▼ giwjuvmM Leto LXXI., št. 182 LJubljana, torek 16. avgusta 1938 Dio iznaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje In praznike. — InseraO do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, irise ratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CIPRA VNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — IfOVD MESTO, I^bljanaka cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva uttca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kotodvoru J0L Postna brani trana v Ljubljani AC 30*361 Vznemirjenje v Londona in Pariza: Sumljivi nemški manevri V času hude mednarodne napetosti se je Nemčija odločila za manevre v izrednem obsegu baš na francoski in češkoslovaški meji - Angleško-franoosko opozorilo Berlinu BERLIN, 16. avg. e. Danes so se pričeli veliki manevri nemške vojske, ki j:m prisostvuje sam kancelar Hitler. Manevri se vrše v Jiitteborgu. Poleg starih bodo preizkusili tudi najnovejše vrste orožja, zlasti pa bodo stopile v akcijo motorizirane edinice. ki predstavljajo glavno točko teh manevrov. Kakor poročajo s službene strani, hočejo s temi manevri rezervistom dati možnost, da se izvežbajo, opozarjajo pa tudi, da so manevri popolnoma vojaškega in ne političnega značaja in z njimi Nemčija tudi noče izvajati nobenega političnega pritiska. V političnih kro-r:h pa opozarjajo na izredno dolgo trajanje letošnjih manevrov in na dejstvo, da se vrše pretežno na meji Šlezije, Saksonske. Bavarske in Porenja. Pri manevrih bo sodelovalo tudi civilno prebivalstvo. LONDON. 16. avg. r. V angleških vladnih krogih so zaradi nemških manevrov zelo vzemirjeni. Opozarjajo zlasti na to, da se je Nemčija odločila za manevre v izrednem obsegu baš v trenutku, ko je položaj v Srednji Evropi zaradi Češkoslovaške zelo napet in ko lahko vsak nepremišljen korak rodi ne-dogledne posledice. V angleških krogih vse bolj prevladuje prepričanje, da hoče Nemčija s temi manevri izvajati demonstracijo, ki naj bi vplivala na razvoj pogajanj v Pragi in izsilila tudi večjo popustljivost v Parizu in Londonu. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se angleška vlada boji presenečenj, ki sicer niso neizogibna, a vendar možna. Zato je angleška vlada kljub parlamentarnim počitnicam in v tem času običajnemu odmoru v stalni pripravljenosti. Ministrski predsednik Chamberlain tudi ni odšel na tedenski odmor, marveč je ostal v Londonu. Anglija in Francija sta včeraj skupno izvršili demaršo v Berlinu in opozorili nemško vlado na nepriklad nost nemških manevrov v sedanjem trenutku ter priporočili čimvečjo zmernost. Čudi zlasti dejstvo, da se manevri vrše ob francoski in češkoslovaški meji. Nemci sicer zanikajo, da bi imeli ti manevri kak drugi kakor čisto vojaški namen in pomen, priznavajo pa, da se vrše v izredno velikem obsegu, tako da ima Nemčija zbrane cele armade. WASHINGTON, 16. avg. AA. V političnih krogih ter po časopisju sedanji evropski položaj presojajo z večjo rezervi ranostjo. Vznemirjajoča poročila, ki so jih pretekli teden komentirali zelo pesimistično, zdaj precenjujejo bolj mirno. V zunanjem ministrstvu v Was-hingtonu pravijo, da ni nikakega razloga, da bi se stanje prikazovalo v takšni luči kakor pretekli teden. WASHINGTON, 16. avg. V svojem govoru, ki ga je imel po radiu minister Cordell Huil, je med drugim dejal: V skorajšnji bodočnosti ne bodo mogli narodi več izbirati med potjo sile in potjo razuma. Vsi bodo morali iti po eni poti. Zunanji minister Cordell Hull je zatem poudaril, da ameriško javno mnenje razume nevarnosti sedanjega položaja. Jasno je, da bodo postale nevarnosti še večje in da bi ves svet mogel biti zapleten v divji gospodarski, politični in vojaški spopad, če se današnja stremljenja po odstranitvi svetovnega kaosa ne bodo vzela bolj resno. Obisk dr. Mačka v Beogradu Dvodnevna posvetovanja s prvaki beograjske združene opozicije — Danes se dr« Maček vrne v Zagreb h£,jGRAD, 16. avg r. V nedeljo je dr. Maček z večjim spremstvom prispel v Beograd na svoj že dolgo napovedovani obisk prvakom beograjske združene opozicije. Kakor na vseh večjih postajah, so mu tudi v Beogradu priredili svečan sprejem. Na kolodvoru so se zbrali voditelji združene opozicije, s katerimi se je dr. Maček prisrčno pozdravil Skupno z njimi se je nato odpeljal v Svetosavsko ulico, kjer je bilo zanj pripravljeno stanovanje. Kakor pred kolodvorom, ga je tudi tu občinstvo pozdravljalo z vzklikanjem. Ko je šla povorka mimo hiše. je imel dr. M^rek z balkona kratek govor. Takoj nato so se pričela posvetovanja s prvaki združene opozicije, ki so se nadaljevala tudi včeraj ves dan. Zvečer so sprejeli zaključno resolucijo. Včeraj popoldne je napravil v spremstvu Ljube Da vi d ovi ča izlet po Beogradu in okolici, nato pa je sprejemal deputacije raznih hrvatskih društev v Beogradu. Danes dopoldne se je dr. Maček s svojim spremstvom odpeljal nazaj v Zagreb. Ves čas njegovega bivanja v Beogradu ni prišlo do nikakih incidentov. Kaj zahtevata dr. Maček in združena opozicija Beograd, 15. avg. AA. O priliki prihoda dr. vladka Mačka v Beograd so imeli predstavniki združene opozicije in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki je navadna parafraza sptorazmaa od 8. oktobra 193". To poročilo kritizira delo vlade in Se zavzima za ukinjen je u*tave ter volitve v konstituanto. Duhovniki zagrebške nadskofije pri bodočih volitvah ne smejo kandidirati Stroga okrožnica nadškofa dr. Stepinca ZAGREB, 16. avg. r. Glasilo zagrebške nadskofije »Katoliški list« objavlja okrožnico nadškofa dr. Alojzija Stepinca vsem duhovnikom zagrebške nadskofije, v kateri naglasa med drugim: Ker se v zadnjem času vse češče govori o skupščinskih volitvah in v zvezd s tem o raznih kombinacijah, objavljam vsej du-hovščini zagrebške nadskofije naslednje: Noben duhovnik zagrebške nadskofije, n^isi bo aktiven ali vpokojen in bodisi v katerikoli drugi službi, ne more pri teh volitvah kandidirati neglede na to, katere stranke ali skupine nameravajo pri teh volitvah nastopati. Če pride do vombev, naj se noben duhovnik ne obrača na nadškofijski ordinarijat za dovoljenje za kakršnokoli kandidaturo, ker se tako dovoljenja ne bodo izdajala. V drugi okrožnici zabranjuje - nadškof dr. Stepinac duhovnikom neglede na ta, ali so aktivni ali vpokojeni, da bi brez posebnega dovoljenja hodili v civilni obleki, bodisi na področju zagrebške aE druge škofije. Kdor se bo prekršil, ga bo zadela kazen suspenzije a divinis (to je, da ne sme maševati). Turistična vojna med Italijo in Francijo PAKIZ, 16. avg. e. Kakor se doznava, je italijanska vlada sklenila, da svojim državljanom, ki potujejo v Francijo, ne bo več v:dirala individualnih niti kolektivnih potnih listov. Zato je bila francoska vlada prisiljena k protiukrepom, kar se tiče potovanja Francozov v Italijo. Ta sklep stopi v veljavo jutri opoldne. Poudarja se, da ne gre tu za tranzitni vizum. Potniki, ki potujejo preko Italije v Jugoslavijo ali Grčijo, še vedno dobe vizum, a kar se tiče Vatikana, ga dobi samo oni, ki stvarno dokaže, da si hoče ogledati res samo Vatikan. PARIZ, 16. avg. AA. Danes opoldne stopijo v veljavo novi ukrepi, ki jm je pod-vzela francoska vlada glede turističnega prometa med Francijo m Italijo. Od tega časa dalje bodo pustili čez francosko-italijansko mejo samo one potnike, ki bodo imeli poseben vizum šef francoskega letalstva v Berlinu General Vuilcmin je gost maršala Goringa BERLIN, 16. avg e. Sef francoskega letalstva general Vuillemin pride danes na poziv maršala Goringa iz Pariza v Berlin. Fripeljal se bo a letalom in bo izstopil v Staackenu. Z nfiim se pripelje tudi več višjih letalskih oficirjev, med njimi general d' Astier. General Vuillemin bo obiskal razna mesta in nemške letalske tvornice. Listi pjmasajo ob tej priliki tople pozdravne članke in generalov življenjepis, podčrtajoč, da ga pozdravljajo kot vodjo francoskih letalskih sil, ki je v Nemčiji dobro znan in kjer ga cenijo kot izvrstnega vojaka. Pozdravljajo starega bojevnika in nekdanjega nasprotnika in so prepričani, da bo ta obisk služil zbližan ju obeh narodov. Minka na smrtni postelji PRAGA, 16. avgusta. AA. Zdravstveno stanje predsednika slovaške ljudske stranke Hlinke je še vedno težko in obstoji strah, da bi to noč mogla nastopiti katastrofa. Pogajanja v Pragi PRAGA, 16. avg. AA Danes se bodo nadaljevan razgovori med lordom Run cimanom in zastopniki Konrada Henleina " Sudetsko—nemški narodni poslanci Kundt Rože, ePtrs in Sebekovski bodo obiskali danes lorda Runcimana ter nadaljevali z mformativmmi razgovori. Jutri v sredo bo napovedan druga velika konferenca med predstavniki vlade dr. Hodže in zastopniki sudetsko-nemške stranke. Kar se tiče sodelovanja predstavnikov koalicijskih stranic pri teh razgovorih, stoji su-detskojiemška stranka na svojem prejšnjem stališču, da zanjo pride v poštev samo vlada z dr. Hodžo na čelu. Odbor koaficijskfh strank ni poklican, da bi vodil tovrstne razgovore. V krogih sudet-sko-nemške strarrke izražajo upanje, da zadovoljivega poteka pogajanj ne bodo ogrožala posamezna tehnična vprašanja. Sudetsko-nemška stranka bo v sredo odgovorila na zadnje govore, ki so jfh imeli dr. Hodža in trije narodni postanci ter bo sporočilo, kakšno je njeno stališče glede teb btMituv. Svetovni kongres mladine KBWYOBK, 16, avg. AA. V blffim Hevr-vorka na stadiona Rodels Island se je včeraj začel drugi kongres mladine vsega sveta. TJdrfeŽTrfre se ga nekaj sto zastopnikov vseb veroizpovedi in narodnosti z vseh petih cefln. Kongres je začel z nagovorom predsednik newvorške občine LaguardSa. Obema mesta Newyorka je priredila deie-gacrJssB slavnostni sprejem. Zastopstva so poputdue odšla na kraj, ki je bH dotučen za vetfko svetovno razstavo, katera bo prihodnje leto v l#ewyorku. Na prvi svečani sefL je govoril po en zastopnik z vsakega kentenenta. V imenu Evrope je spregovoril Ceh Jrri Kasparek, ki je prispel v New-york z zastupstvom 20 rjudi. Nendri v Palestini JERUZALEM, 16. avg. AA. Končana so dela postavitve ograje iz bodeče žice vzdolž palestinsko-Iibanonske meje. Ta ograja naj bi preprečila vpad roparskih tolp s te strani. Stroški za postavitev te ograje znašajo okoli 100.000 funtov šteriingov. rPi delu je zaposlenih tisoč delavcev tri mesece. V tukajšnji stari arabski mestni četrti so danes našli ubitega nekega Arabca. Danes so na hribu Karmei v bližini Harfe arabski razbojnflri ubffi sest Judov, 2 Judmji pa ranili. TI Judje so se peljali z avtobusom. Angleški vojaški oddelki so brž prispeli na ta kraj ter ubili sedem napadalcev. Borzna poročita Nordijske države za svojo varnost Medparlamentarna posvetovanja v StockHolmu Curfh, 16. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.895, London 21,2825, New Tork 436.875, Bruselj 73.50, MIlan 23.—, Amsterdam 238.10, Berlin 175.10, Dunaj 38.—, Praga 16.075, STOCKHOLM, 16. avg. AA Tu se je danes začelo interparlamentarno zasedanje nordijski držav. Sodeluje okoli 100 narodnih poslancev, iz teh držav, med katerimi je tudi dansko zastopstvo z ministrom Stauningom na čelu Na današnjem dnevnem redu je bilo najprej vprašanje politike nevtralnosti severnih držav. O tem je potekala tudi skoro vsa razprava. Glavni poročevalec je bil bivši norveški minister Mowinkel V svojem govoru je med drugim izjavil, da vprašanje kolektivne varnosti zbuja pri članih Zveze naro- dov gotove pomisleke. Severne države so si postavile za svoj cilj, da nikomur ne dopuste rušiti mir. Ce se jim ne bo posrečilo ohraniti miru, potem morajo v prvi vrsti gledati na to. kako se bodo branile. Zatem je finski finančni minister govoril o preventivnih ukrepih proti novi gospodarski krizi. Nek časopis je objavil razgovor, ki ga je imel dopisnik s člani danskega zastopstva Iz njega je razvidne da Stauning zavrača »obrambno zvezo severnih držav«, istočasno pa pušča odprto možnost »skupne akcije«. General Franko še ni odgovor*! Zavlačevalna taktika Španskih nacionalistov London, 16. avg. AA. (Havas) Nekateri listi so objavili poročilo, da jc odgovor generala Franca na predlog o umiku prostovoljcev iz Španije podan s priznanjem nacionalistične Španije. V diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da odgovor generala Franca še ni dospel in da takšnetja odgovora rudi ni še dobil angleški delegat Hodg-son. Salamanca, 16. avg. A A. (Štefani). Glavni štab nacionalističnega vrhovnega poveljstva poroča: Na bojišču pn Ebru so naše čete nadaljevale s svojimi operacijami in prizadejale sovražniku težke izgube. Včeraj smo na tem bojišču ujeli 600 sovražnih vojakov, danes pa še 500. Vsi siloviti napadi sovražnika na bojišču pri Segre so bili odbiti in je sovražnik tudi tu pretrpel velike izgube. Valencija, 16. avgusta. A A (Ha v as) Nacionalistična letala so opolnoči bombardirala mesto. Podrobnosti o tem napadu Še niso znane. Barcelona. 16. avg. AA. (Havas). Ministrstvo narodne obrambe je i/dalo tole poročilo: Na vzhodnem bojišču smo odbili 2 močna napada na naše postojanke oh desni obah reke Segre. Bilo jc rudi neka i napadov na postojanke v Siern Pandoli. \Ta vzhodnem bojišču smo zavzeli na odseku Vila Marul postojanko El Ca t ado. Na estre-madurski fronti je sovražnik pri Cadilli nekoliko napredoval. Škofi bo sokolski dom BEOGRAD, 16. avg. r. »Vreme« poroča: Najmlajša in najagilnejša sokolska če-četa na dubrovniških otokih, ki je prva zgradila svoj dom, se pripravlja na to, da svečano blagoslovi novi dom in novo sokolsko zastavo. Pri tej priliki bo v ši-panjski luki velika sokolska svečanost. Ker katoliški duhovnik v Šipanjski luki ni hotel posvetiti ne doma ne zastave, je sklenil to storiti duhovnik in stari nacionalni veteran don Jero Cik. Na žalost pa je zbolel in ni mogel izpolniti dane besede. Zaradi tega se je sokolska četa pismeno obrnila na dubrovniškega Škofa dr. Carevića s prošnjo, da bi on osebno blagoslovil Sokolski dom in sokolsko zastavo. Skof dr. Carevič je pismeno odgovoril, da bi zelo rad osebno prišel na to pomembno sokolsko svečanost, da pa ie zadržan. Zato bo poslal kot svojega namestnika kanonika dona Nika 2ivanoviča Požar v Bukovici I Ljnbljana, 15. avgusta V soboto tik pred 13. je izbruhnil nevaren požar v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem. Goreti je začela domačija posestnika Franceta Kranjca po domače »pri Tehantu«. Gospodinja je kurila v kmečki peči grmado za peko. V peč je naložila več butar in jo je plamen pač tako razgrel, da so se pojavile v nji razpoke. Skozi te je švignil plamen iz peči in vnel se je leseni strop, česar pa gospodinja sprva ni opazila. Kmalu je bilo v plamenih rudi leseno ostrešje in je ogenj takoj prešel na leseno gospodarsko poslopje. Požar so takoj opazili ljudje na rasi, ki so prihiteli na pomoč s škafi vode, v sosednih Vodicah pa se je oglasil sel, ki je poklical gasilce. Gasilci so se kljub temu, da jih je bilo mnogo zaposlenih na polju, hitro zbrali in odhiteli v Bukovico z motorno brizgalno. Vodo so napeljali iz bližnjih vodnjakov. V nevarnosti so bile že sosedne hiše. vendar se je pa gasilcem posrečilo obvarovati jih pred požarom, dočim je Kranjčeva hiša pogorela skoraj do tal. Osta' je samo del zidu. a lesena gospodarska poslopja so uničena. Zgorelo je tudi mnogo drv in butar, ki so bile naložene okrog hiše, ki so jih domači pripravljali čez poletje za kurjavo pozimi Skoda znaša nad 15.000 din, zavarovan pa je bil Kranjc le za 9000 di-n. Poleg hiše in gospodarskega poslopja je zgorelo tud^ veliko sadnega drevja._ t.&n *t=ir: Zgodbe brez groze Mezdna gibanja v Sloveniji Posebno pozornost vzbuja stavka kamnolomniSkega delavstva v Ribnici na Pohorju Ljubljana, K>. avgusta Val meadnih gibanj v Sloveniji se še ni ustavil. V mnoga strokah, kjer je delavstvo predlagalo svoje zahteve podjetjem, se ni prišlo do odločitve. V mizarski stroki v Ljubljani bo odfočimo pogajanje v petek. V tem tedna bodo pogajanja tudi za neka* tere drage stroke. Pretekli teden je bOa sklenjena kolektivna pogodba za opeka miško delavstvo, zaposleno v opekarna Stavbne družbe na Viču. Pogajanja za kolektivno pogodbo so bila neposredna, brez posredovanja oblasti, ker je podjetje takoj pristalo nanja. Zato je tudi prišlo kmalu do sporazuma. Kolektivna pogodba za opekarn i ško delavstvo Stavbne družbe je prva v opekarniški stroki pri nas. Delovni pogoji so se po nji precej izboljšali. Povišane so bOe urne in akordne mezde. Mezde so zvišane na uro 25 do 50 par. Posebno pozornost budi zadnje čase stavka kamnolomniškega delavstva v Ribnici na Pahorju. Ta stavka je največja zadnje čase in spor med delavstvom in podjetjima se je kritično zaostril. V petek je sklicala Inspekcija dela pogajanja zastopnikov kamnolomniSkega delavstva in podjetij v Dravogradu. Tudi na ta pogajanja podjetje ing. Lenarčič ni poslalo swjjega zastopnika kakor jih ni doslej še na nobena. DDo je zastopano samo podjetje A. Res in drug Iz Zagreba. Zastopnik Resa je izjavil, da se podjetje ne bo pogajalo, dokler bodo delavci straSm kamnolome. Skliceval se je na to, češ da je delavstvo zasedlo kamnolome, ker ni pustflo odnašati orodja. Delavstvo se pa izgovarja, da orodja ne pusti odnašati, ker se je da V kamnolomih je obdelanega okrog 150 vagonov kamenja. Podjetji želita odpeljati obdelani kamen, kar pa ne gre v račun delavstva, ker bi obrat potem lahko delj časa počival, ko bi podjetji razposlali biago. Pred tednom je skušalo podjeje ing. Lenarčič s svojimi posli začeti odvažati kamen po ozkotirni železnici. Toda progo so zasedli otroci in žene stavkajočih delavcev in se niso hoteli umakniti z nje. zene so kričale, da bodo kamen odvažali samo čez njihova telesa. Podjetje se je moralo vdati in ni odvažalo kamenja. Toda namerava ga baje danes ter se bo baje skušalo posiuzrti vseh sredstev, da bo omogočilo prevoz, S kamnolorrrrtiškim delavstvom simpatizira javnost in ribniška občinska uprava je poslala na bansko upravo prošnjo, naj oblast skuša čim prej likvidirati stavko v korist delavstva. Tudi trgovci žele. da bi bila stavka kmalu končana z uspehom za delavce. Delavstvo je pri trgovem zelo zadolženo. Pri enem samem trgovcu delavci dolgujejo 140.000 dm za živila. Ko so prejemali mezde, so prtnašaH trgovcem vso mezdo v kuvertah na račun dolgov, a hkrati so zopet vzeti na račun živila, da je dolg še narasel, nemestu da bi se zmanjšal Delavstvo je izredno otjHbožano, zato se tudi tako krčevito oklepa stavke kot zadnjega sredstva, ▼ upanja, da si bo z njo znatno pomagalo. Dostej še nt hHo notnega Incidenta in oblastem Še ni hOo treba Intervenirati. Največja nevarno^ je, da bi prišlo do incidentov, če bo podjetje skušalo s silo odvažati gradivo, Dravelfski Rok marsikomu pomaga Včeraj je bilo aa žegaanfri v Dravi* ah mnogo LfnMfan- teaov Ljubljana, 16. avgusta Tuđi vseh žegnanj človek ne sme metati v en kos. Tako je n. pr. dravt 1 jsko žegna-nje izmed vseh v naši dešeli najbolj imenitno, ker še vedno privlačuje izredne množice ljudi. Dandanes se morajo prireditelji vselej posluževati hrupne propagande, če hočejo zbobnati skupaj kaj več ljudi, za takšno žegnanje pa ni treba nobenega bob-nanja. To je živ primer, kakšna sila sta tradicija in sloves draveljskih bobov z drugimi privlačnostmi vred. žegnanje se začne vselej na Veliki šmaren, nanj se pa pripravljajo že dolgo prej. Vaščani pobelijo hiše. gostilničarji pripravijo nove klopi In mize za vrtna ^žegna-njac in dan pred žegnanjem cvro in pečejo ^akor pred največjim narodnim praznikom. Zvečer pred žegnanjem razpno svoje šotora vsi, ki radi pristavljajo lončke ob taksnih prilikah in ki so neločljivi, če ne glavrri del žegnanja s svojimi >odpustki« od lecta do klobas. Kdor želi proučevati naš mili narod, nikakor ne sme prezreti žegnanj, ki so naj-mani tako znač:)na za nas kakor naše gostilne, zato je pač treba govoriti o dravelj-skem žegnaniu, ne da bi prezrli velike priprave zanj 6e težje bi bilo zatajiti in pre-rrrMi žegnanje Farno, saj ni mogoče prezreti taksne množice ljudi. Oe bi bil sv. Rok politik, bi se v resnici lahko pobahal, da ima vea. narod aa seboj. V DravJjah je bil nam-ve^ včeraj zastopan ves narod, ne glede na raelike političneea prepričanja in stanovsko r-ripadnost. Meščani, kmetje, delavci in vojaštvo vsi so po svoi'h najhnliših močeh t"- z udeležbo skušali vtisniti žegnfltttju" čim boli mogočen sijaj. Vsekakor draveljski Rok marsikomu pomaga, čeprav je le na glasu kot zaščitnik pred kužnimi boleznimi. Vreme se fe sicer kuialo tudi včerai popoldne, da ljudje niso vedeli, ali bodo lahko prišli še ob pravem času pod gosfr-Hubno t streho, vendar niso vrgli puške — odnosno dežnikov — v koruzo ter so pogumno oblegali Dravlje od vseh strani, iegen Je zato v obilni meri dosegel tudi gostilne in Rok je menda pomagal tudi gostilničarjem. Dravlje sploh slove kot tujsko prometna postojanka, ki jo Ljubljančani v svoji vsestranski tujsko prometni požrtvovalnosti upoštevajo vse leto po skromnih močeh. Vendar bi se stebri te postojanke, številne gostilne, kljub vsemu najbrž začeli podirati, ko bi ne bilo tako imenitnega žegnanja, ki traja skoraj tri dni in ki zahteva samo za sebe cel ducat gostiln. Tako je bilo včeraj toliko ljudi v Dravljah kakor menda ne niti na mariborskem sejmu. Zdaj, ko je pri nas vse v znamenju konjunkture kakor je bilo prejšnja leta v znamenju krize, je bilo tudi draveljsko žegnanje v gospodarskem pogledu bolj imenitno kakor prejšnja leta. Začeti bi ga morali ocenjevati že z vrtiljaki, ki jih je bilo letos več: cirkus je bil letos večji za nekaj vatlov; »odpustki« so bili naprodaj za vsakim ogalom, povsod so prodajali klobase, sladke buče. sladkarije in sploh vse kakor na sejmih. Med vsemi temi dobrotami je nekdo prodajal tudi kuharske knjige, a brez masnih bukvic. Ves sejmarski hrup so vendar preglušili zvonovi, pa tudi zvočnik, ki je prenašal pridigo, je nučal tako, da ga niso mogli pre-slišati nit: romarji v gostilnah, najbolj zamaknjeni v zemeljske dobrote. Brez zvočnika bi na božja beseda ne segala daleč in marsikdo bi niti ne vedel, da je v Dravliah tudi cerkev. Romarji so v nekaterih gostilnah zabavljali, da se še gostilničarji niso tako modernizirali, namreč, da bi lahko Sfostie po megafonu naročali jed in pijačo. Tudi lita ni ie je oiačeval zvočnik in je bilo tako v vseh pogledih vzorno poskrbljeno za duševno in telesno hrano. Tn draveliski Rok je nedvomno marsikomu pomagal. Vsaj marsikdo ie bil tudi potreben pomoči, ko se je omahljivo vrača poln vseh žegnov. k o I « t v o Lepo slavje sokolske čete na Laverci Otvoritev novega letnega televadišča -~ Telovadni nastop je pokazal, da četa marljivo deluje LavercM, 16, avgusta Sokolska čete Laverca. ki <=pada med naj agiinejše 8atc v župi Ljubljana in bi moiila hali za zgled marsikateremu društvu, je v nedeljo otvori ki krasno letno telovadiščc, na katerem si bo mladina utrjevala niiišiee in nezlomljivo sokolsko volio. Za svoj praznik se je četa dobro pripravila tako, da uspeh ni izostal. Vabilu bratske sokolske čete se je odzvato sokolovo in narodno občinstvo v tolikem šievllu, kukrš-nepi ha Laverri še ni bilo. Slavja so se uleležili župni starosta Ur. ir. I*i|*enharher. astopnik ESO br. Stane Pire, narodna fx>s!anea br. K »man in >IravJfe, pređfeedtift: /Kl> direktor Jeran. B ftadje M v-' rastni kov in vojaštva, navzoč ra je bil tudi svetnik č^ifcoalo vaškega poslaništva v Ankari br. dr. B »h. ki se je slučajno mudil v L ubijani. Po večjih ali manjših odj-oslanstvih so se udeležila slav* ia bra&eka društva LjuMjanski Sokol. Sokol I. Sokol II, Sokol tU, Sokol IV, Siska, Zg. Šiška, Vič, Moste, Step. vas, Mengeš, Grosup je. Borovnlra. Urezovica. Polje. Zaleg. št. V.d in Vrhnika. Bratski društvi Sokol III in Sukal IV. e»*a orišla tudi s svojima pra„ noro m a. »'o prihodu obeh popoldanskih vlakov je krenili s paptaje velika povorka z godbo 40. pošpolka > Triglavske«; a«, z veliko državno zastavo in dvema praporoma; v poz vorki je korakalo nad 300 sokolskih pripadnikov, ki jih je o'u-in-dvo n.ivdu^eno po_ zdravi jal o. Po prihodu na telovadisče. k jer se je med tem zbrala množica, nad 1000 oseb. so v«si oddelki najprej izkazali čast državni zastavi med igranjem državne himne, nakar je stopil na nafVlni*ko tribuno četni starosta br. Ojjrin. ki je najprej na? zdravil ^okot.-k.-mu starešini Nj. Vel. kralju Petru II, potem pa pozdravil vse drage goste in olK-iništvo. Hr. starosta je nadaljeval: Otv.irjatn to letno telovadišče, ki smo čncw»t aaae mite .Jugoslavije, (lovor br. staroste so havzočni sprejeli z velikim odobravanjem, nakar je v lepem govoru čestital čt ti k slavju in jo bodril k n.;da!j njemu vztrajnemu delu za dobro kralja, sokolstva in Jugoslavije iups ni starosta br. dr. Pipeiibaoher. V te-mpe-ramentnem govoru je orisal naloge sokol-siva v sedanjosti m lodočnosti narodni j Kisla ner hr. Albin Konian. fcigar govor je množica sprejela z viharnim odot>ravanjem, ka!kor prej tudi 'jovor župnoga Starost©* V imenu telovaiiečih oddelkov se je načelnik br. Jote Rntar b pieteto spomnil ne pozab-: nega prvega gospodarja pokojnega brata Ivan Neboa. čigar spomin so nisvaoci poča-slili z ©no minutni m molkom, potem se je pa »ahvalil vsem dobrotnikom, ki so omo_ uočili, da ie četa danes otvorila to kr.iuno letno telovadišče, ki ga bo mladina s pridom uporabljala za krepitev duha in tele* sa. Po covoTih so odkorakali vsi oddelki, burno pozdravljeni, s telovadišča. nakar se je pričela javna telovadna, ki jo je z le»po simbolično sl*ko ><>>vobojenJe in zedmje-nje' otvorila moška in ženelka deoa. Ljubek nastop je vzbudil pri občinstvu toplo odobravanje. Strumnih korakov je prišlo v*\ tem na telovadile 48 naraščajnik:ov in 44 naraščajnic, ki so praške proste vaje opravili kar zadovoljivo in skladno med navdu* ženim* ovaeijami gledalcev. Po župnih prostih vajah 22 dečkov so nastopile 4 vrste domače čete in sicer člani na drogu, člani, ce na dvovišinskii l.radlj«. naraščajniki s preekoki čez konja in naraščajnice na visoki sredi z dobro izvedenimi vtajami. ki so jako usajale. posebno naraščajniee na gre? di. Burno pozdravljeni so prišli pod vodstvom br. Rudolfa Kitnrka vrli Štepanjei — 1*2 stareiftih bratov, — ki so proste vaje opravili skoro breznibno. nafear je 22 de- klic dokaj dobro izvedlo župne proste vaje. Pri orodni* telovadbi gostov so nastopili člani na drogu in na krogih, nanaščajniki pa na bradlji. Vse tri vrste so bile za svoje dobro izvedene vaje deležne nedeljene po? hvale občinstva. Pri prask'h prostih vajah ie nastopilo 10 članov domače čete, 46 članov in članic. Izvedba je bila pri članih in članicah prav dotira, dočim bi potrebo, vali člani domače čete se malo več uvežba-nosti, vendar pa je tJl celoten vt;s nastopa kar zadovoljiv. Po telovadnem nastopu so prišli na telo? vad.i^če vsi telovadni oddelki, ki so ubrano zapeli sokolsko r-Hej SlovanU med spuščanjem državne zastave, potem pa med petjem *Le naprej brez minu zapustili 1 'o-vadišče med navdušenimi ovac i jam i obč u? stva. Po telovadbi je bila izvrstno obbsnkana zabav\i, med neumornim igranjem vojaške godbe, ki je v najlepšem razpoloženju potekla do dohoda večernih vlakov. Nedeljska svečanost na Laverci je pokazala,, da se četa povsem za veda svoiiih dolžnosti in se kljub vsem oviram krepko nrzvija. Bratski sokolski četi in njenemu nadvse marljive, mu starosti br. Ogrinu naše bratske čestit- ke in >Le naprej brez miru —at. Proslava zo letnice Jugoslavije v Ljubljani V sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili 20-letnico obstoja Jugoslavije v Ljubljani s sledečima prireditvama: 29. oktobra, na dan 20. obletnice zgodovinskega sklepa Narodnega veča v Zagrebu o odcepitvi jugoslovenskih pokrajin od Av-stroogrske monarhije in proklamacije suverenosti jugoslovenskega naroda na tem področju, bo kulturno-prosvetna akademija; 30. novembra, na predvečer 20. obletnice proklamacije narodnega in državnega ujedinjenja bo telovadna akademija in javna manifestacija. Obe prireditvi sta zamišljeni na najširši podlagi in s sodelovanjem celokupne narodne javnosti in njenih organizacij. Vabimo vse, da brez pridržka sodelujejo pri teh proslavah. Proslava kraljevega rojstvenega dneva 6. septembra V sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili letošnji kraljevi rojstni dan v Ljubljani s skupno manifestacijo ob sodelovanju celokupne narodne javnosti in njenih organizacij. O podrobnostih bomo razpravljali na prvem delovnem sestanku za proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Ljubljani. Vabila na prvi delovni sestanek, ki bo v četrtek 18. avgusta ob 20. uri v mali dvorani sokolskega doma na Taboru, smo med tem razposlali. Ce kakšno društvo pomotoma ni prejelo vabila, naj nam to oprosti in kljub temu pošlje na ta sestanek svoje odposlance. Med društveni odbor ljubljanskih sokolskih društev Iz Celja —c V nedeljo in ponedeljek so Celjani v velikem Številu pohiteli v lepo naravo. Mnogo jih je šlo na Mariborski teden in v planine. V ponedeljek zveder ©o se vnueali izletniki a vlaki in avtobusi ter pes veseli domov. —c Tri nesreee. Ko je Spletni železničar Miha Tavčar ii ftmarjete pri Celju prema-šai v soboto na progi železniške pragove, mu Je padel prec na desno roko in mu odtrgal sredinec. Isteea dne je padel Ž2. letni slikarski pomočnik Vinko Golob i« Celja pri delu t lestve. Pri padcu je zdrobi šipo na oknu in si raz rezal levo roko. V soboto je padla cementna cev n« itiriletne-ga srnica trgovskega potrnka Jan« Ctofci te v Gaterju pri Cerju m mu zlomila levo noeo. Ponesrečenci se zdravijo v eeljeki bolnicu —c Marij« (Sarajevo) : SK Oalje »rti (0:0). V ponedeljek popoldne je drfivelo Celje redek nogometni dogodek: gostovanje liginega moštva sarajevske Slavlje, ki je odigralo na Glaziji prijateljsko teknio z SK Celjem. Za tekmo je vladalo izredno zanimanje. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalec*! kar je za Celje rekordna številka. Slavija je gmagala zasluženo, vendar pa je rezultat glede na potek i#re previsoko izra. žen. Slavija je nastopila b izenačeno m dobro vierano enajstorico, ki je pokazala visoko tehnično znanje ter predvajala hitre in iepe kombinacije. Celjani so tokrat s svo* jo isro navdušili vse občinstvo. Pokazali so solidno tehnično znanje ter igrali smiselno in z velikim elanom. V prvem polčasu je bil« is bil objektiven, a je bil prati Celjanom prestroe, docim je obravnaval goste jpHaS-nesljrivo. V predtekmi je rniadina SK €5et_ lja premagala mladino SK Ofrmpa s 6^ (3rl>. Športne prireditve med prazniki Drugo kolo v ligi brez presenečenj — Rekordna gorska moto-dirka na Ljubelj, novi državni prvak je diska — Cerer tretji v Evropi z novim rekordom Ljubljana, 16. avgusta. Drugo kolo tekmovanja v ligi je v skoraj vseh tekmah prineslo zmage domačih klubov in v tem pogledu ni bilo presenečenj. Ljubljana je na svojem igrišču imela težek posel s Hajdukom, ki je bil tehnično boljši in tudi homogenejši. Zaradi neodločnosti pred golom pa gostje niso dosegli uspeha, ki bi ustrezal poteku igre. Ljubljana je igrala na prodore po krilih in je v tej taktiki uspela. Rezultat 2:1 za domaČe je bil dosežen že v prvi polovici igre. Bila ie to prva zmaga, ki jo je Ljubljana dosegla proti Hajduku. Prav dober sodnik je bil Višnjič iz Zagreba. V Beogradu sta bili dve tekmi. BSK je premagal Jedinstvo 4:0. vendar bi moral biti izid tesnejši, ker je nudilo Jedinstvo močnejši odpor kakor kaže rezultat. Jugoslavija je zasluženo premagala Bask 1:0. Državni prvak Hašk je imel v gostih sarajevsko Slavijo. Po izenačeni igri so #ma-gali domači 2:1. Drugi zastopnik Zagreba. Gradjanski. je igral v Varaždinu nasproti tamošnji Slaviji. Gostje so bili prav dobri in zasluženo zmagali 4:2. V Skopi ju je domači Gradjanski s težavo odvzel Sparti eno točko. Rezultat je bil 1:1. V Ljubljani sta bili razen ligine tekme tudi dve mednarodni. Beljaški ^Griin-Weiss« je bil v obeh tekmah poražen in sicer prvi dan od Korotana 3:0, drugi dan pa od Jadrana 5:2. Mars je imel v gostih celjsko Jugoslavijo, ki jo je odpravil dvo-številčno z 11:3. V Mariboru je igrala osje- i ška Slavija in zmagala nad Železničarji 4:1. Sarajevska Slavija je po tekmi v Zagrebu igrala včeraj v Celju in je po lepi igri premagala Celje 5:0. Največje zanimanje je vladalo za jubilejne gorske moto dirke MK Ilirije na Ljubelj. Udeležilo se je rekordno število tekmovalcev, med njimi zelo veliko ino-zemcev. Gledalcev je bilo 5000. kar je za to prireditev tudi rekord. Tekmovanje so obiskali odlični gosltje. Pokrovitelja. Nj. Vis. kneza namestnika je zastopal ppolkov-nik Pavlic, kapetan Hien divizijonarja Lu-kiča, razen teh pa so bili še drugi predstavniki oblastev. Državni in obenem klubski prvak je postal Janko Šiška in prejel darilo kneza namestnika Pavla, razen tega pa še srebrni pokal. Najboljši čas dneva je dosegel Heeker iz Niirnber-ga na Ziindappu v 5:10. kar pa še vedno precej zaostaja za ljubeljskim rekordom. Izredno vožnjo je pokazal evropski prvak. Italijan Abarth, ki je v prikolici znatno j>bnljšal rekord te kategorije. Prireditelju in jubilantu MK Iliriji so po končani prireditvi k 25 letnici čestitali savez in vsi udeleženi klubi. Tehnični rezultati so bili: Med turnimi motorji je v kategoriji do 250 c cm zmagal Pollak (Ilirija) v 6:19.6 pred Dunajčanom Knitlom (7:25.6). V kategoriji do 350 cem je prepričevalno zmagal Waska iz Grdca v 5:51.4 pred Grad-čanom Scholzem (6:26). Izvrstnemu Grad-čanu je pripadlo prvo mesto tudi v kategoriji do 500 cem, čeprav je dosegel 5 se- kund slabši čas. Na drugem mestu Je bil Celovčan Pongatsch. Med turnimi solo stroji je dosegel najboljši čas Vidmar (Ilirija) v kategoriji do 1000 cem s časom 5:37.2. Isti je zmagal tudi v turnih prikolicah z rezultatom 6:32.4. Največ zanimanja je vladalo za športne motorje, ki so seveda znatno prekašali turne. V kategoriji do 250 cem je imel najboljši čas 5:35 Zagrebčan Šildhabel na DKW. Hubert Hubmann iz Gradca je na svojem Vello-cettu zmagal v naslednji kategoriji do 350 cem v času 5:33.2. drugi je bil Šildhabel. Pri motorjih do 500 cem je po ostri borbi zmagal Janko Šiška (Ilirija) na BMW v 5:18.2, komaj 2 sekundi pred Hubmannom. Sigurno zmago je slavil Nurnberžan Heeker v kategoriji do 1000 cem. Na Ziindappu je dosegel najboljši čas dneva 5:10, naslednje mesto pa je zasedel Šiška s 5:18.6. V prikolicah do 600 cem pa Italijan Abarth na Italia Jappu v 5:21, s čimer je za R sekund zboljšal rekord. Tridnevna etapna kolesarska dirka okoli Hrvatske in Slovenije se je končala z incidentom. Že na prvi etapi od Zagreba do Ljubljane so bili protesti, ki pa jih je vodstvo zavrnilo. Na tej, 191 km dolgi progi je zmagal favorit Prosenik. V drugi etapi, ki je bila razdeljena na 3 dele in je vodila najprej do Celja, nato do Maribora in končno do Varaždina, se je pripetila Proseniku težka nesreča. Blizu Slovenske Bistrice se je zaletel vanj avto in mu zdrobil koleno. Prosenik je moral v bolnišnico, s čimer je izpadel največji favorit. V drugi etapi se je najbolj izkaza! Zagrebčan Tokupec. Zadnja etapa do Zagreba ni bila več zanimiva, ker je mnogo dirkačev odstopilo. Tekmovalci so protestirali, ker je Oavidoviča vlekel avto, kar pa vodstvo ni vzelo na znanje. Med odstopivšimi so bili vsi Slovenci, Beograjčani in tudi Pokupec. Ti so sicer še nadaljevali vožnjo, toda izven konkurence. Končni zmagovalec je postal Davidovič* (Železničar Zagreb) pred Zagrebčanom Penčevom. V Londonu se je v soboto končalo evropsko prvenstvo v plavanju. Jugoslavija se je tekmovanja udeležila le z Ziherlom in Cererjem, a sta oba dosegla prav lepe uspehe. Ziherl je tudi s stolpa dosegel 6. mesto, Cerer pa je postal tretji najboljši v Evropi v prsnem plavanju. Pred njega sta se plasirala, kakor je bilo pričakovati, le oba Nemca Batke in Sietas s časoma 2:45.8 in 2:45.9. dočim je naš vrli Kamni-čan postavil z 2:47.6 «a 1.6 sek. boljši rezultat od jugoslovenskega rekorda. Je to največji usipeh. ki ga je dozdaj dosegel ju-goslovenski plavalni sport. V teniškem tekmovanju za srednjeevropski pokal smo izgubili v Varšavi nasproti Poljski 0 : 6. Naše moštvo je nastopilo brez Punčeca. Kukuljevića in Pallade, namestniki pa odličnim Poljakom niso bili kos. Z ročico ga ]e pobil Ptuj, 15. avgusta Včeraj popoldne je bila v vasi Babinjci pri Ljutomeru gasilska tombola, in sicer na dvorlSču neke privatne h i Se. Na tombolo se je pripeljal s kolesom Maks Ivanič, kurjač pri usnjarni v Ljutomeru stanujoč v Stari novi vasi. E>a pa bi ga, kolo ne oviralo na tomboli, ga je spravil v sosedni hiši na dvorišče. Ker pa se je vršila po končani tomboli tudi veselica, se je na tej zadržal precej dolgo skupno s svojimi ananci. Nekako med 22. in 23. uro pa se je od znancev poslovil in odšel k sosedu po kolo. Ker pa gospodar, pri katerem ga je bil hranil ni imel časa, da bi mu ga sel iskat, nra je dovolil, da sme iti ponj sam na dvorišče, zabičal pa mu je, da se psa, ki je tam priklenjen, ne sme dotakniti. Ivanič je res šel sam po kolo. Ker pa se je pes preveč zaganjal vanj, ga je napodil v pasjo hišico, in jo obrnil tako, da je bil vhod vanjo obrnjen proti steni in je psu s tem zabran i 1 izhod. Pri tem pa je že dobil udarec z ročico aa tilnik in se je Ivanič takoj nezavesten zgrudil. Njegovi znanci so poklicali zdravnika, ki je poslal Ivaniča z rešilnim avtom v Ptuj v bolnico. Tu lesi ves čas nezavesten in ni skoraj nobenega, upanja, da bi ostal pri življenju. Kosti v zatll-niku ima vse zdrobljene. Ivanič je bil selo priden delavec m skrben oče treh malih otrok. Pod sumom krivde so aretirali dottčnega. gospodarja, pri katerem je Ivanič spravil kolo, češ. da ga je pobil on. ker je njegovega psa spravil v pasjo hišico. OUZD in poljski delavci Ljubljana, 16. avgusta Prejeli smo: OLTŽD terja letos od kmetovalcev-pose-stnlkov, kot lastnikov poljedeljskih strojev in poljskih delodajalcev zavarovalne prispevke za 6 let nazaj, t. j. od leta 1931 do ine. 1. 193§. Ta terjatev je kolikor toliko pomanjkljiva in tudi neopravičljiva, ker se terja plačilo anvarovamfJi prispevkov od ljudi-delodajalcev. ki niso bili v omenjenem Času zavarovani d asi ravno so bili pri cehi Vedno v dotiki s strojem. Delodajalec je S strojem kosil, vlagal snop je z mlatim« 1 mize v mlatilni stroj in slamo v slamorezni stroj; izpostavljen je bil največji nevarnosti glede poškodb po stroju, vendar pa ni bil zavarovan. Pri košnji s strojem ni delodajalec potreboval nobenega pomočnika In je sam kosil. Pri slamoreznici mu je pomagal pastirček, ki je poganjal konje, da se je stroj vrtel. Pri ml a t vi so mu pomagali trije pomočniki: pastirček za poganjanje konj, dekla-delav-ka, ki je z voza pokladala snopje na mlatimo mizo in hlapec, ki je za mlatUnim strojem odstranjeval ismlačeno slamo. Ia navedenega se vidi, da vsi štirje pomočniki niso nikjer prišli s strojem v dotiko in je bilo njihovo zavarovanje nepotrebno. Petega pomočnika pri košnji, ki ga ni bilo, je pa vendar OUZD pošteno zaračunaval za vseh 6 let. Taka terjatev, ki jo je OUZD poslal sreskemu načelniku v izterjanje, je kolikor toliko neopravičljiva in tudi pomanjkljiva, ker OUZD k plačilu teh zavarovalnih prispevkov ni povabil vseh delodajalcev ljubljanskega sreza, ampak samo nekatere. Izpustil je več sosednih vasi in neko celo občino, kakor se je izkazalo. AH je mogoče, da OUZD ne izvaja pravice, ki bi bila za vse enaka? ŠAH Šahovski turnir v Osijeku V V. koki je Tvrk nrnagal ned Sikoškom v damski mdsfct partiji, čeprav je bil Si-košek vmo partijo na boljšem. Snka in Ba-jer »ta rerowtn*la. prrv tako MHer in Her-barin, dočim je Lešnflc porazil 5ubariča. Re-mis je ostala tudi partija Pavlovič—Rabar, a Avrrović je po lepi igri premagal Spaso-jevića, Jonke pa Cindrića. Carev je porazil Martinića. V prekinjeni partiji sta Turk in Šiška remlzirala, igra Jonkeja in Avirovi-ća je pa bila le enicrat prekinjena. V VI. kolu ste ae sreoala Rajkovič In Carev, ki sta bila na čelu tabele. Partija je končala remis. Siska je kot orni doživel prvi porae, premagal ga je beograjaki rojak Lešnik. Martin ić se je vtkrl Jonke ju, Cm drić pa S&ošku. Turk je porazfl Spa-sojevića, Avirovič je pa podlegel Pavlovi-ću. Rabar je zmagal nad Milerjetn, a barle nad Herbatinom. Prekinjena partija Bajer—Lešnik je bila remks, Jonke ki Fler- pa že cetrtJS prekkrfla k*do. kofa sta đpwi <*cannanaaa Jonke Herbaain je kot heC iapibil Bo«*** p pooual Torka, In JUlec ata semžzinsfta, Stpasoje-vi6 je bil pa trmiihiiiiafiinTi prod Cmdriću. ker m pas^očasno priftei- Dfiatnationo je potekla partija Martintt—Sikoiek. Sfltosok si >e agnadti dosti borjao pozicijo, partij* je pa bila prekinjena v dosti boljšem po-tafcaja za Martimoa. fltobarić m Slaka sta remizi raJa. Po VII. kolu >e stanje naaJadnje: Rabar 5 ki pol. Carev 5, s-ška 4 m pot, Jonfce 4 (2% Lešnik, Pa^dović ki Suharic 4, MHer 3 in pol, Avković 3 (1), Sitošek 2 ki pol (1), Turk 2 ki pol. Bajer 2, Hcrbatin 1 in pol (!), JAftrttnić 1 (!), Cmd-rK; m Spasojovic* Včerai bU prost dan. KOLEDAR Danes: Torek, 16. avgusta k^toBčani: Rok DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodar podzemlja Kino Sloga: Pod srečno zvezdo Kino Union: Muhasta nevesta Kino St&ka: Charlie Gnan v Egiptu Kino Moste: >Dan smeha* in >K ral ji ca džungle* DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 7S. Z ozirom na članek, ki ste priobčili v »Sloi'enskem Narodu« št, 175 dne 6. avgusta t. 1. na 2. strani v* 5. stoipcu pod naslovom »Izpod sita«. Vas prosim, da izvolite v smislu člena 26. zakona o tisku obja\'ifi v Vasem cenjenem listu na istem mestu in z enakim tiskom nu&lednji ur.tJnl popra\'ek: S Šifro »Istili podpisani pisec članka pra-W, da se sklicuje na resnico hčerko božjo, ko v popolnitev' svojega pisanja v št. 141 »Slovenskega Naroda« nadaljuje svoje pritožbe zaradi vrta pri šoli na Ledini, S s\*ojim nadaljevanjem pa odgovarja t trdi na poprai'ek, ki ste ga priobčili v »Slovenskem Narodu« Št, 156 dne 15. julija t. L ter tako nadaljuje s svojimi neosnovan i mi očitki. Glede očitka, da šolska mladina v odmorih ne prihaja na dvorišče, kakor je prihajala pod prejšnjimi upravitelji, ugoteri'?;'m, da je tudi sedaj učitelfstvu omogočeno, da \*odi šolsko mladino na dvorišče. Kar se čebelnjaka tiče, ga res m rmei prejšnji upravitelj g. Labernik. pač ga je pa med prejšnjimi upravifclji imel g. Jakob Dimnik. Ko je še stat ta čebelnjak, dvorišča pri šoli sploh ni bilo, temveč samo vrt. da za oddih in telovadbo pod milim nebom ob šoli sploh ni bilo prostora. Tako tudi v popravku v št. 150 »Slovenskega naroda« dne 15. julija nikdo ne trdi, da bi bil šele sedanji upravitelj odstranil čebelnjak in tako povečal prostor na dvorišču. Res je pa tudi, da se šolsko dvorišče pod sedanjim upraviteljem tudi ni skrčilo, ter zato tudi ni res, da bi se preko di'ori-šča sedaj ne moglo več z velikim dvovprež-nim vozom zaviti okoli šolske telovadnice. Še sedaj vedno vozijo, kadar je potrebno, ker je med telovadnico in gredico n*i najožjem prostoru 3.42 m razdalje, kar zadostuje tudi za naj\'ečji in najtežji voz. Glede uporabe gredic v učne namene je res, da je učiteljstvo tudi še v minulem šolskem letu uporabljalo gredice za učne namene ter je treba glede tega vprašati samo razrednico go*č. Pa\*lo Hočevarjevo, ki je imela na skupni gredi za svoj razred posebno gredico. Drugi razredniki se niso prijavili za razredne gredice, ker imajo razredi same dečke, pač so pa svojim učencem zelenjadarstvo in cvetličarstvo lahko razlagali na skupni šolski gredi. Ta %reda ali kakor jo imenuje pisec, ta vrt pa meri natanko 80 kv. m. Res tudi šolski sluga obdeluje gredice, toda prav tako je tudi res, da ima šolski sluga tudi užitek s teh gredic, kolikor potrebuje pridelane zelenjave za svojo družino. Pridelki prav nič ne ovirajo, da bi ne mogli otroci izkoriščati dvorišča, pač imajo pa zaradi teh malih gredic tudi priliko za predpisani nazorni pouk o zelenja-darstvu in cvetličarstvu ter o vrtnarstvu sploh. Pisec očitkov se zavzema tudi za ogled tega vrta in dvorišča na mestu samem. Ta komisija naj bi po njegovem mnenju in po njegovi želji podkrepita njegovo trditev, vendar si je pa medtem zaradi očitkov v »Slovenskem Narodu« že nekaj oseb ogledalo dvorišče in gredice. Vsi ti ogledniki so se pa začudili in zmajevali, kako je mogoče, da »Slovenski Narod« dovoljuje za take malenkosti in neupravičene očitke toliko prostora, ne da bi se prej sam prepričal o resničnem stanju stvari. Tudi šef mestnega šolskega odseka si je ogledal dvorišče in gredice ter ugotovil, da ni nobenega povoda za kakršnokoli uradno poslovanje. Zato je pa tudi res, da prav tako, kakor niso mogli prebrisani Šebreljčani povečati svoje cerkve, ne bodo mogli povečati tn razširiti šolskega dvorišča na Ledini kaki preveč kritični tn nezadoi'oljni posamezniki. Z odličnim spoštovanjem, predsednik: dr. Jura Adiešič. Iz Ptuja — Zopet žrtev alkohola. V nedeljo okrog 21. ae je ustavila skupina štirih fantov v vinotoču v Ricmencih. Med njimi je bil tudi Zavec Josip iz Polen šaka pri sv. Tomažu. Tam je bila ie druga družba šestih fantov iz vasi Brtkodi. ki so pa bili že malo vinjeni Kmalu ata se ti dve skupini začeli med seboj prerekati, kar pa je razvnelo vročo kri in začela se je prava fantovska bitka. Pretepali so ae s koli, eden izmed fantov je pa s puško ustrelil v trebuh Zavca Josipa. Nemudoma so ga prepeljali z rešilnim avtom v ptujako bolnico, kjer so ugotovili, da ima večkrat prestreljena čreva. Operacija se je posrećila in če ne bo kompli-kaefj, bo morda okreval. Povzročena rana. DNEVNE VESTI — Osebna vest. Dr. Bohinjec Jože, ravnatelj OUZD v Ljubljani je zaradi dopusta odsoten. Uradne dopise je treba zato nasloviti na urad. — Zahteve zvauičaikov finančne kontrole. V nedeljo se je pričel v Splitu kongres Združenja zvaničnikov finančne kontrole. Udeležili so se ga delegati vseh sekcij. Kongres je otvori 1 predsednik Združenja Marijan Klobučar, ki je po uvodnih formalnostih poročal, da deluje organizacija že 19 let in da je že mnogo storila za svoje člane. Združenje bo zahtevalo, da se finančnim pod-preglednikom zagotovi napredovanje v I. skupino. V posmrtninskem fondu je okrog 5,000.000 din. Izvoljena je bila nova uprava in za predsednika je bil znova izvoljen Marjan Klobučar iz Beograda. V odboru sta med drugimi Leopold Zabukovec in Miha šulek iz Ljubljane. Končno je bfJa sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je sedanje socialno in gmotno stanje uslužbencev finančne kontrole nevzdržno in da se je se poslabšalo s podražitvijo življenjskih potrebščin. Zvaničniki finančne kontrole zahtevajo poseben zakon, s katerim bi se njihov položaj zboljSal. — Nove tarife z Nemčijo. Zaradi tako-zvanega nedeljenega računanja vozarine med Nemčijo in bivšo Avstrijo, zdaj Ost-marko, so postale voz&rinske postavke po direktni jugoslovensko-nemski tarifi višje •nego po drugih tarifah in zato neporabne. r>a bi se vsaj za nujne primere, v prvi vrsti za sadje in sočivje zagotovil prevoz po direktni tarifi, so stopile 1 t. m. v veljavo nove, novemu položaju prilagođene tarife. IiTsli sta tarifi št, 14 in 38 za sočivje >n sadje. Z njima je znižana vozarina ne samo v direktnem prometu preko jugoslovensko-nemške meje, temveč rudi v prometu preko madžarsko-nemške meje. Delno frankira-nje vozarine do bivših avstrijsko-nemskih 7>ostaj Passau. .'vahzburg in Limbach glede na izpremenjeni položaj ni več dovoljeno. ZOBNI ZDRAVNIK DR. PUHER GREGORČIČEVA 32, TEL. 20-70 ZOPET REDNO ORDINIRA — Ravnateljstvo trgovskega ucilišca »Chrisiofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, na mnoga vprašanja razglaša, da sprejema med počitnicami prijave za vpis le pismenim potom. Redno vpisovanje pa prične od 20. avgusta dalje vsak dan. Kdor želi točnih informacij iilede vpisa, sprejema in ostalih pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje letošnje šolsko poročilo in izvestje. — Grška princesa ▼ Splita. V splitskem pristanišču stoji več tujih jaht. Mod njimi tinfr jahta >Pean Rrune«, s katero se vozi po I>almaciji trrska princesa Aleksandra, v družbi visedff fl.neles.ko gospode. _ Živahen tujski promet v CriKveiiici. Letos so v Crikvenici s tujsko prometno sezono zelo zadovoljni. Sedaj imajo okrog-1900 gostov. Najvišji rekord je bil nekaj nad 2.300 gostov. Pred Crikvenico stoji angleška po d m o miška matična ladja Maidstone ki so sd jo letoviščarji v soboto ogrledali. Tudi y Selcih in drugih krajih Hrvatskega Primorja je zadnje čase tujski promet zelo živahen. ZOBOZDRAVNIK dr. Josip Tavčar od 19. avg. do 11. sept. ne ordinira. — C*škoS|ovaški leto\-ifcoarji v Dalmaciji. S Č5rdokovim vlakom &e je pripeljalo v nedeljo v Split 400 češkoslovaških letovi-šcarjev, z redniim braovlakcm pa 180 letov iščarjev iz Nemčije. — Polovična prevozni na za razstavo sladkovodnega ribarstva. Za prvo razstavo sladkovodnega ribarstva, ki jo priredi poseben odbor v okviru letošnjega beograjskega jesenskega velesejma, je dovoljena polovična prevoznina za prevnz rib in ribarskih potr bsčin na razstav. ZVOČNI KINO SOKOLSHJ DOM V SISK1, TELEFON 41-79 FILM ——— CHARLIE CHAN V EGIPTU predvajamo v toi-ek, sredo in četrtek ob U9. url V dopolnilo: KULTURNI FILM in FARAMOFNTOV ZVOČNI TEDNIK SOKOLI! Posecajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Mo| sin gospod minister | _ 44. razstavna prireditev ljubljanskega velelejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve >Ljuhljana v jeseni« so redno do-pomilo spomladanskega vekvsejma, !kd ima predvsem industrijski in obrtni značaj. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves pro* štor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40 tisoč m* !er bo izredno zanimiva in pestra. Podala bo: Mednarodno razstavo fotografije in filma. Umetnostno razstavo. Banovin, sko razstavo vseh vrst malih živali in produktov (ovce in koze od 4. do 8. sept.). Razstavo sivorjave govedi 10. in 11. sep* tembra. Državno razstavo plemenskih psov 1. do septembra. Gospodinjsiko ra«favo :-Naši scetje« ter razstavo industrijakih in obrtnih proizvodov. Posetno bogato bo aa-stopano pohištvo in stanovanjska oprema, radio, živila, idelki male obrti, galanterija, bižuterija, kemične in tehnične novosti. Ju. eoslovenski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938.39 v nedeljo II. septembra. Razstavnemu^ prostoru bo priključeno tudi le.po zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom ter variete, kjer bodo ne* stopali artisti svetovnih odrov. Pri popoldanskih varietejnih predstavah ne bo vstop, nine. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno Železniško Izkaznico sa drfn 2. Na velesejmu se dobi velesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar ima ohisko* valeč brezplačen povTatek. — Tovarno artomobllov dobimo. Trga, vinski minister je dal v sporazumu z dru? cimi pristojnimi ministrstvi koncesijo tvrd-ki AndjeLic d. d., ki se je pečala doslej s prodajo avtomobilov, da lahko zgradi tvor* nico avtomobilov. Prva tovarna avtomobilov bo zgrajen* nekje v Mišmi Beograd«. Izdelovala bo luksusne avtomobile. Ni se sna* no kater© inoaemako tovarno ho zaprosila za dovoljenje rzjkoriacatt njene patente in motorje gokw> pa to to ena izmed onih tovarn, ki so dosegli njeni avtomobila največji uspeh na nedavni kroni vožnji po Jugoslaviji. __ — 2a letošnje drsamo raa»ta*e psov, ks to na Ljubljanskem velesejmu dne 1. in 2. septembra vlada vedno večje lanimanje in so zadevne priprave že v polnem teku. Baz-stava psov je za lastnike istih nekak izreden dogodek, ki ga vsakdo radovedno pričakuje. Res ponosen je lahko dotični, čigar pes je dobil pohvalo, bodisi v lepoti zana* njosti ali učinkovitosti dela. Prijavite svoje Čistokrvne pse tajništvu Jugoslov. kinološke zveze, Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 36, telefon 23—55. — Ptiee selivke odhajajo zgodaj. Ii nekaterih krajev so štorklje že odletele in tudi lastovke se ie pripravljajo na odhod. Ljudje pra»vijo. da pomeni to zgodnjo zimo. — Živinski sejmi v Ljubljani ustavljeni. Radi slinavke in parkljevke so živdnski sej. mi v Ljubljani do preklica ustavljeni. mam KINO SLOGA — Tel. 27-30 Jan Kiepura Pod srečno zvezdo Danes ob 17., 19.15 in 21.15 uri — »Čigav je grunt ?«• Znani avtor ljudskih iger Vinko Korže je nedavno izdal zopet novo veseloigro pod naslovom ^Čigav je grunt ?«, ki bo nedvomno zelo dobro služila svojemu namerni; ljudski odri z-lo pogrešajo dobrih iger. zlasti domačih in takšnih. Ki bi bile triko prepojene s pristnim ljudskim mišljenjem ter čustvovanjem kakor Koržetove. Korže zna prisluškovati ljudskemu jeziku in spr t-no vpletati bogato folkloro v dejanje, ki mu nikdar ne dela sile. Zato so njrgove igre naravne ter dosvžejo vselej najlepši uspeh. Dovoljenje za uprizoritev izdaja sam avtor. — Pojasnilo. V četrtek 11. t. m. smo poročali o čevljarju, ki je okradel samega se* bp. V poročilu je bilo rečeno, da so čevlje zamotali in skrili na Dvom pri Rogen^pergu kar v mTvo na Skednju. Na£e poročilo je bilo stilizirano tako, da bi utegnil kdo misliti, da eo donnci na Dvoru vedeli, da *o v mrvi skriti Čevlji. Topa ni res, domači ničo imeli niti norma, da je čevljaT pri njih skril Čevlje. • — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru in na Visu. Najvišja temperatura je znašala na Rabu in Splitu 28, v Zagrebu in Beogradu 27, v Ljubljani 26.4. v Sarajevu 26. na Visu 25, v Dubrovniku 24. v Mariboru 22.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura je znašala 14. — Ciganom zaplenjeni predmeti. Orožniki v Zaboku bo aretirali oni dan družino ciganov Nikotičev. Pri ciganih so našli kopico sumljivih predmetov, ki nedvomno izvirajo iz tatvin, ne ve se pa, kdo so lastniki. Na orožniški postaji v Zaboku hranijo orožniki več zelenih kosmatih odej, z leno pikčast0 krilo, 6 m platna, 4 m dolgo baržunasto preprogo, dva rdeča zastora z belimi progami, bel Šivan ženski klobuk, več jedilnega orodja, več usnjatih denarnic, nekaj ročnih torbic, deško mornarsko obl ko, nekaj zlatnine in več parov čevljev. Lastniki naj se javijo o rož ni-ški postači v Zaboku. — Okradena 1-tovišcarka. v letno stanovanje Ljubljančanke Ele Obereignerjeve v Dobu pri Domžalah se je splazil oni dan tat. Odnesel je zlato dvokrovno moško uro, listnico s lOOO din, s srebrom okovano usnjato dozo aa cigarete in nekaj malenkosti. Ukradena ura trna vgraviran šopek cvetic in ornamente v obliki hrastovih listov. Pred nakupom ukradenih predmetov se svari. — Zastrupi jen je z gobami. Včeraj ponoči so bili reševalci pozvani v Kožarje, kjer se je zastrupila z gobami 14-letna delavčeva hčerka Ljudmila Bardiš, ki so jo morali prepeljati v bolnico. — Z otrokoma je 1 ogel na železniško Pro-go. Med postajama Beltinci in Mursko So-toto se ie v nedeljo osebni vlak blizu vasi RakiČan naenkrat ustavil. Potniki so se čudili tn rrrnogi so izstopili tn odhiteli proti lokomotivi. Strojevodja Peter Ovček je v zadnjem hipu preprečil težko nesrečo odnosno samomor. Na zelezniskin tračnicah tik pred lokomotivo je ležal neznan moški in tiščal k sebi dva otrocifika 4 letnega Iva? na m 6 letno Ančko. Takoj Je bilo ljudem jasno, da si je hotel končati življenje in vzeti s seboj v smrt tudi svoja otroka. Vse tri so odneljaU v Mursko Soboto in jih izrodili orožnikom, fcl so ugotoviti, da je obupane« 40-Jetm Peter Gabor is Rakičana. Mož je Izgubil pred leti roko ln zadnje Čase je živel v bedi Slednjič je obupal nad življe? njem. Ker sta se mu pa smirila otrocička m je hotel vaeti s seboj v smrt Njegova žena je delala štiri leta v Francija, zdaj je pa v Nemčiji, toda za družino se ne briga. — Smrt ped avtomobilom. Na cesti pri Novem Marofu se je pripetila smrtna nesreča. Luk sušni avtomobfl budimpeštanskoga tovarnarja Lajosa Weaesa ie povozil 60 letno kmetico Maro Bokečević. Nesreče je baje ■rC T*l VW ScimA. — Obupana mati akoeila pod vlak. Ves. rai zjutraj je skočila med Varaždinskim i toplicami m Novim Maro#om pod vlak 20* letna Aivkica MaJoun. mati dveh otrok. Zgodaj zjutraj je odSla akrivaj z dJoma in se vrgel pod vlak. Lokomotiva jI je zdroJbHa giavo. Zaipustila ni notenejja pisma in tako ni znano, kaj to je pognalo v smrt — Nad iivljenjem je obupala. Hišnica Marija Preciban v Zagrebu si je hotela končati življenje. Svojbn prijateljicam je pravila, da se je vsega n»veličana in da hoče umreti. Nikjer namreč ne more dobiti službe tn beda jo je alednjič pripravila tako daleg, da si je prerezala šile na levi roki. Izgubila je toliko krvi. da zdravniki nhnajo mnogo upanja, da bi ji rezili živ, ljenje. — Strela sa je ubila. Nad Sušakom in okolico divje skoraj vsak dan nevihta. V soboto zvečer je žel med simo nevihto des lavec Lovro Smroković mimo neke hiše. v katero je udarila atrela. Strela zadela Smrokoviča na ravnost v četo, da je otolelal mrtev. — Svojega brata je a bil. Okrožnemu sodišču v Murski Soboti to feroefci posestni ko. vesra s%)a it Gornje Lendave Aleksandra Gjerdoka, ki je ubil svojega 4ft-lornega htm* ta Franja. Domači so naa* Franjevo truplo pod kozolcem «n mislili so, da je spal na senu in da je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Zdravnik je pa ugotovil, da gre za zločin. Uvedena je bila preiskava in sum je takoj padel na mlajšega brata. Aleksnder je bH ukradel svojemu bratu 800 din, v strahu pred posledicami j« spečega brata ponoči ubil, njegovo truplo pa vrgel e kozolca, da bi rniejih, da seje bflfet poneareCH. Fant je svoj aWSn odkrilo prt-znal. Iz Ljubljane —lj dežnem izgubljenih piedmetov pri. javljt nih upravi policije v Ljubljani v juri ju: 200 din, 300 din. 100 din, 500 din, zlat poročni prstan, 2 zlata uhana v obliki dukata z monogramom K. M-, zlata damska zapestna ura znamke >Minjo« z verižico, crom znpeetna ura, mala srebrna ura, ročna torbica s 450 din in 120 Kč, modra uanjata torbica s 15.000 din, črna roena torbica v njej razne slike, molitve-nflt, rofcii venec alat poročni prstan, 2 robca in 76 din, črna ustnica s 300 din in 3 legi tirna ci jami. črna. uenjata listnica s 4O0 din in fceleamiško legitimacijo na ime Užnik Josip, črna listnica s 350 do 400 din, evidenčna številka 4848 od kolesa in legitimacija s sliko od OTJZZD, glaseča se na ime Slak Jože, usnjata listnica v njej lOO din, seznam zdravnikov in izkaznica o brezpos: masti s sliko glasečo se na ime Princ Anton, rjava usnjata denarnica (moanjiček) s 110 din, rjava denarnica z 270 din in 3 zastavnimi listki, mala rjava aktovka v njej škatla stika-čev in naročilni listek, aktovka v njej legitimacija knjižnice Dela-vsk^ zbornice, 3 vstopnice aa kino Šiška, milo, brisača in mala vrečica z 2 din. železniška legitimacija na ime Vončina Silva, popolnoma nova bela damska ^bi^ka, par črnih moških čevljev, naočniki zoper «olnce z modrimi stekli. 2 vozni dvigali, nalivno pero znamke -Atlantik«, 2 damska klobuka iz modrega filca. rjav svilen in rokopis drame o Groharju četrta in peta «*iika. —lj Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se bod0 vršili popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 25. avgusta do 31. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni dečki. Prijave za vpis v L razred sprejema direktor od 22. do 27. av-jrusta med 9. in 12. uro. Vpis v vee razrede se bo vršil L. 2. in 8, septembra od 9. do 12. Podrobnosti na uradni deski. —li Karambol na Celovški cesti in druge poškodbe. Včeraj malo pred 17. so bili reševalci klicani na Celovško cesto, kjer je prišlo pred Lombarjevo hišo do hudega karambola med motociklistom in avtomobi-listom. 40-letni rudmški uradnik Ivan Cvikl iz Zabukovce ae je odpeljal včeraj s svojo ženo na izlet na Gorenjsko, na Celovški cesti pa mu je privozil nasproti neki osebni avto. Dočim je Cvikl voz'1 pravilno po desni strani ceste, je avtomohiliat zavil preveč na levo, za.del Cv kla z blatnikom in ga podrl. Cvikl si je zlomil levo roko in se poškodoval po životu, dočim je ostala žena nepoškodovana. Ponesrečenega Cvikla so reševalci prepeljali v bolnico. — V neki gostilni v Iški vasi je brat napadel 24-letno Marijo Rakuševo in jo zabodel z nožem v roko. — V bolnico so včeraj spravili tri poškodovance, ki jih je pograbila slamorez-nica. Stroj je poškodoval desno roko 24-let-nemu Štefanu Seličkarju iz Dobrove, desno roko 351etni dekli Antoniji Verderber iz Mozlja pri Kočevju. 14!etnemu sinu posestnika Franca Zupančiča iz Mirne pa je slamorezn'ca odrezala prste na levi roki. —lj TatMne kole«. V Salezijanski ulici je bilo pred.«močnjim ukradeno izpred Kosma nove gostilne 1800 din vredno kolo znamk- ^Tajfun«, last Vilija Jakliča. Kolo je nova in zeleno pleskano. Kolo enake znamke tudi zeleno pleskano je bilo ukradeno v Gradišču Milenku ObsTsnelu. Dalje je nekdo odpeljal 700 din vredno kolo znamke ^Ayglon« Antonu Gorjancu in sicer iz veže v Kocenovi uHci 12. Na Tvrš vi cesti je bilo ukradeno 1400 din vredno novo kol,, znamke * Auto dirk« Antonu Pod^bnikarfu iz Osredka. V Dalmatinovi ulici je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke Preciosa« Viktorju Za-kovšku, v Gradišču pa se je nekdo polastil 2000 din vrednega kolesa znamke ->AdlerStarejfta, izveCbaca moč«. 00 par. davek posebej. 8 Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK 5 — Mafon 20-«» Mita Makulattiriii papir proda it še ena razgnana družina Bridka usoda nezaposlenega delavca strojnih tovarn Ljubljana, 16. avgusta Poročali smo, kako je zaradi bsde in nerazumevanja nekaterih ljudi razpadla ter propadla delavska družina. Včeraj Se je pa oglasil v uredništvu še en nezaposleni delavec, ki je tudi potožil, da se je morala raziti njegova družina. On pa stanuje v hlevu. Pred letom je bil zaposlen v Strojnih tovarnah. Tovarna je zaprta že 10 mesecev. Mnogo delavcev je še neuposlenih. Med njimi je tudi on, oče dveh nepreskrbljenih otrok. Nekaj časa je bil zapeslen na stav-bdseu. zdaj je pa brez dela. Toda tudi brez stanovanja in moral se je ločiti od žene in otrok. Trda mu je predla že pozimi. Večina revnih ljudi v Ljubljani se pozimi obrača na razna dobrodelna društva. Kot fna najbolj agilnih katoliških dobrodelnih društev slovi Vincencijeva konferenca. Samo po sebi se razume, da se obračajo nanjo tudi revni ljudje, ki iz raznih vzrokov ne zahajajo dan za dn m v cerkev Razumljivo je pa tudi, da društvo ne da komurkoli podpore. Uvedena je bila takšna praksa: Več ali manj revni ljudje so prejemali pismeno pervabilo, naj se z njim oglas- v cerkvi pri nočnih verskih vajah. Kdo bi r.e šel v cerkev, četudi sicer nima navade hodit ponoči tja molit, ko je v stiski in ko upa, da si bo tako izprosil skromno podporo? V cerkvi so kandidati za podporo oddali listke. <5ez nekaj časa so nekateri prejeli poročilo, naj ae oglase zaradi podpore pri društvu. "Dobili so nakazilo za živila. Včasih se pa kdo zameri funkcionarju dobrodelnega društva. N. pr. razžah njegov verski čut. Nezaposlenega očeta je vprašal funkcionar dobrodelnega društva, ah je bil letos pri telovski procesiji. — Nisem bil, — je odgovoril nezaposleni, — saj veste, kako je. Obleko sem moral zastaviti, da sem kupil kruha, v tej obleki pa nisem šel za procesijo. — Pijanec! Saj te poznam! se je razsrdil funkcionar. Tako je prišlo do prepira in nezaposleni ne bo mogel nikdar več potrkati na vrata dobrodelne pisarne. Stanovali so v Mostah. Ostali so dolžni na najemnini za dva meseca. Lastnica jim je odpovedala, pozne j- pa je odpoved preklicala. Ko je družino obiskala sorodnica iz Amerike, je lastnica najbrž mislila, da se bodo dobro založili z dolarji. Pričakovala je. da ji bodo plačali dolg. Amerikanka pa je prišla in odšla, a denarja ni bilo. Družina je prejela sodno odpoved stanovanja in pred tremi tedni so jo deležirali. ženo in otroka je mož poslal k sorodnikom na deželo, sani se je pa nastanil v nekem hlevu za Bežigradom. Pohištvo so mu shranili v skladišču v cukrarni. — Ali mi lahko kako pomagate? me je vprašal, ko je razložil svoje križe in težave. — Drugega ne morem storiti za vas, kakor da napišem vašo zgodbo. Poslovanje SUZORa h 1937 SUZORjeva poslovna poročila so važen pripomoček za proučevanje naših splošnih gospodarskih in socialnih Ljubljana. 16. avgusta >Radni n skupnih dohodkov, v naravi pa znaša vrednost podpor 160.306.319 din ali 47.89°/©. Skupno so torej izdali na račun podpor 78.020/0 skupnih dohodkov. Na posameznega člana j? povprečno odpadlo 384.08 din, med tem ko so I. 1936 znašale podpore povprečno na posameznega zavarovanca 369.95 din. Lani so bile torej večje za 14.13 din. V nezgodni panogi zavarovanja so znašali dohodki lani 115.956.066.83 din in so večji v primeri z 1. 1936 za 22.014.031.43 din. Na podporah so izplačali v gotovini 53.564.556.42 din ali 46.20*f0 skupnih dohodkov, v naravi pa znašajo pc dpor,? 5 milijonov 766.993 36 din ali 4*.98J»/0. Za podpore so izdali skupno 51-18<»/0 skupnih dohodkov. Poslovanje nezgodne panoge zavarovanja je bilo lani povoltnejše. predvsem zaradi povišanja prispevne mer? za Sn/o. kar je dalo 11.7 milijonov din več dohodkov. Prebitek nezgodne panoge zavarovanja znaša lani 2,673.002.49 din. Toda deficiti iz prejšnjih let v tej pano.zi zavarovanja znašajo 74.462.156 din. PREMOŽENJE IN DOLGOVI V bolezenski panogi zavarovanja znašajo dolgovi delodajalcev ob koncu 1. 1937 190,538.469.63 din in so v primeri z letom 1936 večji za 29.640.337 din. Toda v tej vsoti so prišteti tudi neplačani prispevki meseca novembra in decembra, ki še ni- so mogli biti vračunani v bilanci, ker je plačilo zapadlo šele letos. Razen tega «0 všteti še dolgovi samoupravnih in državnih podjetij. će v»e te dolgove odštejemo, znaša ostanek le okrog 49 milijonov <9n, torej manj kakor znašajo prispevki na mesec. Ob koncu 1. 1937 so narasli dolgovi na račun neplačanih prispevkov pri »Meribar-ju« za 4.41%, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani za 4.9FV© in pri OITZD v Ljubljani za 3.93%. Pri vseh drugih uradih so se dolgovi na račun prispevkov procentualno zmanjšali. Procentualno največji dolg na račun prispevkov ima urad v Skoplju, in sicer 64.36% letnega predpisa. Mnogo dolgujejo rudi uradi v Nišu. Beogradu, Dubrovniku (vsi nad 50%), v Snlitu, Tuzli (nad 40%) itd. Ob koncu 1. 1036 so dolgovali krajevni organi SUZOR-ja na račun prispevkov 92.642.477.87 din. Dolg se je v primeri s prejšnjim poslovnim letom zmanjšal za 5,492.589.66 din. V bolezenski panogi zavarovanja je znašala gotovina 18.441.777.48 din. vrednost vrednostnih papirjev pa 267.140.72 din. Vrednost nepremičnin je znašala 1.110.254 dinarjev. Po bilanci 31. decembra 1. 1937 je znašala skupna gotovina, naložena pri denarnih zavodih. 96.907.298.86 din ter je bila za 41.714.209.37 din večja kakor prejšnje leto. Vrednost vrednostnih papirjev je izkazana v bilanci s 57,875.925.98 din. Nepremičnine SUZORja so ocenjene za din 218.246.286. Dolgoročna in hipotekama posojila, ki jih je zavod dal občinam, državi, -»Merkurju«, itd., znašajo 60.P65.034.87 din. Razen tega dolgujejo SUZORjeva zdravilišča centrali 5.546.564 din. DOHODKI IN IZDATKI POSAMEZNIH PANOG Predpis prispevkov v bolezenski panogi zavarovanja je znašal lani 328,985.204 08 din, stroški so pa 261,177.478 57 din. Dohodki nezgodne panoge so znašali 92,676.316.08 din, izdatki pa 91,703.016.78 din. Predpis prispevkov zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti je znašal 47 milijonov 959.992.89 din, izdatki pa 39.617.50 din. Dohodki vseh zavarovalnih panog so torej znašali skupno 469,621.513.05 din. Izdatki, razen upravnih stroškov, pa znašajo skupno 352.920.121.25 din. Upravni stroški znašajo skupno 68,553.792.37 din. V RESTAVRACIJI — Prinesite najprej juho, toda ne prevročo, dve jajci, toda ne pretrdi, zrezek, toda ne preveč pečen in nazadnje še kavo, toda ne preveč močno. — Dobro, gespod, nazadnje pa še vodo, toda ne premokro. Tobak in rak Ugotovljeno je, da dobe raka zlasti ljudje, ki prihajajo v stik s katranom ali sploh s proizvodi suhe destilacije lesa. Taki proizvodi «0 v neznatni količini tudi v tobačnem dimu, kajti zgorevajoči tobak podlega pri kaji suhi destilaciji. To je dalo pobudo prof. dr. Roffu, ravnatelju zavoda sa proučevanje raka na univerzi v Buenos Airesu, da se je jel zanimati za vprašanje, aH je kaja v kakšni zvezi z nastankom raka. Ugotovil je, da je med 500 bolniki z rakom v ustih 470 ali 92% strastnih kadilcev, ki so pokadili dnevno najmanj po 24 cigaret. Ostali so bih tu- di kadilci, samo da so kadili manj. Zanimivo je, da so bile strastne kadilke tudi ž nske. ki so imele raka v ustih. S poskusi na živalih se je pa res posrečilo dokazati, da je mogoče povzročiti raka 9 tobakom. V ta namen so rabili razne tobačne ekstrakte in destilate, e katerimi so mazali zajcem ušesa. S čistim nikotinom samim raka ni bik> mogoče povzročiti. Pač se je pa pojavil čez nekaj časa na uhlju zajca, ki ao vanj vsak dan dve do tri minute puhali tobačni din. Ti poskusi dokazujejo med drugim tudi, da možnost okuženja raka pri kaji ni izključena s tem, da kadi človek nikotina proste cigarete. Z balonom 24*000 metrov visoko Na pot v stratosfero se pripravljata dva izkušena poljska vojaška letalca Poljski tehniki so pravkar dogradili največji stratosferni balon, kar je bilo doslej zgrajenih. Proti koncu avgusta ali v prvi polovici septembra hočejo poljski letalci poskusiti z njim doseči rekordno višino v stratosferi. Po računih naj bi se dvignil balon z letalci 24.000 m visoko. Balon izpuste iz Tater pri Zakopanem blizu Češkoslovaške meje. V njem bosta vojaška letalca kapitana Zbignew Burzynski m E. Hy-nek. pridruži se jima pa še alpinist Jodko Narkiewicz. Burzvnski in Hvnek sta zmagala leta 1933 na tekmi balonov za nagrado Gordon Bennpt? bližno samo polovico toliko kakor je tehtal ameriški balon ob startu, čeprav je mnogo večji. Zato bo pa imel mnogo boljše izglede za hitro dviganje. Ameriško narodno zemljepisno društvo bo posodilo Poljakom večino aparatov, ki so jih rabili leta 1935. Tako se bodo znatno znižali stroški poljskega poleta. Denarna sredstva so zbrali z javno zbirko. Iz znanstvenega vidika polagajo veliko važnost zlasti na kozmično izžarevanje, ki je še vedno neraziskana tajna vsemirja, poleg tega pa na merjenje zračnega pritiska in toplote v stratosferi. Od rekordnega ameriškega poleta 1935 so bih. storjeni trije poskusi. 9. marca 1936 sta se dvignila z balonom dva ruska učenjaka, pa sta dosegla samo visino okrog 10.0OO m. Njun balon je bil pravi pritlikavec v primeri s poljskim in ameriškim. Lani v maju se je priprava na nov polet v stratosfero znani Kapitan Burzvnski je bil nedavno v Ameriki in tam se je posvetoval z majorjem A. W. Stevensom, ki je vodil leta 1935 ameriški rekordni polet v stratosfero, ko je dosegel balon s posadko 22.000 m. Poljski balon je mnogo večji od ameriškega, čigar največji premer je znašal nekaj nad 70 m. Okrogla gondola je iz aluminija in jekla. Balon z gondolo in posadko bo tehtal pri- Prof. Piccard profesor Piccard v Belgiji, pa mm je med pripravami balon zgorel. Prof. Jean Piccard, v Ameriki živeči brat belgijskega učenjaka, se je dvignil lani v juniju na poskusni polet v stratosfero z gondolo, pritrjeno na cel gozd malih balončkov. Dosegel je pa samo visino kakih 3.000 m, na povratku je pa odpovedal balončke odpirajoči mehanizem in Piccard jih je moral pre-streliti, drugače bi se ne bil mogel vrniti na zemljo. Najdražja ptica na svetu Republika Gvatemala jo ima v grbu, žive pa ne morejo dobiti Iz Guatemale poročajo, da je našel v on- ■ dotnih pragozdovih, okuženih s tropično ! mrzlico, tragično srnrt zopet človek, ki je J iskal redko ptico, katero si je izbrala Guatemala za svoj državni grb. Pisal se je Miguel Queranta. Mesta, ki imajo v svojih grbih recimo medveda, ne pridejo v tako zadrego, ker lahko dobe pravega medveda v vsak živalskem vrtu. Srednjeameriška republika Guatemala ima pa v grbu eksotično ptico quesala. Kako je prišla Guatemala do te ptice, se j zdaj ne da povedati. Ker pa guatemalska republika ima tak grb, bi prebivalci velikih mest kakor Quito, San Jose in drugi radi vsaj enkrat videli to ptico živo. Doslej se jim ta želja ni izpolnila. Vse kaže, da spada quesal med največje redkosti tega sveta. To je ptica rumenkasto rdeče barve, prehajajoče v zeleno, z lepim čopkom na glavL Guatemala je razpisala 1.000 funtov šterlingov nagrade tistemu, ki bi prinesel to redko ptico živo. 2e marsikdo je poskusil to, toda brez uspeha. Tudi Miguel Queranta ni imel sreče. Queranta je strastno ljubil lepo, toda zelo lahkoživo in zapeljivo bogato vdovo do-no Marguerito Salvadorovo, ki ima na svojem veleposestvu velike črede živine in mnogo služinčadi. Lahko bi jo imenovali moderno princeso Turandot. Margerita je obljubila vzeti za moža tistega izmed mnogih svojih čestilcev, ki bi ji prinesel iz pragozda živega quesala, da bi ga podarila prestolnici. Miguel Queranta je bil priprav ljen iz ljubezni do lepe Marguerite doprinesti vsako žrtev. Bil je pustolovec in imel je stike z Indijanci plemena Maya-Quiche in z mulati. Obljubil je torej lepi vdovi, da ji prinese živega quesala, ona mu je pa z vročimi pogledi namignila, da postane njegova žena. Ljudje pripovedujejo, da živi ta redka ptica v severnih krajih države, v ogromnih, pragozdovih, kjer izvira reka Usumacinta. V teh krajih žive indijanska plemena še vedno po svojih starih šegah in običajih. Oueranta je najel izkušenega mula ta, da ga je. vodil, sam se je pa dobro oborožil in pripravil vse, kar je potrebno na tako nevarni poti. Trajalo je več tednov, predno je po silnih naporih pri.-pel do izvira reke. Blodil je po močvirjih, kjer so legla tro-pične mrzlice in po pragozdovih, toda ptice ni našel. Indijanci, ki jih je srečeval, mu niso hoteli pomagati. Guatemalski May so sicer dobrodušni, čutijo pa instinktiven odpor do tujcev, ki v njihovi deželi kaj iščejo. Boje se tudi, da bi nastale za nje neprijetne posledice, če bi belokožci spoznali njihove stare verske običaje. Mislijo, da bi imeli sitnosti z oblastmi in zato budno stražijo pred tujci kraje, kjer opravljajo svoje verske obrede. Querenta je hodil že več mesecev po močvirnatih pragozdovih in že je z mržnjo v srcu mislil na leno vdovo, zahtevajočo za svojo liubezen tako te/ko žrtev. Ptice nI našel. Okrog glav obeh mož so sicer pole-tevali kolibri najkrasnejših barv, toda cruesala med njimi ni bilo. Queranta je dobil tropično mrzlico in mulat mu je nujno svetoval, naj posku-ita priti čim prej iz pragozda, kjer je podnebje bolj zdravo. Tudi tam je bilo ?icer dnloč od človeških bivališč, toda mulat je vedel za ?amostan na strmi gori Solola. kjer bi lahko našla zavetišče. Todn sn^n usoda menda ni hotela, da bi si Miguel Oueranta pridobil ljubezen lepe Marguerite. Ko sta neke temne noči stopala po ozki gorski stezi, je nesrečnemu zaliubliencu spodrsnilo in še predno ga ie mulat prestregel je strmoglavil v 500 m globoki prepad. Njegov spremljevalec na rešitev niti misliti ni mogel. Zlezel je na rob prepada in klical za nesrečnim mladeničem, toda odgovora ni bilo. Visoko gori pod nebom je pa krožil kondor. Don Miguel je bil mrtev. Njegovo truplo ie ostalo na dnu prepada. Guotemnla naibrž nikoli ne bo dobila živega ptiča, ki ga ima v grbu Miguel Queranta ni prvi. ki je žrtvoval zanj žhijenje in najbrž tudi ne bo zadnii. Lepa dona Marguerita je bridko objokovala svojo vrtoglavost. Vest o tragični smrti njenega oboževalca jo je silno potrla. Odkod izvira humor Humor je že v tem, da beseda humor ne pomeni v latinščini nič drugega nego vlago, sok, tekočino. Kako to, da pomeni ta beseda zdaj po vsem svetu veselo razpolo-žearfe, šak>, dovtip? Po poiasnflo moramo n»2»j rja ▼ stari vek, v dobo, ko ie obve-fpA v 0r9ko-nmsikem svetu Aristotelov nauk o tem, da so vse stvari na svetu sestavljene rz štirih elementov: vode, zraka, ognja m zemlje. Takrat ie ^lavni zdravnik Galenos uporabil ta nauk tudi v zdravstvu, češ da ie tudi človeško telo sestavfjeno rz štirih sokov, štirih vlat* afi bumorjev in sicer krvi. »hrze. Črnega žolča in žoltesa žolča. Primerjal je kri z zrakom, češ da je rudi topla in vlažna, kakor je po Aristotelu zrak, sluzo z vodo. ki je Madna in vlažna kakor voda. črni žolč z zemljo, žolti pa z ognjem Pod shizom ie razumel vsako vodeno tekočino v telesu. Če so ti štirje humorji zastopani v telesu v pravilnem razmerju, je človek zdrav, če je pa enega manj, je človek bolan. Zdravljenje je moralo biti po Galenu usmerjeno na to, da se preveč toplemu telesu odvzame toplota s hladilnim sredstvom, da se preveč suhemu telesu doda primerna količina vlage s tekočino itd. Po tem naziranju. ki se je ohranilo do začetka novega veka. je bilo vprašanje, kakšno bolezen ima kdo, prav za prav :sto-vetno z vprašanjem, kakšen humor prevladuje v dotičnem človeku, ali skratka rečeno, kakšen humor ima kdo. Ker pa vpliva stanje telesa tudi na duše^T.o stanje, je nastalo pozneje mnenje, da je tudi razpoloženje ali vobče človekov značaj odvisen od tega, kakšno prevladujočo vlago odnosno, kakšen humor ima. Zato pravimo o ljudeh tudi, da imajo slab humor, ali da so slabo razpoloženi. Od 18. stoletja so pa jeli rabiti besedo humor, tudi v smislu dober humor, dobro veselo razpoloženje ali zidana volja, kar se je ohranilo do naših dni. In tako lahko rečemo, da se humoristični listi, ki nas skušajo zabavati s šalami in dovtipi, ne izneverijo svojemu imenu niti takrat, ko imajo na svojih straneh samo malo vode, ker je tudi to humor in povrhu še v prvotnem pomenu besede. PRIJATELJICE MED SEBOJ — Čruj, Mira, jutri bom praznovala svoj 29. rojstni dan. — Glej, no, glej, jaz tudi. Kako čudno naključje! — Da, toda jaz ga bom praznovala Šele prvič. GEORGES OITXET: 26 ERGEJ POTMI ] Roman 1 Gospodična de Cernav mu je pokazala s kretnjo svoje zaničevanje: — Ah, kaj mi je do naslova? To, za kar mi gre, si ti. Samo tebe hočem in nič drugega. — Ne veš, kaj zahtevaš od mene. Preveč te ljubim, da bi te navezal na svojo usodo. Če bi poznala tisto pozlačeno pomanjkanje, tisto bedo v belih rokavicah, ki jo moram prenašati, bi se zgrozila in spoznala bi, da je mnogo nežnosti in plemenitosti v mojem sklepu, da ne smeva postati mož in žena. Mar misliš, da se lahko odpovedujem tako oboževanja vredni ženi, kakor si ti. In vendar sem se odločil za ta korak. Kaj bi pa počel s svojo krasno Ivanko v tesnem stanovanju treh sob v ulici Madame? Kaj bi mogel z onimi desetimi ali dvanajstimi tisočaki, za katere se moram zahvaliti svojim sorodnikom, Paninom iz Rusije? Mar bi mogel s tem denarjem vzdrževati dom? Saj zadostuje komaj zame. Hrano imam v krožku, kjer plačujem malo. Jaham konje svojih prijateljev, kart se ne dotaknem, čeprav sem strasten igrač. Zahajam mnogo v družbo; ljudje me vidijo tam ponosnega, žarečega--jaz se pa vračam domov peš, da prihranim denar za izvoščka. Hišnica mi pospravlja in pere perilo. Moje notranje življenje je žalostno, mračno, dolgočasno. To je črna guba blestečega metulja, ki ga poznaš ti. Glej, to je princ Panin, draga moja Ivanka. Plemič uglajenih manir, čedne zunanjosti, ki pa živi varčno kakor stara devica. Nastopa eleganten in vesel, ljudje mu zavidajo njegovo razkošje. Razkošje stare šare, varljivo kakor verižica iz nepravega zlata. Zdaj razumeš, kajne, d*a ti ne morem ponuditi polovice takega življenja? Ce je Panin mislil, da bo s to sicer točno naslikano sliko svojega življenja odvrnil od sebe. dekleta, se je zmotil. Računal ni z Ivankino prenapetostjo, vedel ni, da je pripravljena doprinesti vsako žrtev, samo da dobi oboževanega moža. — Ce bi bil bogat, Sergej, — je dejala, — bi ne bila poskusila znova pridobiti te. Toda ti si siromašen in jaz imam pravico povedati ti, da te ljubim: življenje ob tvoji strani bi pomenilo brezmejno udanost in samozatajevanje. Vsako gorje, ki bi ga morala prenašati, bi bilo samo dokaz ljubezni, samo zato bi hotela trpeti. Tvoje življenje z menoj bi ne bilo niti žalostno, niti težko, slajšala bi ga moja nega in lajšala moja radost. In bila bi tako srečna, da bi dejal: Le kako sem mogel kdaj sanjati o nečem drugem? — Gorje, Ivanka, — je povzel besedo princ,--to, kar mi slikaš, je lepa in vabljiva idila. Pobegnila bi daleč od sveta, kaj ne? Odšla bi v neznan kotiček, da bi znova našla izgubljeni raj? Kako dolgo bi trajala taka sreča? Kratko življenje bi ji bilo odmerjeno--samo pomlad najine mladosti. Potem bi pa prišla jesen, pusta, hladna. Iluzije bi odletele kakor lastovke v romancah, midva bi pa z grozo opazila, da to, kar sva smatrala za večni blagor, ni bilo nič drugega nego sanje enega dne. Odpusti mi te razočaranja polne besede--je pripomnil Sergej videč, da je Ivanka naglo vstala,--toda ta trenutek odloča 0 najinem življenju. Ravnati se morava samo po razumu. — Jaz te pa lepo prosim, da bi poslušal samo svoje srce, — je vzkliknila Ivanka in stisnila s svojimi drhtečimi prsti prinčevo roko. — Ne pozabi, da si me ljubil, reci mi, da me še vedno ljubiš. Ivanka je stopila k Sergeju. Njeno žareče Bce se je skoraj dotikalo njegovega. Njene oči, žareče v ognju, so strastno prosile za mehkejši pogled. V tem trenutku je bila tako očarljivo lepa, da je Panin za hip izgubil glavo, čeprav se je na vse načine premagoval. Njegove roke so objete oboževanja vredno prosilko in naenkrat so se poglobile njegove ustnice v bujne kodre njenih las. — Sergej! — je vzkliknfla in krepko objete rj»b- 1 j enega moža. Toda princ se je enako hitro pomiril, kakor Je bil nepremagljivo omamljen; nežno je poOsnal Ivanko od sebe. — Glej, — je dejal smeje, — kako sva oba in kako lahko bi storila nepopravljivo napako. In vendar nama najino razmerje tega ne dovoljuje. — Lepo te prosim, ne pehaj me od sebe, — je vzkliknila Ivanka vsa obupana. — Ljubiš" me, čutim to, vse mi to dokazuje, ti me pa hočeš zapustiti, ker si siromašen in ker jaz nisem bogata. Mar more biti človek siromašen, če ima dve mladi roki? Delaj! Ta poziv je izgovorila Ivanka s čudovito odločnostjo. Iz nje je govorila moč strasti, ki premaguje vse ovire. Sergej je zadrhtel. Že drugič se je čutil zadetega v dno duše po besedah in očitkih tega energičnega dekleta. Spoznal je, da ji mora vzeti vsako iluzijo in vreči led na ogenj, ki je sežigal. — Draga moja Ivanka, — je dejal s sladkim glasom, — ti govoriš nespametno. Zapomni si dobro,^ da so mogoči za princa Panina samo trije družabni položaji. Biti bogat, vojak ali duhovnik. Lahko izbiram. Odloči! Te jasne besede so zlomile njen zadnji odpor. Uvidela je, da je vse zaman. Omahnila je na cfivan in zajed jala vsa iz sebe: — Ah, zdaj je vsega konec, izgubljena sem! Tedaj je stopil Panin k nji. Priliznjen in mehak kakor kača v raju, zašepetal ji je na uho, kakor da bi se bal, da bi utegnile njegove v zrak izgovorjene besede izgubiti na svojem chrhovitern strupas? Oton Charfatot —