl na pragu. Zdsjpaadaj je tekel deček v hiio, pogledal deda, a ker se ta nI premaknil na avojem leiiiču, je iel zopet na eeato, kjer ata ae kavaala dva psa. Vrata v hiio so bila odprta In notri so ile kokoši in brskale s kljuni po pralnih tleh. Kdeč petelin as js postavil pokonoi, nagnil glavo in zvedavo gledal na truplo, kakor da bi se čudil, čemu leži tam. On je moder petelin in dobro ve, da stari gospodar ni navajen tako ležati po solčnem Izhodu, kadar so drugI na polju. In petelin je zapel avojo običajno pesem, ki je bila staremu amrtna pesem, dočim ao kokoii odkora- F. Kosak v 81. B. T... Žsrn je sprotni! sdravnika do vrst. Pogledal mu je boječe v o-braa in mu položil roko ns ramo t "Kako je, goepod doktor?" Zdravnik je v sadregi pogladll avojo lepo črno hrado^ "Nečem tajiti, goapod žsrn! Hčerkino zdrs v je je selo omsjsno in bojim se, da aplok ne osdravl" "In kaj je vzrok bolezni?" "Hodile jo je prevelike du&cv-na ratburjenoat in pohitost. Mate-rins smrt je ne te nežni rrgsni-sem delovela, kskor slsns ns po-mlsdne role." /srn je strmel v tis in si grisel usts. Zdravnik je s rokavom likal eilituler, stresal z rsineni, kakor bi ee hotel otreatl ieloati hijih ljudi in knočno prijel ss kljuko. "Potolsiite se, goapod žarn. 9,r star pregovor pravi, da ne pride ne«re*a nikoli uma v hiio, pač pa vedno v a|fl*matvu. Torej Hodite mo^nt in udajte se v usodo'" "Ne enega sdrevila ni ms te ve* se Anko T" "Dvomim." kale draga za drugo iz hiše kokljsjoče In joče tupstsm. Duhovnik je obljubil, da pride iele ob popoldne. V majhni baraki na koneu vaa slišati le od jutra sikanje žage in udaree In sosedje, ki le niao vedeli, eo se čudoma iali: "Kajt Ali je mogoč* da je Ji umrl?" Vaičani so dobro poznali tiste berakL Anton ae je vrnil a Katarino in žetev je končana. Nikakor ne morejo reči, da niao voljni, kajti tako bogate žetve že ni bite let. 1 Vsi ao čakali duhovna in preganjali čas kakor je kdo znal in mogel. Katarina etavila juho k ognju in Jaequinet je pogiedet na pokopaliiče, dali je jama Še na. Končno, toda iele ob leetih, je prilel ven. Pravzaprav se je pripeljal na lesenem zičkn in z njim je bil mlad fantin, ki sluibo ministrants. Duhoven ae je pred Laeourjevo hiio, oblekel belo teknil Kolo, katero je prinesel zavito v in rekel; — Le hitro t Jaz moram biti doma sedmih. Ali ns mudi ss nikomur. Sinova ata sosede, ki bodo nesli krsto na ramah. Ko ja vse pripravljeno, priteče Jaequinet in grob le nI izkopan. Kljub temu ae odpravi pot. . Prvi je Iel duhovnik, ki je čital Utii aede iz kujige. Njemu je aledil miniatrant staro, bakreno vazo z blagoslovljeno vodo, tero je pomočil ikropllnik. Nekako aredi Vi pritekel deček iz kurnika, kjer je mala itirinajat dni; deček je držal križ na dolgi in ee je postavil na čelo proeeaife. Rodbi korakala sa krsto. Drug za drugim ao se drulevali vslčani aprevodu in nazadnje eapljala eela četa vaikih otrok, gologlavl bosonogih, v aamih arajcah — kakor četa atrantov. Pokopaliiče je na drugem koneu vaai. aačl so trikrat poatavili krsto na tla in se oddahnili težko sppihajoči, na kar ao zopet nalošili breme na rame. Prav razločno je bilo aliiati klo-potanje njihovih leaenih ookelj po trdem potu. Jama le ni bila izkopana, ko ao priili tam. Oi kop je bil ie notri in zdaj ae je prikazal in sopet izginil v tleh, ko je metal zemljo z loj Groblje je ograjeno z živim plotom, rgste tam, kamor zahajajo otroei poleti in jo črne jagode. Videti je kakor vrt sredi odpr-tega polja. Na enem koncu ae vijejo ogromne trte, hruika v drugem kotu je zraala kakor hrast in med dvema vratama brez in topolov sa vlfče prijetna atezica, kamor radi zahajajo starci poleti i nkadijo iz pip. Prijetno otožna tiiina polna življenja! Napol razcvetelo bratje pokriva vae-povsod rodovitno zemljo kakor bi bila polita a krvjo. , Položili ao krato v travo in posedli jame. Deček, Iti je nosil križ, ga je zaj mrličevim nogam, in duhoven je le zmiraj latinsko is knrfige. Ostali so molče gledsll kops pri njegovem delu. Obkolili so jamo in njegove mahi jajc in lučaje z lopato. Duhoven je nehal Čitati, in ko ao ae obrnili, je Že izginil a pokopaliiče s ministrantom. Oatali čakajo zelo potrpelljlvo. Naposled je jama izkopana. — Pri mojj veri, da je dovolj globoka! omeni eden izmed noaačev. Vai ao pomagali pri apuičanju krste v zemljo. Tako I Zdaj lahko počiva atari Lacour. On pozna to zemljo in zemlja njega. Dobro boata Is-hajala, zsmlja in on. ftestdeset let je tega, odkar sta se aeznanila, ko je prvič zamahnil z inotikd. In od tedaj ata ae vedno ljubila. Zemlja ga je vae-la ln drlala in zdaj ga ima. In tako lep pokoj bo imeli Slilal bo le lahke korake ptičev, ki b^do pripogibali travo na njegovem grobu. Nihče mn ne atopil na glavo; aam bo doma, aam v mlrn. Smrt, kjer al je aolnce, apanje brez konca in mir na polju. » Otroci se približajo. Katarina, Anton in Jolef pograbijo pest zemlje in vržejo na očetov grob. Jaequinet je nabral nekaj rož, jih povil v iopek In ga ragnal na gomilo. Nato so ill dotnev, po* večerjali juho, živina je priila la palnlkov in eolnee je zatonilo. Gorka noč je položila vaMane k počitku. . -... -------- . ———— "Torej ml ne morete dati he e-nega upat" Doktor je pomialil. " Morda 1 A-ko hi vam namreč dopuičale razmere, hi morala Anka adaj na po-tovanjs. Poslati bi jo morali k morju in sploh napeljati nov, svež tok akoai vsakdanjoat njenegs tu-kajinjega življenje. To hI jo mor-da oedravllo." Očetove oči je spreletel žar hvaležnosti. Stisnil je sdrsvniku roko in zaiepetal par nerazumljivih besed. Nsto je iel do vrat sosednje sobe in prisluhnil. Niti glasu ni bilo čuti. Obrnil ae je in sedel na atari divgn pri oknu. Zunaj je živela in klila pomlad kakor od aladke ljubeani raspa-Ijeno dekle. Drevje je bilo polno smolnatih popkov, tu pa tam ae je že poaibal v vetru aelen listič. Nie-ke, pred meet ne hiiice eo se prijea-no avetlikale v aolneu kakor do-brovoljne atarke, ki ee v nedelj, akem jutru a belim pmlpeanikom napotijo v cerkev Ze njimi ao ao-ple njive, na ohaorju se ss topili in lesketali v aolneu visoki zvoniki mestnik cerkva. žarnov pogled je spol se I naaej v sobo in obtičal na tleh. i " Potovanje jo oedravl, je rekel doktor. Merje ... Kril božji, ko bi ne bilo tako daleč , . . Denarja ije treba .... preoej denarja . ,r , Vzdihnil je in prekrižal roke na %olenlh. Kakor hliak so preletfU njegov njegov spomin oni teiki dnevi, ko so ravno v tej aohi pla-polsle sveče ob mrtvsikem odra in je odmeval obupen jek po hili. Tako nenadoma se je obregnila smrt ob njegovo družino, da so se je vsi prestraiili. žena je bolehfc-Is mesec dni, in komaj se je prilel topiti sneg, že je ss vedno aatianl-le avoje akrbne oči. (Tboga Anka I Prej vaa polna življenja, živahna in brezskrbne, je nenadoma utihnila in žalost je pokrila njeno mlado lice. lsprvs je plskala kakor blasns, i »o trm pa jI je žal slonele hridkoati zaaJrl oči. 1'aahnl la je svelost njenih lic, preprogi« jih je bolna bledica. Hodila je pO hili kakor sence .kskor pust odmev vesele pesmi. Večkrat je 9 mrzlih pomlsdsnskih dnrfi eele u-re preklečsla kraj materinega groba, sam »»I jena bogve kam je pose bi Is na ves svet iu ns serao se* be. Nekoč ae je vrnila proti vela. ru domov. Po večerji jo je sgrabtt suh, trmsat ksielj. Za m a js spre* letel leden atrah ia prosil jo je, naj ae čuva. naj se vendar utoleli, s Anka ai odgovarjale. Boječe je pogladila očeta Ilea in ga polju bila na čelo. Od tihega dne oe je je oklenila bolezen s take ailo, de je tekom meeeee docela oalabela. Zdravniki eo zapiaovall to in ona zdravila, a pomagalo ni na eno. Žarn je kupoval in trepetal: za hčer in obenem za avoje goepodar-stvo. Ženina bolezen in amrt eta mu požrli lep denar in sdaj le An-kina zdravila .A vendar je akr-bel predvsem za hčer. Niti pomisliti ni smel, da bi tndi ona umria .. ah, tega ss je bal, kakor neznanega, silnega sla, ki bi «a ubilo, če bi v letini obiskalo njegove bilo. -Nekdo je rahlo potrkal. "O teta Berta! Dober dani "Bog daj! Kako je!? Teta Berta, poetarna, suhljata ženiea, je bila edini hiini prijatelj, ena tistih oseb, ki bi brez njih pradmeetja veliko izgubila svojega pravefa značaja. 1 jih vsaka hiša, sa vsako driOftno vedo godove, za vsakega otroka ss najde tr njih vrečici oranža ali pa kaj sbdšega. Večini oekrtije vsako leto blagoelovljene sveče i* vodo, bolnikom hodijo raalagat nedeljske pridige. Teta Berta — njen obrez je starost le tako raio-rala, da je bilpraprežen s gubicami kakor a tankimi laemi — ja sedla na stol in vprašujoče pogleda^ la Žarna. "Kako ae ti pozna skrb, Ani drej! Pazi, da ie ti ne zbolU! Ka ko je z Ankot" "Slabo, teta!" "Revical Preveč je ljubita raj-nico . .. Kakor bi jo Marjeta klicala k sebi!" "Ne govorite tega, teta! Anka ne ame umreti." "Saj vem, da bi ti ne bilo v ve-aelje, toda kaj hočei! Božja vo-ljal" Za hip sta pomolčala, "Samo nekaj jo reti, je reke zdravnik." "Kaj!" "Da gre k morju." Teta Berta se je brez preseneča nja zamislila. "Seveda ... k morju .. . Toda kaj si pomislil, Andrej "Že, teta!" "Zdaj imai hiio . . . svoj dom, ksr je največ vredne. In to je vie tvoje premoženje." "Vem." "Anke tudi ne morel same po iiljati. Pomisli, da morai tudi tig ž njo." * * "Tudijaat" "Na vsak način. Kaj naj počne dekle samo v tujini f Sorodnikov nimai tam doli, ki bi jo lahkd aprejeli sa ta čaa... ž njo pa tndi toihče ne more, razun tebe. jj • Žarn jo je pogledal in hipna maloduinoat mu je prepojila dq-šo. Srce ae mu je krčilo, ko je pomialil, kje naj vzame toliko dč narja. "Zakaj ravno mene tako te- po... im : j "Andrej, bodi mož in ne obu psj! Morda se ie vae kako druga še uredi." "Hiio prodam." Teta Berta je hotela nekaj ugovarjati, a žarn jo je prehitel: "Drugega pota nI!" Starka je pogladila krilo. "Da, drugega pota ni!" Sklonila ata glave in umolkni la. V sosednji sobi je nekdo zakli-eal. "Oče!" Žarn Se je dvignil in iel k hčeri. ■■ Anka je slonela na atarem, us-njatem naslanjaču.' Razpleteni, k ost s nje v i Issje so ji v mehkih vslih padali na vrat in pleča, drobni, bledi obrasek je bil v njih okviru le milejii in bledejii. iz-mučene roke so kskor mrtve leia-le v naročju, ofti eo napol sanjale. "Vode, proaim I" Žarn je vaei koaaree in odhitel k vodovodu. Med tem je pridrea-la v aobo teta Berta in izvlekla is lepa jabolko, v "Kako je. Anket Na to-le .... take ai imela vedno reda." "Hvala, teta." "Pa nikar ne ialuj toliko, Ani ka! Od aame žaloati si zbolela." Anka jo je pogledala, nato pa je polagoma povesile svoje lepe, rjave oči. Kmalu oedravtt popolnoma, a petem pesi bolje, kakor de zdaj. Olej, kako je dober tvoj oče. K morju te v same s seboj." Lies bolnice je apreletele rahla, amehljejoče se rdečica. • K morju?" "Da, adravnik je rekel, da je Samo tam doma tvoje sdrsvjs." Anka je pomialila ia ee aemeh toeooile. Ko ji je oče prinesel vo- do, ga j« prijela vepela k ujeipn, § "Pojdeva res k mprjat" f "D#, da, dragica moji! Kmalu odrineva . . ." ' "Vel, oče, aaj bi hiio . . . ne, oStoniva tu. Morda vseeno ozdravim.-"Toda, AoK*!" "Oče! Bogati ukpno, a potovanja So draga!" .. m\ žarn ss je trpko naemehnil in jO pobožal po talak "Le brez ekrbi, Anka! Vee uredim tako, da tio prav., Nič se ne boj!" ]* tekom Štirinajstih dni je rea uredil vse tako, kakor je mislil, da ie prav. Prodat je hiio in opravo, kopil tjAŠbtt in sebi novo obleko, S* roko inf ee segati prsko nepo*r, kot blago. SiccMlJdijJP^^B gojili trgovine. Od ZUn^ prihajali egiptovski in triu® govci in so dajali zs hkI^JB dukte drage kovine, na kai^SM biU dežela borna (Vzm^T* dnkt ae je tako na krI?l*M izpreminjal v iukuJJJB gib kovin. Drugi del teg» ^SM nega produkta je bil Svetim, od Bramanov <*krwH aim kraljem Hindov, bodTl^B je atekal tja direktno U črni, da je prihajal tja rujH kraljevoke dvore v izpreeH čbliki. V avetiičih lliniTiS kopičili na ta način zakladi ifl gocanih preprog, zlatik 1B nih vezenin, umetniških cpn,^ dragi kovine, zlata in -JM podobi novcev in tudi in dra«ih kamnov, na kst«r^| bila Indija bogata. ■ Starqindijsko goapodanb^H hranilo vehko ljudstvo in jJ^H ven tega prinaialo ie iiada^l produkt. Poaebna oblika uJ^B apodaratfa Je imela za da. ae je ta nadmerni Drodakafl podbbi zakladov navadno JB madil, kakor tudi je im«U «3 sledico,/da indijske držav« S kazale nikakih ekapanzivnik (3 iirjavajočih) atremlenj. TaJ| merni produkt je postal paipS kleatvo Indije. Zaradi tegajl mlrnfga produkta je postaklS| dijafsilj ekapanzive (razsirinujl nomadnih ljudstev na zdi odi fl severu. ■ Arabski trgovci so postali nhl z Indijo bogati. Socialna alovjs v arabskem ljudstvu*(I pomaknila v ospredje, in kot jM slediea teh protislovij izlan. M prorokovo zastavo so delali iJM ci na vzhod in zahod svoje «■ jevalne pohode, katerih g|svniiS men je bilo igrabljenje pUna. U ko naj bi ae Indija, dežela, kal9 so se imeli Arabci zahvaliti s J je blagoetanje, ne zdela ubob^ arabakemu ljudstvu poželjnjfl vreden eilj oevojevanja! Ani so izvršili napad na napad, a »■ li zmerom odbiti, dokler ae jfl ni napoeled vendarle posreiikfl eo zaaedli pokrajino SeiikkA spodnem Induau. To je bilo v d ietem .letu 710, v katerem je iM hov vojekovodja Tarik vdrl p« Gibraltarja v Španijo. PrejB so kralja (rajah) is Scinda,|fl stili se njegovih zakladov, oM svetiiča, in akAieli za to, da nI čezmerni produkt iz občin SgH k njim kot vojni davek. KetV avojfivalci ao vladali 36 let. Pil tem pa je arabaka država raiH dla valed notranjih zmeinjiv 11 nerednostij. Pregnani rajak ■ Scinda ae je dvignil in ai nM oavojil avojo neodvisnost. I Turki, Tatari in Mongoli aem atopili dedičino razrutene arM ake države. Turiki guvernerB Choraaana ai je upal na peat napraviti pohod v Indije J ae je med Indueom in afgaiuM akim gorovjem krepko in trdaetfl taboril. Lahowki rajah je proti njemu vojsko, da bi pwpj čil nadaljna prodiranja; a biljl premagan. Mohamedanei eo fH tiskali naprej, Lahore je P^klJ njthove roke. Sin oavojiteljz mH mud je dvignil 1.1000 zastavo i*i te vojake proti Hmdom in je P«H diral zmerom dalj« ▼ Izadijo. Tel Hindi ao vodili vojako kot vojako. V resnici ae pa ni H« ■ vero, ampak zs čezmerni, aa tih krajih Hindov nsgr produkt TOrek je plenil i tično vaa svetiiča in je bre«*# no uničil bolje podobe Hindov-manj ia verske gorečnosti, zato. ker ao bUi ohranjeni v e^ tiičih biseri. Po vaakeni bojsa pohodu ee Je vrnil a plenom žen nhaaj v Lahore, ko jt ™ lj prej vae sa seboj opustoiil.m drl js prav do reke Oangm W ni e« mn poerečilo, da bi <1 "t,1T" trajno vojni davek iz osvojil pokrajin. Ker ao pritiskali iukilki Turki in ao ee nadal}"" poisvedel !pn zdravniku za ugo-dno kopaliA< e in (nlpotoval. Dolgo čaaa je vse predmeetje govorilo e njem, kako je alekel zadnjo zraj-eo, da si ohrani hčer, a polagoma so ljudje pozabili. V hiio ee ja na-ssllf tuj gospodsr; tam, kjer je prej gospodarila žalost, je sdaj zvenel raspoaaien ameh itevilnih otroWflad ao Zsrpout se(je zabri agla,Je tata Berta je včaaih pomo lila očenaš zsnj ln za Anko. * • ' • e T aohi je brlela drobna sveča. Skosi odprto okno je plul van go mehki večerni srak. V vrtu so ililjaje elprsse, Oh vetrič ae je po-zibaval v njihovih vejah. "Ošs r Sključena postava, sloneča pri oknu, pa je vzpela in stopila k postelji v ozadju. , j«, AnkaT" V bolestni vročici žareče roka as, je oprijela njegovega zapestj* "Oče! AH je bila mama dolgo bohsf f" ' . n n "Kaj ne, da me je zelo ljubila f "Seveda, daje moje! Ah, aaj te l^nbtfa tndi jazi" ■ / Žarn je aedel kraj poatelje. Molk je dUmil preko gobe, t "Očef" ' i '/ ""ialt^' ' ' 1 "Kako pa je človeku, kadar Ve, d^.'bp umrl t" "Slabost ga muči." "Ali je talko umreti t" "Nekaterim!" In kakor bi ee v hipu nečesa domialil, je zaetokal In prijel )ičer ss roke. "Anke, ni-kar*! Ne umri mi ie ti ff» "AU ie res, da se po smrti so-pet snidemo f" ' fOlas js postajal vedno slabe jii in med le jii, • ' r/ ' .,. aeveda ." | Sunkoma je^vrtrepetalo mlado telo. ' "Oče I" . "Ank*!''----- Žarn se je kakor pijan dvignil a poatelje, zatiainl mrtvi Anki o-či in stopil k oknu. Njegov po glad je sablodll preko brezmejnega morja v smeri domovine. Oči mu je skslils talka solza. Sesedel as je |ta atol in atrmel na poateljo, kjer je pravkar umrl njegov za dnji up. Poelednji novci ao ili za sdravnlke in zdravila . . . Zaman. Bridkost mu je akrivila ustna in a^lsa za solzo je polzela po r a zoranem licu. • "Bajrsč!" .Pogreb js bil kratek in žaloaten žarn je, stopsl ss krato a sklonje no glavo in aklenjenlml rokami. Plaksd ni. Tisti vpčsr ao gs ie videli, kako je hodil ob Obali p sklonjeno gla vo in sklenjenimi rokami, kakor sa pogrblpm, potem pa je izginil nsspano klm. Pravili ao, da ga je požrlo morje, pa ono je molčalo in ni odkrilo akrivnoeti. *1|S Is AafUja. • (Nadaljevanje.) Btara Indija je bila raadeljena v Vfl drlav pod vladaratvom kraljev ali "rajah". Te države, ki ao imele enake inititueije, eo vladali teleti kakoni. Pri njihovi u-atanovitvi so Imeli baje Bremeni, ki ao dajali in oakrbovali zakone, glavno MMb. Vsekakor je lels-U največja hvtoriteta v njihovih ra/kah. TVmelj goepodgrstva v teh drlavah je bil komunističen, vik da deapotllna. Toda ta vlada je skrbela ss javna de)a: kopala je kanale sa omočitev polj, gradila eeste In etavHh mostove čez reke; imela je vsekdaj na raapolago čete, ki so bile raapeotavljene po vojalkik okrajik; v katere je bila raadeljena vsa delete. Ta vlada jo prejemala del tiatega čeamer nega produkte. Organ, po kate-l rem je dobivala oddsjajoče nato- Na vprašanje mnogih ralije v poeamesnih občinah, je kov, odnosno tajnikov, S^JT bil vaški sodnik Na dvoru kralja,1 visi je pri naročnini, poja««^ v stolnem meatu. ae je kopičil te Ida je vsak opiarlUa ^^ rej del d.telnih ptidelkov, ki ee! provizije. upori Hindov, ni mogrl ti države S težavo ao ae obdmr njegovi nasledniki v Lahore (Dalje prihodnjič) Baaočaranje povsod. Janko: "Ali ne misl» ti^^l leteinje deževno in hladno t razočarale marsikoga?" ..^ Stanke i "Ootovo ds; tvoje kokoii. ki vaak dan rszZSF vejo v naiem vrtu, e mi "*** jeli le niti sruce!