„Vabili so me v dolino, a sem rekla ne. Kako bi lahko zapustila zemljo, ki sva jo z možem toliko let namakala z znojem. In ko se je šlo za cesto, sem rekla: Dam pa čeprav bo šel del hoste. Sedaj, ko so se naše hribovske kmetije povezale z dolino sem srečna, da se je to zgodilo (berite reportažo o Marija Reki na 3. strani).
„Pomanjkanje vode na Polzeli je naš večletni problem. Program sanacije vodovoda, o katerem sedaj razpravljamo, zagotavlja zadovoljivo rešitev, zato se krajani ogrevamo zanj. Uspeh akcije je odvisen od vseh krajanov zlasti še o delovnih kolektivov," je povedal Rudi Divjak našemu uredniku.
Žalec bo v doglednem času dobil moderen hotel s 70 posteljami in večjimi restavracijskimi prostori. Temeljni kamen za nov hotel bodo položili za letošnji Praznik republike — 29. november. Nova investicija je rezultat vse tesnejšega sodelovanja med našo in pobrateno občino Kruševac.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1978
II!
1319790041.2
COBISS 0
Leto / Številka 2 Oktober 1978
M.
m m
'/ÉKÈk
M

iyjP i
ik
WM
Wa
WMA
//’/'//i1!
m

„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja urednički odbor: Jože Jan (glavni urednik), Lojze Trstenjak (odgovorni urednik), Janez Fedran, Elza Golob, Franc Ježovnik, Ivanka Kraglj, Anka Krčmar, Edi Masnec, Darko Naraglav, Slavko Resnik, Darko Suler Tone Tavčar in Vili Vybiha .
Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-916 in 710-501.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 12.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik ..Savinjski občan"oproščen prometnega davka.
V-
J
Prišla je dobro uro daleč
otroka ter ga izročila tovarišici v
Komunisti po kongresih
Kongresi so za komuniste, neglede na zgodovinsko obdobje, vedno pomenili določeno prelomnico v delovanju in seveda tudi v iskanju poti bodočega delovanja Ta ugotovitev nedvomno velja tudi za VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ, ki sta s polno mero objektivno kritične odgovornosti ocenila delo slovenskih in jugoslovanskih komunistov, politični trenutek v katerem smo in sta seveda dala tudi jasne smeri bodočega dela.
Odmevnost, ki sta jo vzbudila v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, je najboljši dokaz, da povzete ugotovitve niso le stvar komunistov, temveč vseh delovnih ljudi in občanov, zainteresiranih za dinamično rast jugoslovanske samoupravne a odmevnost je sama po dokaz, da aktivnost komunistov ne zahaja v abstraktna področja, ampak je neločljivo vpeta v dnevne probleme dela in življenja naših delovnih ljudi in občanov v njihovem zgodovinskem osvobajanju spon in navad preteklosti.
Moj namen ni na straneh mesečnika razgrinjati pokon-gresna razmišljanja. Bolj kot to, bi želel podčrtati delovne (akcijske) usmeritve naših komunistov v občini, katerih dejavnost je seveda neločljivo vpeta v načrtovane naloge komunistov po obeh kongresih.
Prva, nikakor pa ne osrednja naloga, je bila v notranjem organizacijskem spreminjanju, ki je odraz dinamičnega razvoja naše družbe, ter potrebe po hitrem in učinkovitem delovanju komunistov v sredinah materialne proizvodnje in družbene nadgradnje. Spreminjanje, pomeni tudi odstranitev vseh vmesnih organov med osnovnimi organizacijami in občinskim ^***2 um, kar postavlja slednjega fc.-v.e na oignizacijsko razvejanost, v mnogo bolj odgovoren položaj. Spreminjanje zahtevajo tudi oblike družbenopolitične aktivnosti, katerih nosilci so komunisti, zlasti tisti v samoupravnih organih in delegacijah.
Pod pojmom spreminjanje ne gre le za organiziranost, temveč tudi za oblike in metode dela. Ni namreč sprejemljivo, da danes v sorazmerno razviti samoupravni družbi, poskuša kdor-
DOM ZA DUŠEVNO PRIZADETE V GRMOVJU
V Grmovju pri Polzeli so te dni vzidali temeljni kamen novega doma za duševno prizadete in umsko motene osebe celjske regije. Dom bo imel 160 ležišč in vrsto drugih prostorov, dogradili pa ga bodo predvidoma ob izteku prihodnjega leta.
Gradnja novega doma je domena združenih investitorjev celjske regije, predvidena pa so tudi izdatna republiška sredstva.
koli Zvezo komunistov v metodah uporabljati kot element oblasti. Torej gre ob vprašanju oblik in metod dela tudi za temeljno spreminjanje zavesti komunistov, jih z vsemi osebnimi kvalitetami bolj neposredno izpostavlja pred delovnimi ljudmi in občani, skratka, dela jih bolj odgovorne za našo skupno bodočnost.
Druga osrednja naloga je v večjem in bolj organiziranem prizadevanju komunistov za hitrejšo rast materialne osnove, seveda za tisto rast, ki izhaja iz delavčevega obvladovanja dela in njegovih rezultatov ter večje stopnje razumevanja skupnih interesov in potreb.
Zavzemali se bomo torej za večjo rast družbene produktivnosti dela v pogojih dograjevanja samoupravnih relacij v in med nosilci materialne proizvodnje kot med njimi in družbeno nadgradnjo. Niso nam všeč pojavi, da se eni razglašajo dogovorne samo za tipično gospodarska vprašanja, druge pa za „politiko“, kamor vključujemo tudi samoupravljanje. Prav tako se ne bomo strinjali, če se bodo nadaljevale težnje razglašanja vseh težav gospodarstva za takšne vrste, na katero nimajo nobenega vpliva, če pa jih malo podrobneje pogledamo, je večkrat obratna slika. Zavzemali se bomo za gospodarno obnašanje, povsod, za nagrajevanje, ki bo v celoti odvisno od rezultatov dela in zmanjšanje vseh „stranskih vplivov“, ki se še postavljajo v vlogo gospodarjev v imenu delavcev. V zvezi z delom ter odnosom do dela smo za zaostritev odgovornosti, za uveljavljanje samoupravnih pravic ob ustreznem odnosu do samoupravnih dolžnosti.
Zaostriti bo treba odnos do družbenega planiranja, njegove kvalitete in poguma, ki se mora odražati v iskanju novih razvojnih rešitev. Nenazadnje bo treba še marsikaj doreči v dograjevanju delitve ustvarjenega dohodka na lastno in širšo družbeno reprodukcijo. Posebej oblike svobodne menjave dela in načini, kako srn o jo doslej uresničevali, izpostavljajo niz problemov, katerih rešitev bomo morali najti v neposredni praksi.
Tudi razvoj delegatskega sistema in krepitev vloge subjektivnih sil kot njegovega integralnega dela, je ena osrednjih nalog. Smo na začetku drugega mandata uresničevanja delegatskega sistema. Dosegli smo vrsto dobrih izkušenj; v delegacijah je zajetih preko 10 % vseh občanov. Še vedno je čutiti odtujenost delegacij od občanov in delavcev, ker je premalo stikov pri oblikovanju odločitev in povratnih informacij o zavzetih stališčih.
Večkrat ne gre za načelna, sistemska vprašanja, temveč zgolj za sposobnost bolj elastičnega razmišljanja o oblikah in
metodah dela. Samoupravni delegatski sistem tudi ni spontani organizem, ki se sam po sebi oblikuje in ustvarja. Zato je zlasti pomembno, ali komunisti opravljajo vodilno in usmerjevalno akcijsko vlogo znotraj fronte SZDL, ki je najširša demokratična baza razvoja delegatskega sistema.
Krepitev obrambne pripravljenosti in samozaščitne usposobljenosti je prav tako v ospredju aktivnosti komunistov. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da se nima smisla zavarovati o nepotrebnosti tega delovanja, saj, če natančno ocenimo mednarodni položaj, dviganje glav reakcionarnih sil in tudi občasne poskuse notranjega sovražnika, ni nobene garancije za takšno ravnanje.
Delati, kot da vojnih nevarnosti ne bo in biti pripravljen sleherni trenutek na obrambo revolucionarnih pridobitev — to je geslo, ki usmerja sleherno delo na obrambnih pripravah. Glavna teža teh nalog je gotovo na TOZD in KS.
To so le nekatere, tako imenovane strateške naloge komunistov v pokongresnem obdobju. Še enkrat lahko poudarimo, da so to istočasno najpomembnejša vprašanja razvoja celotne jugoslovanske družbe. To je tudi dokaz, da je ZK neločljivo vpeta v samoupravno delo in življenje, kar ji tudi daje akcijski atribut vodilne politične sile.
FRANC JELEN
potujočem vrtcu. ljubeče ga je pogledala, ko »e je vračala "azaj	ne	hjetijo. kjer
jo je klicalo delo. To je bilo v tednu otroka za katerega lahko zapišemo, da so ga praznovali otroci razigrano ob svojih tovarišicah in starših, katere so razveselili s skromnimi, a prisrčnimi prireditvami. Na rob naj povemo še to, daje v naši občini trenutno v organiziranem varstvu že 1317 otrok, 350 otrok pa obiskuje potujoče vrtce. Vse tudi kaže, da bo ob izteku srednjeročnega plana, zajetih v varstvo že polovica vseh otrok. (L. T.)
NOVA NALOŽBA LESNINE V LEVCU:
Velika in moderna trgovska hiša
Lesnina je investitor nove, velike in modeme trgovske hiše za pohištevno opremo in gradbene materijale. Nov, impozantni objekt je že v grobem zgrajen in tako sedaj tečejo notranja dela.
Lesnina napoveduje v novi trgovski hiši veliko izbiro pohištva, kateremu so namenili 2000 kv. m. prostora, skupnih uporabnih prostorov pa bo 5000 kv. metrov. 350 kv. m. prostora bo na voljo za gradbe-

Iff!'

, iMÉllI l'Tti'

ne materijale.
Celjski Ingrad je začel graditi nov objekt marca letos, vseljiv pa bo predvidoma pred iztekom leta. Kot so nam povedali, nekoliko kasnijo pri notranjih obrtniških delih. Velika pridobitev trgovine bo tudi visoko regalno skladišče s 2300 kv. metrov prostornine. Celotni transport bo mehaniziran, kar bo močno olajšalo delo zaposlenim, hkrati pa tudi zvečalo učinkovitost poslovanja
Posebnost nove trgovske hiše je ogromna Jakijeva freska, ki krasi 72 metrov dolgo in 14 metrov visoko steno. Investicija bi- 'našala 60 milijonov dinarjev.	*- - - Tk. L
DRAGI BRALCI!
Drugo številko Savinjskega občana smo natisnili v 12.000 izvodih Tako, kot smo napovedali, bo vsaka družina v žalski občini prejemala časopis brezplačno.
Vabimo vas k sodelovanju, saj bo Savinjski občan le tako izžareval pravo podobo življenja v naši občini
Naši uredniški prostori so v srednješolskem centru (v stari osnovni šoli) v Žalcu.
Veseli bomo, če nas boste obiskali in nam zaupali vaše želje.
Lepo vas pozdravlja UREDNIK
Nova trgovska hiša Lesnine v Levcu. (Foto: Tonica)
A
0
0
i
0
0
0
0
0
0
0
j:
0
0
0
0
0
!!
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
J:
*
0
i
:\
0
V ZNAMENJU 9. KONGRESA ZSS
Akcijska zagretost v žalski občini
Pred začetkom 9. kongresa ZSMS smo predsedniku občinskega sindikalnega sveta Žalec Rafku Mlakarju zastavili nekaj vprašanj, ki zajemajo akcijski program sindikatov v predkongresni dejavnosti:
„V žalski občini smo začeli s predkongresno aktivnostjo že pred letnimi dopusti in tako so razprave v glavnem že za nami.
V akcijsko aktivnost so se poleg občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov aktivno vključile tudi osnovne organizacije sindikata. Prizadevali smo si, da so bile razprave žive in konkretne.“
„Bi lahko našteli glavne značilnosti razprav? “
tUHKO mi aitar
,,Ko smo obravnavali kongresno gradivo, smo se hkrati soočili s stanjem, problemi in nalogami na področju naše občine, zlasti še po delovnih organizacijah. Značilnost predkongresnih razprav so sprejeti akcijski programi ne le na nivoju občine, marveč tudi po delovnih organizacijah oziroma v osnovnih organizacijah smilit*1-»
Razpise so'se razumljivo zaustavile pri gospodarskih nalogah. Povsod so ugotavljali, da sindikate čaka na tem področju veliko odgovornega dela. Tu ne gre zgolj za naložbe v nove objekte, marveč pred vsem za načrtovanje in uvajanje novejše in sodobneje tehnologije.
Delavci so spregovorili o pomislekih glede začasnega finansiranja interesnih skupnosti. Problem je v republiškem usklajevanju. Zahtevajo, da je treba že sedaj, ko se pogovarjajo o prispevnih stopnjah za 1979—1980, te stopnje uveljaviti že na začetku leta.“
in vpliv sindikatov v i skupnostih? “
navedli življenje v KS Polzela. Tu združeno delo s svojimi samoupravnimi organi že vsa leta nazaj aktivno sodeluje v vseh akcijah. Delovne organizacije se ne zapirajo vase, marveč živijo s krajem. Dobro sodelujejo vsi dejavniki tudi v Preboldu in po drugih krajih naše občine.
Delavci so v razpravah opozorili, da posamezni obrtniki, ki prihajajo s svojimi skupinami delavcev od drugod in v naši občini prevzemajo pogodbeno delo, grobo kršijo predpise o minimalnih standardih. Tega ne bomo dopuščali.
„Kadri? “
„Kadrovanju posvečamo vso skrb in tako so tudi sedanje predkongresne razprave načele to vprašanje. Zavedamo se, da je nerealno računati na hiter gospodarski razvoj, ne da bi v korak usposabljali kadre. Kako bi sicer obvladali sodobno tehnologijo, ki je pogoj za večjo produktivnost.
Veliko nam je tudi do tega, da dobimo v sindikalna vodstva nove ljudi. Dogaja nam se, da večkrat na razEčnih forumih srečujemo iste obraze. To pomeni, da so posamezniki preobremenjeni z raznimi funkcijami, drugi pa stoje ob strani. Veliko si obetamo od družbenih svetov na nivoju občine. Pri občinskem sindikalnem svetu načrtujemo tri svete.
„Gospodarstvo žalske občine se že nekaj let nazaj pospešeno razvija. Kakšen je njegov delež v mednarodni menjavi dela? “
„Kazalci gospodarskega razvoja so kljub določenim težavam pa tudi ostopanjem, ugodni. Gospodarstvo žalske občine uspešno nastopa na zunanjih tržiščih, vendar pa razmeije med izvozom in uvozom še ni razveseljivo.
"Z
0
0
0
\
0
0
0
0
0
i
I
?
„Vlog Krajevnih
„O teh vprašanjih smo veliko razpravljali in razprave so nakazale tudi vrsto dobrih predlogov. V bistvu gre zato, kako bi preko SZDL zagotovili večji vpliv sindikalnih oiganizacij znotraj Krajevne skupnosti. O tem so si pridobili v nekaterih Krajevnih skupnostih veliko dobrih izkušenj. Za primer bi
9l kongres ZSS
Še pred leti smo z izvozom v celoti pokrivali uvoz, sedaj pa ne več. Tu je treba reči, da imamo dokaj razvito tekstilno industrijo, ki si redno obnavlja strojni park, da ne bi zaostajala v tehnologiji. . Uvožena strojna oprema pa je draga. Glavno postavko v izvozu še vedno predstavlja hmelj. Med ostalimi delovnimi organizacijami se je pri izvozu zlasti uveljavila SIP Šempeter.
„Hvala za odgovore!“
L. TRSTENJAK
Nove naložbe omogočajo sodobno tehnologijo v proizvodnji. Pogled na strojno opremo Tovarne nogavic Polzela.
Kako uresničujemo srednjeročni načrt
Osnovna naloga združenega dela v občini Žalec je v srednjeročnem obodbju 76-80 doseči
10,2	% realno rast družbenega proizvoda. Na to dinamiko rasti je vezano naraščanje števila zaposlenih (2,2 % letno) in produktivnosti dela (8 % letno).
Kako smo te cilje dosegali v letih 1976 in 1977 nam najbolje prikaže sledeči pregled rasti posameznih kategorij v družbenem sektorju.
din
kategorije
1975
1977
gorije. Prehitro narašča tudi zaposlenost, saj je rast zaposlenosti kar dvakrat višja od planirane.
Skupno je gospodarstvo v letu Ì977 doseglo 1.698.118.000 din družbenega proizvoda od tega:
—	v družbenem
sektorju	1.474.296.000
—	v zasebnem
sektorju	261.000,000
Letne stopnje rasti v družbenem sektorju so bile 26,7 %, v
v 000 din
indeks letne stopnje rasti
77:75
s	celotni prihod.	3.262.466 4.724.824		145
0	druž.jrroizvod	893.933 1.436.046		161
0M	amortizacija	157.903	242.192	153
\	dohod.za razdel. pogodb.obvez.in	736.030 1.193.854		162
\	terj.iz dohodka sklad skup.porabe + sred. rezerv +	151.391	223.264	147
m	poslovni sklad	148.661	164.025	110
5	zaposleni	8.081	9.016	112
nomin.
75-77
20.3 26,7 23,9
27.4
21.4
planir.
75-80
12,3
10.5 9,6
10.6
11,1
I
0
Povprečno se je v letu 1976 in 1977 povečal celotni prihodek za 20,3 % nominalno, kar ob upoštevanju 10 do 15 % letne rasti cen ne zadošča za doseganje planirane 12,3 % realne stopnje rasti celotnega prihodka.
Ugodnješi je kazalec rasti družbenega proizvoda in dohodka za razdelitev, ki se je nominalno povečal letno za
26,7	% oz. 27,4 %, kar Kaže na izpolnitev osnovne srednjeročne naloge 10,2 % realne rasti družbenega proizvoda Zelo neugoden je zopet kazalec rasti sklada skupne porabe, sredstev rezerv in poslovnega Sklada, kot osnove razširjene reprodukcije, saj dosega le 5 % nominalno rast, kar je padec realne vrednosti ob dejstvu, da smo planirali kar 16,2 % realno rast te kate-
zasebnem pa 25,1 %, kar zadošča za doseganje planirane
10,4	% realne letne rasti
RAST CEN
Cene življenjskih potrebščin so v letih 1976 in 1977 rasle povprečno 13,9 % letno, cene na drobno 11,4 %, industrijski izdelki pa so se podražili povprečno za 7,3 %.
ZAPOSLENOST
V gospodarstvu je naraščala zaposlenost po 5,7 % letni stopnji, v negospodarstvu pa celo
12,5	%, čeprav je bilo planirano ravno obratno. Kljub intenzivnemu naraščanju zaposlenosti pa družbena produktivnost raste dovolj hitro (23,8 % nominalno), da dosegamo visoko realno letno stopnjo rasti pro-
duktivnosti 7 do 8 % letno. Skupno je bilo leta 1975 zaposleno 8.081, leta 1977 pa 9.016 delavcev.
Struktura zaposlenih po panogah pa se je poslabšala, saj je število zaposlenih v industriji naraslo od 69 % vseh zaposlenih leta 1975 na 74,4 % v letu 1977, kar se odraža v padcu produktivnosti te panoge in presega planirano rast. Nasprotno pa se je v kmetijstvu število zaposlenih zmanjšalo od 8,5 % na 7,0 % vseh zaposlenih, kar je ustrezno povečalo produktivnost, ki je celo višja kot v industriji.
DRUŽBENI PROIZVOD
Rast družbenega proizvoda odstopa od planirane strukture rasti te kategorije po panogah. Industrija ni dosegla planirane stopnje rasti družbenega proizvoda, saj se je njena udeležba v gospodarstvu namesto po-yečala celo zmanjšala od 69,7 % na 66,6 %, nasprotno pa se je delež kmetijstva povečal od 9,7 % na 9,8 %, kar je v nasprotju s planiranim, ker je plan od leta 1980 predvideval padec udeležbe kmetijstva v družbenem proizvodu na 7,4 %. Ugodna strukturna sprememba pa je tudi povečanje deleža trgovine in gostinstva, ki je narastel od 5,4 % leta 1975 na 7,8 % leta 1977 ter gradbeništva, kjer je poveča nje od 4,3 % (75) na 5,2 % (leta 77).
PRODUKTIVNOST
Zaradi visokih stopenj rasti cen je že presežena nominalna planirana raven do konca srednjeročnega obdobja, vendar tudi realno dosegamo planirano 7—8 % letno stopnjo rasti produktivnosti. Najvišja je produktivnost v prometu, trgovini in
gostinstvu ter gozdarstvu, najnižja pa v industriji, gradbeništvu in obrti.
INVESTICIJSKA
VLAGANJA
Nižja udeležba investicij v industrijo od planirane, višja udeležba investicij v kmetijstvo, gradbeništvo in zlasti v trgovino in gospodarstvo v letih 1976-77. Ta investicijska aktivnost se jasno odraža v rasti družbenega proizvoda in produktivnosti po posameznih panogah. Padec deleža industrije v družbenem proizvodu ter dvig deleža kmetijstva, gradbeništva ter trgovine in gostinstva odražajo prenizke investicijske naložbe industrije ter intenzivna vlaganja v ostale panoge.
Skupne oz. celotne naložbe v letih 1976 in 1977 znašajo 706.090.000 din, kar predstavlja nominalno 57 % planiranih investicij 76-80. Ob upoštevanju rasti cen, lahko ocenimo, da predstavlja ta znesek le 30 % realne vrednosti planiranih investicij do leta 1980, kar je vsekakor precej pod planom.
SKLEPNE
UGOTOVITVE
Nizka investicijska vlaganja in zelo visok porast zaposlenih nas opozarjata, da moramo tudi oceno realne rasti družbenega proizvoda (10,4 %) in produktivnosti dela (7-8 %) sprejeti zelo previdno. Zaradi velike dinamike cen in pogostih obračunskih sprememb lahko nastopijo dejavniki, ki oceno realne rasti še znižajo.
Globalni podatki o izvrševanju srednjeročnih nalog nam sicer kažejo nominalno in v večini tudi realno • ugodne dosežene rezultate pri uresničevanju sprejetih ciljev gospodarskega razvoja občine do leta 1980. Vendar pa so prenizka investicijska riganja, previsok porast zaposlenih, zaostajanje v izvozni ekspanziji, skromno sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi institucijami in neizpolnjevanje nalog na področju industrije, glavne haloge, ki ostajajo neizvršene. Razvoj kmetijstva (kljub neurejeni politiki cen), gozdarstva, gradbeništva, trgovine in gostinstva m zasebni obrti pa kaže na dobro izvršene naloge našega srednjeročne-
?a načrta razvoja v letih 1976 in 977.
ŠEPEC ANDREJ

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw
Iz dela občinske skupščine
V oktobru so se po polletnih počitnicah prvič sestali vsi trije zbori občinske skupščine.
stopanja od srednjeročno sprejetih
Ob obravnavi osrednje točke d. f„ ocene izvajanja srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v prvi polovici planskega obdobja, so zbori ugotovili, da smo kljub težavam, ki nastopajo pri realizaciji posameznih planskih nalog, sposobni uresničiti temeljne cilje plana, vprašljiva pa je realizacija investicijskih vlaganj v gospodarstvo ter izgradnja družbenih stanovanj ter nekaterih nalog na področju kadrovske politike ter področju realizacije programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti (referendumski program).
Omenjena odstopanja bo nujno podrobneje opredeliti v resoluciji o izpolnjevanju srednjeročnega razvoja občine Žalec v letu 1979 ter obenem predlagati ustrezne korekture srednjeročnega plana.
Na seji zborov razprave skoraj ni bilo, čeprav bi bilo pričakovati ravno obratno. Gradivo, ki je bilo obravnavano pomeni pravzparav obračun dela na vseh področjih družbenoekonomskega dela in razvoja občine v preteklem dveinpolletnem obdobju, obenem pa nakazuje od-
nalog.
Ker so nadaljnja prizadevanja za realizacijo srednjeročno zastavljenih nalog na področju gospodarskega razvoja in družbenega planiranja podrobneje opredeljena na drugem mestu, se naj omejimo v tem sestavku bolj na stališča zborov občinske skupščine na drugih področjih:
—	nadaljnji razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu mora biti ena izmed osnovnih nalog do konca srednjeročnega planskega obdobja. Z vso odgovornostjo je pristopiti k realizaciji zakona o združenem delu, zaradi česar je nujno aktivirati ustrezne komisije pri izvršnem svetu, posebno pa še komisijo skupščine za izvajanje zakona o združenem delu. Nimamo namreč strokovnih ugotovitev, kako daleč smo v organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih pri uresničevanju omenjenega zakona,
-	družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazumevanju je v bodoče dati večji povdarek, saj
zaostajamo pri realizaciji sprejetih obveznosti iz omenjenih aktov. Ugotovljeno je, da v večini primerov temu botrujejo subjektivni vzroki, ki se kažejo v politični neodgovornosti, nerazumevanju družbenopolitične vsebine dogovarjanja in sporazumevanja ter poveličevanju zakonsko sprejetih obveznosti,
-	tudi z razvojem delegatskega sistema ne moremo biti povsem zadovoljni. Delegati ter delegacije so vse preveč odmaknjene od delegatske baze ter so prepuščeni samim sebi,
V predstojećem obdobju bo v delo delegacij v večji meri vključiti družbenopolitične organizacije, vodilne ter strokovne strukture tako v temeljnih organizacijah združene-dela kot v krajevnih skupnostih, asti pa si bo treba prizadevati, da se realizirajo že sprejeta skupščinska stališča, v katerih so opredeljene smeri nadaljnjega razvoja delegatskega sistema,
-	dosledno bo izvajati sprejeto ter dogovorjeno kadrovsko politiko ter se boriti za podružbljanje le-te. Slaba kadrovska struktura v neka-
terih organizacijah združenega dela se namreč odraža tudi v njihovem počasnejšem razvoju,
-	sprejeti urbanistični in prostorski plan občine je potrebno v praksi pričeti izvajati, zakar bo nujno čim-preje sprejeti nekatere izvedbene dokumente, brez katerih se bosta omenjena dokumenta, v katera je bilo vloženega toliko dela in truda, razvrednotila. Pospešeno je pristopiti k izdelavi novih zazidalnih okolišev na obrobju doline ter tako konkretizirati sprejete smernice prostorskega plana.
-	Ker občina Žalec močno zaostaja na področju razvoja telefonskega omrežja (smo med zadnjimi občinami v SR Sloveniji) bodo morala biti prizadevanja za realizacijo srednjeročno zastavljenih ciljev na tem področju v preostalem dveletnem obdobju še posebno intenzivna,
-	pomembne ter zahtevne naloge nas čakajo na področju realizacije nalog na področju igradnje vodovodnega omrežja, kanalizacijskih ter čistilnih naprav, še nadalje pa bo treba obdržati trend modernizacije ter rekonstrukcije cestnega omrežja v občini,
-	intenzivirati je stanovanjsko izgradnjo, pri čemer se mora razmerje meti družbeno ter zasebno gradnjo izboljšati v prid prvonavede-ne.
-	vse sile je vložiti v nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti v občini
Žalec ter krajevne samouprave pri čemer bo potrebno rešiti predvsem nekatera ključna vprašanja kot so npr. financiranje krajevnih skupnosti, prenos določenih pristojnosti na krajevne skupnosti, sprejem družbenega dogovora za financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti itd.,
-	ker je razvoj družbenih dejavnosti eden izmed pomembnih čini-teljev gospodarskega razvoja določene sredine je potrebno še nadalje obdržati intenziteto vlaganj v te dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, kultura, telesna kultura, zdravstvo itd.), pri čemer morajo samoupravne interesne skupnosti, oblikovane za omenjena področja odigrati pomembno vlogo,
-	izredno odgovorno ter pomembno je področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, kjer je sorazmerno še veliko nerealiziranih nalog in sklepov. V naslednjem obdobju bo nujno aktivirati ustrezne ter pristojne organe na nivoju občine, prav tako pa tudi v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela, kjer bo potrebno še posebej aktivirati ustrezne odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter posvetiti posebno pozornost primernemu organiziranju ter usposabljanju narodne zaščite ter teritorialne obrambe.
Zbori skupščine so ob koncu obravnave tega poročila menili, da odstopanja od sprejetih nalog ob-
vezujejo vse dejavnike, da pristopijo k odpravljanju posameznih slabosti ter da se v maksimalni m^|T | mejo za doseganje čimboljšin rezultatov ter da tako realizirajo obveznosti srednjeročnega planskega obdobja.
Sredi meseca novembra pa se bodo ponovno sestali vsi zbori občinske skupščine na 6. seji.
Na seji bodo zbori sprejeli prečiščeno besedilo poslovnika skupščine občine Žalec, ki bo urejal delo zborov, obravnavali bodo poročilo o delu in problematiki, s katerimi se pri svojem delu srečujejo občinski upravni organi (poročilo se bo nanašalo na obdobje 1977/78), nato pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala iz svoje pristojnosti še nekatere zadeve s področja urbanizma, gradbenih in komunalnih zadev in sicer:
-	odlok o urbanističnem redu v občini Žalec
-	odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (osnutek odloka je bil v 15 - dnevni razpravi)
-	odloke o zazidalnih načrtih oz. o njihovih spremembah in dopolnitvah v Polzeli, Preboldu, Vranskem, Šempetru, Žalcu ter Grižah
-	premoženjskopravne zadeve
IVANKA KRAGL
Ko so se poslavljali prekaljeni od bojev in veseli zmage partizanski borci od domačinov hribovskega zaselka Marija Reka nad Preboldom, so rekli: „Imeli ste odprta srca za nas in vaše domačije so nam bile varno zatočišče. Ne bomo vas pozabili!“
Besede niso bile izrečene v prazno, kajti Marija Reka je letos dobila z novimi cestami okno v svet. In pomembno je, da so nove ceste zgrajene s solidarnostno akcijo vseh občanov. Poprej stoletja nazaj, same sebi prepuščene in od sveta odrezane hribovske kmetije, so se povezale z dolino ...
Mladi ne odhajajo več drugam
Marija Reka nad Preboldom je hudo razstreseno hribovsko naselje. Med gozdovi, ki jih je jesen posula s paleto pisanih barv, mežikajo domačije. Ljudje delajo na njivah, živina se pase po senožetih, pastirji pečejo krompir. Nekje nad hosto se rezko oglaša motoma žaga in kali mir.
Nove ceste, ki so speljane tudi do odmaknjenih kmetij, so prinesle napredek in ljudje tega ne skrivajo na obrazih. Ja, marsikje je bilo treba odnesti ves pridelek v koših, danes pa to hitro opravi traktor ali kravja vprega.
78 domačij šteje Marija Reka in nekaj kmetij je ostalo brez ljudi, bodisi so pomrli ali pa se odselili v dolino. 58 ljudi vsako
živinorejo, še več pa je takih, kjer se na to pripravljajo. Lahko bi rekli, da v tem odmaknjenem kraju zadnji čas polje novo življenje, kajti kmetije so se povezale s cestami, po njih pa prihaja napredek.
Mlada Lobnikaija
Drago in Bronica Lobnikar sodita med tisti mlade kmečke ljudi v Marija Reki, ki si ne iščejo standarda v tovarni, marveč v zemlji. Oprijemajo se umnega kmetovanja, nabavila sta traktor in druge stroje, preuredila hlev na izplakovanje. V hlevu je 14 glav živine, od tega nekaj krav, drugo pa pitanci.
Letno prodajo več bikov, skratka, od pridnega dela je možno živeti. „Nikdar nisem hlepela po mestu,“ je rekla mlada Lobnikarjeva. ,prečna sem, če delam na kmetiji. Dela je sicer veliko, vendar ima kmečko življenje tudi svoje mikavnosti.“ Z Dragom imata tri sinove in upata, da bo eden ostal doma. Lobnikaijevi poleg živinoreje pridelujejo pšenico, koruzo, krompir in druge kulture, vendar je vprašanje, če je to najbolj smotrno.
„Mož dela pri sosedu, vlivajo ploščo na novi hiši“, je dejala Bronica, ko me je povabila v hišo. Moral sem nagniti Šilce žganjice, potlej pa sem odšel na bližnjo njivo, kjer je babica, kot so mi povedali otroci, mikala korenje.
Ni hotela v dolino
Pavli Lobnikaijevi sem segel v roke pod njivo, kjer je počiva-
V	n	3	m	
			t	
LKFt1				
Lobnikaijeva Pavla z vnukoma
jutro odhaja na delo v Prebold ali druge kraje, v popoldanskih urah pa hitijo po bližnjicah domov, da bi na njivah poopra-vili tisto, kar starejši niso zmogli.
Sedaj tudi mladi ne silijo več v dolino, marveč ostajajo doma na zemlji. Pet kmetij se je v zadnjem času že preusmerilo na
la po opravljenem delu na njivi, ki je razpeta po strmini. Na robu njive je stal s korenjem naložen koš.
„Volja je še, noge pa me ne nesejo več tako, kot nekoč,“ mi je potožila. „Sicer pa so tu leta, 72 jih bom kmalu imela, dovolj, da človek misli na počitek.
No, tu gori sem srečna, imam svoj mir in vesela sem, da je sin Drago ostal doma na kmetiji. Oženil se je, ima vnuke in tako življenje teče naprej.
Ostale sinove imam v dolini, dobro jim gre in nič kolikokrat so me nagovarjali, da bi prodala grunt in se preselila k njim v dolino. Lepo, si mislim, da gre dobro, vendar jaz nisem pripravljena prodati domačije, preveč mi je bila pri srcu, da bi to storila. In sem ostala.
Joj, koliko znoja sva pretočila z mojim, sedaj že pokojnim možem, po teh njivah, senožetih in hostah. Takrat ni bilo cest, vse je bilo treba po strminah zvleči z voli ali prinesti v košu. Bila sva pridna in tako je bilo vedno dovolj kruha pri hiši.“
Lobnikarja so odpeljali Nemci zaradi sodelovanja s partizani
Takšne ceste vodijo v Marija Reko
* *********************** ******************** *
Z novimi cestami povezanih 40 hribovskih kmetij v Marija Reki je razveseljiv uspeh skupne solidarnostne akcije in pomoči občanov žalske občine. V okviru Socialistične zveze bo tekla akcija vse dotlej, da bo dobila cestno povezavo poslednja odmaknjena in od sveta odrezana hribovska kmetija.
Marija Reka je svetal primer, kaj je možno doseči, če ljudje složno pomagajo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni
★
★
★
★
★
★
*
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
********************* *********************** *
in ga strpali v taborišče, od koder se po osvoboditvi ni vrnil. To je bil za Lobnikaijevo težak udarec, kajti bila je vojna in ostala je sama z otroki.“
V hišo prihajajo partizani
„Na kmetiji sem ostala sama z otroki in služkinjo. Veliko noči sem prebedela in partizanom, ki so redno trkali na okna, kuhala hrano. Bili so to hudi časi, kajti v vas so prihajali tudi Nemci. Goije, če bi odkrili, da podpiram partizane, ustrelili bi me, domačijo pa požgali.
Bilo je pozimi 1943 leta. Zapadel je visok sneg in zametel vse poti. Lobnikarjeva se je z otroki stiskala na peči, ko je potrkalo na okno.
„Odšla sem v vežo, malce odpahnila vrata in vprašala, kdo je. Bili so trije premraženi partizani. Na pragu so si otrli sneg, in ko so povečerjali, smo jim odstopili ležišče na peči. Komaj pa so zadremali, že je spet nekdo potrkal na okno.
Če so Nemci, smo izgubljeni, sem rekla. Partizani na peči so mi rekli, naj povprašam, kdo je. Vzela sem žepno svetilko in odpahnila vrata.
„Partizana sva,“ sta rekla prišleka. Eden je bil bos in oba sta drgetala, kot šiba na vodi. Tisti, ki je bil bos, me je poprosil za čevlje. Odšla sem v klet in mu prinesla moževe gojzarje. S težavo jih je obul. Ko sta se okrepčala, sta odšla. Pred svitom so odšli še ostali trije partizani. Vzela sem golido in odšla v hlev. Nisem še pomolzla prve krave, ko so se s truščem odpahnila vrata in v hlev je vstopil do zob oborožen Nemec. Pomolil mi je strojno puško pod nos in se zadrl, kje skrivam bandite.
Odvrnila sem mu, da smo v hiši sami domači. Morala sem iz hleva. Dvorišče je bilo polno Nemcev in tedaj, o groza, sem opazila, da med vojaki stoji zvezan partizan, ki sem mu ponoči dala čevlje. Mimo kri, sicer si izgubljena, sem si ukla in čakala kaj bo.
Kar sem se bala, se je potlej zgodilo, mož meje izdal. Nemci so silili Vanj, naj pove, katera od žensk mu je dala čevlje. Tedaj se je zvezani zmedel, kar me je rešilo. Dejal je, da je bila tema, in da ni videl obraza ženske, ki mu je dala čevlje.
Tako je tudi bilo. Bila sem previdna in sem z baterijo svetila le pod noge, nisem pa odkrila obraza. Morala pa sem dati tri
Bronica Lobnikatjeva:	Tudi
kmečko življenje ima svoje mikavnosti!
govedi. Bilo je še vedno boljše, kot če bi me ustrelili in požgali dom.
Lobnikaijeva je tudi po osvoboditvi ostala sama z otroki. Živela je le zanje in s spomini na moža.
„Srečna sem, da se je sin Drago odločil in ostal doma na
gruntu. Dobil je pridno ženo in sedaj imam tri vnuke. Sin si je nabavil traktor in zgradili smo ceste ter se povezali z dolino. Danes ni več na zemlji takega trpljenja kot nekoč, vse je možno opraviti hitreje.“
Konrad Kos — Kondi: ,,Zdaj ali nikoli,“ smo rekli in zavihali rokave
Ko so v zaselku sklicali sestanek glede ceste, se je Lobnikarjeva pc"a oglasila. Rekla je: „Če gre za cesto, bom dala svoj delež, pa čeprav posekam pol hoste. Česta nam pomeni življenje, razvoj!“ Tudi sosedje niso rekli ne.
Povezali so 40 kmetij
Konrad Kos, pravijo mu Kondi, je v Marija Reki predsednik vaškega sveta. Zaposlen je spodaj v Preboldu, v prostem času pa daje vse od sebe za napredek svojega kraja. „Poprej sem puščal avto v dolini in dnevno prepešačil po več kilometrov do doma, danes pa se pripeljem domov z avtom. To je velik napredek, pridobitev, ki jo lahko prav vrednoti le tisti, ki je živel v našem kraju.
Ko so ljudje izvedeli, da se pripravlja solidarnostna akcija za izgradnjo cest v hribovite zaselke, so rekli: zdaj ali nikoli! Na sestankih so pozno v noč premlevali vse, kar bi lahko pospešilo gradnjo cest in se potlej zarili v delo. Sami so pripravili teren, da so lahko začeli z gradnjo.
„Z novimi cestami smo povezali 40 kmetij. Danes so ljudje srečni, da imajo ceste. Ponekod je sicer treba še oprtati koš na hrbet, vendar to ni več težko, kajti ljudje se zavedajo, da čas dela za nje.
„Ko boste pisali reportažo o našem kraju, nikar ne pozabite podčrtati, da smo prebivalci Marija Reke hvaležni vsem, ki so nam pomagali v tej skupni veliki akciji,“ mi je zabičeval Kondi.
L. TRSTENJAK
Vesti
od tu in tam
VRTEC IN STANOVANJA V ZABUKOVICI
Vse kaže, da se bo krajanom Zabukovice slednjič izpolnila dolgoletna želja, pridobiti nove prostore za otroško varstvo. Če bo mila zima, bi že v januarju lahko stekla gradnja novega objekti
V pritličju bo prostora za 40 varovancev, v nadstropju pa bo več stanovanj.
L. T.
UDARNIKOM SVINJSKE KRAČE
Ko so krajani Vinske gore pred kratkim praznovali dograditev vodovoda na Lopatniku, so bili prijetno presenečeni, ko so za opravljeno udarniško delo (le tisti, ki so izkopali po tri metre jarka!) prejeli priznanje v obliki svinjske krače.
„Vodovoda na Lopatniku nismo gradili zato, da bi kaj dobili, vendar pa nam bo svinjska krača prišla prav,“ so rekElll ko so vsak s svojim priznanjem'" odhajali domov.
-LT
GOSTOVANJE V BAČKI PALANKI
Pred dnevi se je vrnila domov iz pobratene Bačke Palanke kulturniška skupina iz Žalca. Žalčani so v Bački Palanki sodelovali na osrednjih prireditvah v počastitev obletnice osvoboditve in občinskega praznika.
V kulturni skupini so bili moški pevski zbor DPD Svoboda Žalec in narodno zabavni ansambelj „Veseli hmelj aiji“. Gostovanje Žalčanov pomeni notfo stopnico pri razvijanju in poglabljanju medsebojnega sodelovanja med pobratenima občinama.
-LT
3
110-letnica Slovenskega tabora je za nami
JSTJSJSt ?SZd%a prire?'tev v Počastitev 110-letnice Slovenskega tabora v Žalcu po št*Yllke Savm/skega občana, objavljamo v današnji številki kljub časovni
dóaodke leta	pomembne proslave, ki sodi med pomembne
Slovenije ^ °blavliamo hkrati tudi govor Emila Rojca, člana IS skupščine SR
Žalec je bil kot prizorišče osrednje proslave okrašen in v zastavah, kot pred 110 leti, le da se številni obiskovalci to pot niso pripeljali na kmečkih vozovih, marveč z avtomobili in drugimi sodobnimi sredstvi.
Tudi zborovska slovenska pesem je ob nastopu združenih pevskih zborov iz 400 grl zaori-la vsaj tako glasno in ubrano, kot takrat Naj zapišemo še, da je pred zbrane goste, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije, strumno prikorakalo nad dva tisoč nastopajočih in s tem dostojno manifestiralo pestre oblike društvenega življenja v žalski občini.
Proslave 110 letnice Slovenskega tabora so se med drugimi udeležile tudi folklorne skupine iz raznih krajev, skratka, proslava 110 letnice Slovenskega tabora sodi med dogodke, ki jih ne bomo pozabili.
Govor Emila Rojca:
V življenju majhnih, a svobodoljubnih narodov, v življenju ponosnih in vzravnanih delovnih ljudi, obstaja neizbrisan spomin na čase, ko se je s posebej dejavnim prebujenjem oblikovala zavest o sebi, o svoji vrednosti in moči.
Zgodovina slovenskega naroda je bogata tistih miselnih, kulturnih in političnih dejanj, ki smo jim dolžni častnega spomina in katerih izročila ustvarjalno tkemo tudi v življenjski in delovni utrip današnjega in jutrišnjih dni.
Kmečki punti, taborsko gibanje, boj proti monarhofašistični diktaturi, vseljudska vstaja in narodnoosvobodilni obračun s fašističnimi zavojevalci, so brez dvoma tiste velike prelomnice tega in preteklih stoletij naše zgodovine, ki so najmočneje izpričale življenjsko silo našega naroda In prav zato se danes vračamo 110 let nazaj v čase taborskega gibanja na slovenskem, v okviru katerega je bil žalski tabor velikega narodno prebudnega in kulturno političnega pomena.
Slovenski tabor v Žalcu je kot pogumna široka ljudska tribuna slovenskih nacionalnih hotenj in naprednih idej, vgradil zgodovinsko vreden kamen v mozaik večstoletnega boja slovenskega in jugoslovanskih narodov za pravico, svobodo, za enakost in bratstvo ter socializem. Do te tribune, podobno kot do prvega tabora v Ljutomeru, ter številnih kasnejših taborov širom po Sloveniji so pripeljale razmere, v katerih je prihajalo do neusmiljene in ohole vladavinske tujega kapitala, do bogatenja veliki posestnikov in prop-danja malih kmetov, do vse večje revščine v vaseh in mestih, dalje negotova usoda Slovencev ob razdelitvi pod Avstrijski in Ogrski del, brezpravni položaj slovenskega jezika v šolah, na sodiščih in uradih in nedemokratičnost volilnega sistema. Taje dajal politične pravice le majhnemu delu državljanov, odločilno vlogo pa vsem najbogatejšim. Tako so v takratnih deželnih zborih sedeli v večini nemško govoreči poslanci. Kmečko delavski sloji sploh niso imeli volilne pravice, slovenski liberalni tabor pa se je v takem stanju naslonil na slovenski konzervativni in klerikalni tabor in z njim na reakcionarno avstrijsko desnico.
Le redki med takratnimi liberalci, med njimi pisatelj Fran Levstik, so čutih in delovali za ideje zedinjene Slovenije, ter za
uresničitev slovenskega narodnega programa
V tem programu se je vedno bolj poudarjala zveza z ostalimi jugoslovanskimi narodi in s tabori se je boj za ta program preselil na velika zborovanja. Ni čudno tedaj, če sta številne tabore po slovenski deželi kmalu začela spremljati bojazen in zoperstavljanje vladnih krogov izražena s prepovedmi in ukazi za črtanje posebej revolucionarnih točk iz taborskih programov.
Slovenska liberalna buržoazija se je zbala velike revolucionarne energije, nakopičene v slovenskih delovnih množicah in se začela bližati konservativcem. Ali, kot je ob oceni taborskega gibanja dejal tovariš Kardelj, „ustrašila seje lastnega ljudstva“.
Tabori, ta mogočni plamen, je ugasnil, še preden je slovenski narod mogel doseči z njim vsaj nekatere zahteve svojega programa, veličastno izpovedanega v Prešernovi „Zdravljici“, ter delih glasnikov slovenskega preporoda.
Emil Rojc govori udeležencem 110-letnice Slovenskega tabora v Žalcu
Tovarišice in tovariši! Podobno nedeljo, kot je današnja, je tu v Žalcu 6. septembra 1868. leta napolnila prostor v bližini tega, kjer zborujemo danes, okrog 15 tisoč glava množica, ki jo je iz vseh hiš in vseh vasi celjskega, gornjegrajskega, vranskega, šostanjskega, laškega, konjiškega, kozjanskega in šmarskega okrožja pozival k taboru slovenski rodoljubni oklic.
Preko hmeljišč je zadonela odločna in pogumni beseda, ki je pozivala: „Na noge, Slovenci,
pokažimo biti gospodarski v deželi, katero smo sprejeli od svojih očetov. Da bi naša beseda v zapečku čepela, nemškutarija pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati, sicer nismo vredni biti Slovenci!“.
Temu pozivu so sledile nove vse jasnejše zahteve za slovenski uradni jezik, za slovenski učni jezik v ljudskih, srednjih in višjih šolah, za slovensko besedo v bogoslužju, za materialno pomoč slovenskim zavodom, zahteve za zedinjeno Slovenijo z narodno upravo in za samostojnejšo upravno oblast slovenskim deželam.
Te točke so ob zaključku z navdušenjem sprejeli zborovalci v posebni resoluciji.
Sklenjena „narodna sloga“ med liberalnimi ter klerikalnimi konservativnimi političnimi vrhovi v slovenskem narodnem gibanju, pa je opeharila kmečke množice za njihove upe, izražene skozi taborske zahteve. Složno so začeli preganjati demokratične predstavnike slovenskega izobraženstva, posebej najglasnejšega med njimi, Frana Levstika in vse tiste, ki so ohranjali načelnost in zvestobo demokratičnim in socialnim težnjam slovenskega kmečkega ljudstva, delavstva in napredne mladine.
Neizpolnjeni upi taborskih manifestacij pa niso pretrgali rdeče niti narodnoosvobodilnih teženj slovenskega naroda. Nadaljnje težke preizkušnje, ki so sledile taborskemu gibanju, so prinesle kmečkim množicam spoznanje, da je njihova svetlejša prihodnost le v revolucionarni zvezi z delavskim gibanjem.
To spoznanje se je pokazalo že ob razsulu Avstro-Ogrske monarhije, se okrepilo v narodnoosvobodilnih in socialnih zahtevah najnaprednejših sil slovenskega ljudstva v stari Jugoslaviji in dozorelo z Osvobodilno fronto v zvezo delavcev, kmetov, napredne inteligence, ter vseh demokratičnih in svobodoljubnih ljudi. Šele s to zvezo, ki ji je bila na čelu KP, je slovensko ljudstvo končno uresničilo zahteve taborskega gibanja, ki jih je slovenska buržoazija obeh barv nič kolikokrat izdala. Zavedati se moramo, da bi bil slovenski narod zagotovo še enkrat izdan, v kolikor ne bi na pragu drugega svetovnega spopada nastala in
Mogočno je zadonela pesem združenih pevskih zborov
se med NOB krepila revolucionarna zveza delaavskega razreda s kmečkimi in drugimi deli delovnega ljudstva.
Veličasten slovenski tabor v Žalcu pred 110 leti je bil desetletja globoko zasidran v zavesti in spominu, pa tudi v revolucionarnem ponašanju ljudi tega območja med obema vojnama, zlasti v delavksih središčih Prebold, Zabukovica, Liboje, v re-
viijih in drugje na širšem celjskem območju.
Revolucionarna dediščina taborskega gibanja je navdihovala tudi heroja Slavka Šlandra, enega velikih sinov slovenskega in jugoslovanskih narodov, ter njegove ponosne in pogumne sodelavce tu v Savinjski dolini. Ti so nas tudi s svojimi življenji zavezali da nadaljujemo enako srčno in predano boj za nadaljnjo osvoboditev delovnega človeka in njegovega dela, za nadaljnje poglabljanje že začetih novih družbenogospodarskih, političnih, kulturnih in ostalih pogojev, ter odnosov človekovega bivanja, ustvarjanja in samoupravnega odločanja.
Povdarimo tokrat vsaj dve neizogibni in nepogrešljivi poti našega sodobnega boja za nadaljnjo samoupravno preosnovo naše družbe.
Prva pot je v poglabljanju delegatskih odnosov znotraj našega samoupravnega političnega sistema, saj prav taki odnosi, v kolikor so dejanska praksa
Takole so prikorakali mladi Savinjčani pred tribuno
samoupravnega odločanja, omogočajo delavcu, kmetu, znanstveniku in umetniku, da spregovori in odloča brez odtujenih posrednikov njegove volje.
Da pa bomo tako ravnali, moramo delegatska razmerja v sleherni sredini zapolniti z družbeno ekonomsko vsebino, z odločanjem o ključnih materialnih pogojih ustvarjanja in razvoja na slehernem področju združenega dela. Zato takšni delegatski praksi, v kateri ni povezav delegatov z njihovo samoupravno bazo, v kateri ni
sporazumevanja in dogovarjanja v vseh smereh samoupravnega političnega odločanja, taki praksi ne moremo reči, da je prava delegatska oziroma samoupravna praksa.
Bolj kritično se moramo ozreti okrog sebe in pogosto bomo slišali opozorila, kako so bili sprejeti določeni samoupravni akti brez predhodnih razprav, kako so bile vnesene spremembe v sporazume o oblikovanju in delitvi dohodka brez poprejšnje temeljitejše informiranosti delavcev, kako se je znašel kooperant pred spremenjenimi pogoji v odnosu s kmetijsko zadrugo ne da bi ga kdor koli vprašal za soglasje, kolikokrat so nesklepčne seje delegacij in zbori delegatov in še bi lahko naštevali podobne primere. Le-ti so po naši lastni krivdi razlog zmanjšane učinkvoitosti delegatskega sistema in naše prisotnosti v informiranju, samoupravnem planiranju, vpetosti v delegatsko bazo, v dogovarjanju, sporazumevanju ter odločanju, kot temeljnih sestavin delegatskega odnosa in delegatske vloge.
Brez uveljavitve teh elementov delegatskih odnosov bo zlasti težko izpeljati svobodno menjavo dela, ki je pred nami kot ena najzahtevnejših nalog v preobrazbi obstoječih razmerij v nove družbeno ekonomske odnose, v nove pogoje preseganja odtujenosti delavcev od sredstev, ki jih namenjajo za celovito družbeno reprodukcijo.
In druga pomembna pot v poglabljanju samoupravnih temeljev naše družbe je v dosled-njem uveljavljanju ustavne vloge krajevne skupnosti. Ta v še mnogih sredinah ni dojeta kot sestavina združenega dela, ki lahko v takem smislu zaživi le ob direktnem stiku med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo, ob neposrednem sporazumevanju in delovanju delegatov iz organizacij
združenega dela v delegatski sestavi svetov ali skupščin krajevnih skupnosti.
Prav preko teh skupščin ali svetov krajevne skupnosti bo treba vspostaviti stalen dialog o vprašanjih, ki zadevajo delavce, stanujoče na njenem območju, sindikat v organizacijah združenega dela pa bo vse odgovornejši za sestavo in delovanje svojih delegatov v tako dograjevani vlogi in položaju krajevne skupnosti.
Tudi ža davne pobude zveze komunistov, da moramo zmanjšati nekatere prevelike krajevne skupnosti še nismo povsod uresničili. A tudi to je pogoj ustvarjanju možnosti za ne-posrednejšo udeležbo občanov pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih odločitev glede urejanja pogojev njihovega življenja.
Tovarišice in tovariši! Velike dosežke v razvoju Slovenije in Jugoslavije na katere smo lahko ponosni, pomembno bogatijo tudi napori delovnih rok, vse-razvitejšega samoupravnega gospodarjenja in vse večje uporabe znanja ter znanosti, ki jih vlagajo pri tem delovni ljudje Žalca in celotne Savinjske doline.
Delovni ljudje in občani Žalske občine so vsa leta veliko vlagali tudi v izgradnjo pogojev za kulturno življenje in tem dosežkom se je prav na predvečer te lepe taborske proslave pridružil še nov sodoben kulturni dom na Vranskem.
Besede tovariša Tita, kijih je izrekel ob nedavnem obisku v Sloveniji v razgovoru z republiškim političnim aktivom, nas navdajajo z velikim zaupanjem v lastne sile in z veliko odgovornostjo do njegove misli, da smo večino problemov našega dinamičnega razvoja že pretresli, da imamo jasne usmeritve in da pa bi zdaj bilo potrebno kreniti s pospešenimi koraki od resolucij h konkretnim akcijam, premikom, k izpolnjevanju sprejetih stališč in sklepov.
V prepričanju, da bodo delovni ljudje širom naše domovine kos tudi tej nalogi^ želimo, da bi tudi občani Žalca in Savinjske doline tega prelepega koščka Slovenske zemlje z bogato narodno prebudno, revolucionarno in kulturno tradicijo pokazali, da so jim taborske ideje še žive in da so jim ustvarjalna pobuda pri vsakodnevnih naporih za dosego Titovih in naših skupnih velikih zamisli ter ciljev.
ZABELEŽILI SMO V KS PREBOLD j
Za skupne akcije
zagreti krajani
Prebold se v žalski občini uvršča med tiste prizadevne krajevne skupnosti, v katerih krajani z roko v roki razrešujejo naloge, ki bi jih nepovezani ne zmogli. Med novejše pridobitve sodijo poleg hotela in zdravstvenega doma, nove cestne povezave.
„Kaj vas spodbuja k skupnim akcijam in kakšen delež ima pri tem krajevna samouprava,“ smo pobarali tajnika KS Prebold Dušana Fri-ca:
„Akcija se lotevamo zaradi želje po napredku. Pri tem nam ne gre zgolj za razvoj Prebolda, marveč tudi za okolico. Tako smo letos strnili vse sile pri gradnji cest v Marija Reko. Zgradili smo šest cestnih povezav, kar za poprej odrezane hribovske kmetije pomeni vse.“
Izgradnja cestnih povezav v smeri Marija Reke sodi v program žalske občine. Gre za skupno solidarnostno akcijo, v kateri so udeleženi vsi občani.
Dušan Fric: „Takšna akcija je bila potrebna in nujna, da bi ohranili življenje na hribovskih kmetijah. Veliko mladih je namreč med tem že zapustilo kmetije in se naselilo v dolini. Nove cestne vezi bodo izboljšale položaj prebivalcev obrobnih hribovskih krajev. Mladi so sicer zaposleni v Preboldu pa tudi v Žalcu in Celju, vendar se mnogi vračajo domov, skratka, ostali bodo na kmetijah.“
Pomeni, da je bil že skrajni čas za takšno pomoč in tega se krajani zavedajo. Če bi ljudem ne pomagali, bi kmetije propadle in življenje bi zamrlo.
Fric: „To so partizanski kraji in tako gre za dolg ljudem, ki so v minuli narodnoosvobodilni vojni dali vse od sebe za našo stvar. Seveda pa je pomembna tudi hrana. S tem, da so se hribovske kmetije povezale z dolino, bodo lahko lažje in hitreje vnovčile pridelke in nasploh, viške.“
„V Preboldu se je po zadnji vojni naselilo veliko mladih družin, ki poleg stanovanj potrebujejo tudi urejeno varstvo. Žal, vrtec v
Preboldu že več let nazaj zadošča potrebam. Bi lahko
•••
povedali kaj o nameravani S gradnji novega vrtca? “ H „Dogovorili smo se za gradnjo |§ novega vrtca, ki bo lahko sprejel = v varstvo do 200 otrok. To bo ustrezalo potrebam Prebolda. == Nevzdržno je, da je vrtec zaradi = omejenega pa tudi neprimernega |g prostora, primoran zavrniti doto- = ceno število otrok, ki so potreb- = ni varstva. Z novo gradnjo bomo = ta problem rešili.
Dušan Fric
Računamo na referendumska ee sredstva pa tudi na delež SIS za = otroško varstvo in na sredstva == drugih dejavnikov. Tako, kot EE vsako investicijo, bomo tudi = vrtec gradili z združenimi sred- S stvi in silami. To je sedaj po- == membna in za vse odgovorna || naloga.“
„Lokacija? “
„Vrtec bo stal na zemljišču za = šolo v smeri kopališča. Lokacija = ' je vsekakor primerna. Investicija = bo predvidoma znašala 14 mili- |E jonov dinarjev.
Kar zadeva zdravstveno posta- ee jo, ki smo jo odprli ob Dnevu = republike lani, bi omenil, da se = vanjo zateka 6000 ljudi.“
Kljub vsa leta nazaj živahni = stanovanjski izgradnji, stanovanj = v Preboldu še ni dovolj. Zanimi- || vo je, da prevladujejo strnjene = blokovne gradnje, to je stanovnj- = ski objekti v zaokroženih kom- §= pleksih. Združeno delo bo tudi še prihodnje leto gradilo 40 do 50 = novih stanovanj.
Med ostala dela sodijo asfalti- = ranje ceste Prebold - Gornja ^ vas, ureditev dveh avtobusnih = postajališč itd.
Fric: „Nove delegacije, svež s veter. Ko smo imeli poprej dele- §= gacije združene, se je marsikje = zatikalo. Sedaj, ko ima vsaka = interesna skupnost svojo delega- = cijo, pa so se delegati razživeli. = Bolj se poglabljajo v razreševanje =
Eroblemov, najbrž zato, ker jih = ivo občutijo. Razprave so ži- EE vahne in konkretne . ..“
Na rob bi zapisali še to, da v = krajevni skupnosti Prebold polje = razgibano društveno življenje, EE skratka, v Preboldu ljudem ni || dolgčas.
Tk. L. =
!III>!!!IIIIIII!IIIIIII!IIIII1IIIIIIII1IIIII>III1I!I!III!IIIII!IIII!IIIUIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIII!III!I1IIIIIIIIIIIIIIIIIII1
Levška brv pred
No, tokrat se nihče ne utaplja, ali pa izgublja tla pod nogami, ampak gre za obupajoc klic občanov, ki se bojijo, da bi jim dali inšpektorji porušiti poškodovano brv čez Savinjo v Levcu, brv, preko katere „migrira“ dnevno najmanj 60 občanov.
Res je sicer, da je ta lesena brv, Id je pritijena na jeklene vrvi že več let poškodovana, pa da po vsem tem sodeč nima lastnika, vendar bi jo bilo možno z majhimi stroški ponovno popraviti. Treba pa je pribiti, da imajo inšpektorji v tem primeru kar prav, sicer se nihče ne bi zganil in prišlo bi lahko do nesreče, saj so od tega prehoda čez Savinjo odvisni tudi šolski otroci in starejši občani.
Na pobudo občanov iz Levca je vaški svet takoj sklical zbor občanov, na katerem so do podrobnosti osvetili ta problem, ki že dolgo tare tudi lastnike travnikov, gozdov in vinogradov, ki jih imajo onkraj Savinje. Na ta zbor so povabili tudi
prizadete občane iz krajevnih skupnosti Liboje, Otoka Savinje in Medloga. Le-ta je izvolil dve delegaciji, ki naj bi to žgočo problematiko primemo prikazali na občini v Celju m na občini v Žalcu. Delegaciji sta naleteli na vsestranka razumevanje, še več, načeli ste vprašanje izgradnje primernega mostu čez Savinjo m dobili zagotovilo, da bo tudi most prišel v plan, kar pa je odvisno od dogovora obeh občin.
Pred nekaj dnevi so se za ta vprašanja sestali predstavniki obeh občin in vseh štirih krajevnih skupnosti. Dogovorili so se za popravilo brvi, nastale stroške pa boste krili obe občini in sicer vsaka polovico, medtem ko bo skrb za popravilo prevzela krajevna skupnost „Savinje“, kije imela že doslej iniciativno pri reševanju te problematike kot najbolj zainteresirana krajevna skupnost, saj so njeni občani vezani na avtobusno zvezo s Celjem. Na tem
posvetu so ugotovili, da obstaja že
dalj časa načrt za nov most, čez
Savinjo, vendar ni bilo ustreznega
Hudo je, ko usahne voda v pipah
Polzelani se več let nazaj ubadajo z nezadostno preskrbo pitne in druge porabne vode. Polzela se naglo razvija in tako ni naključje, da se je v bližini industrije naselilo veliko mladih družin.
Ob razgibani stanovanjski in komunalni gradnji pa so Polzelani nekako odlagali temeljito sanacijo že zastarelega vodovodnega omrežja. Sedaj se je stanje zaostrilo že tako daleč, da bo treba ugrizniti v to kislo jabolko, sicer se jim bo zgodilo, da bodo ostali brez vode.
Vode začne primanjkovati zlasti v sušnih poletnih mesecih in to najprej v višjih nadstropjih stanovanjskih stolpičev. Usihanje vode v času, ko bi jo najbolj potrebovali, povzroča stanovalcem veliko nevščenosti pa tudi jezo.
Najteže se prebijajo zaradi pomanjkanja vode v domu upokojencev, pač zaradi tega, ker so domske zgradbe ria hribu. Sedaj imajo krajani v rokah program temeljite sanacije vodovoda, ki zagotavlja boljšo preskrbo z vodo.
Sanacijski program
Sanacijski program, ki ga je pripravilo žalsko Komunalno podjetje, omenja pet faz izgradnje vodovoda na Polzeli. Ze v
prvi fazi bo možno izboljšati preskrbo z vodo in sicer s priključkom polzelskega vodovoda na vodovod Tabor. Predvidena dela bo možno opraviti do konca leta, stroški pa bi znašali 1,8 milijonov dinaijev.
Hkrati načrtujejo drugo fazo, ki predvideva obnovo cevovoda v soseski Center. Zaradi gradnje stanovanj in novega trgovskega centra je obstoječi profil vodovoda postal premajhen, je pa - tudi neprimerna lega cevovoda glede na novi zazidalni načrt.
Zamenjava cevovoda bo stala 400 tisoč dinarjev.
V naslednji fazi bi zgradili
nov rezervoar v velikosti 400 m3, zamenjali bi stari, dotrajani rezervoar v velikosti 50 m3. Z deli bo možno končati do avgusta prihodnjega leta Ta naložba bo stala 2,5 milijonov dinaijev.
Četrta faza izgradnje predvideva obnovo , vodovodnega cevovoda od Tovarne nogavic do glavnega razcepa cevovodov pri Garantu. Zanimivo je, da omenjena dela delno že tečejo in bodo končana predvidoma v letu 1980. Stroški, so predvideni na 500 tisoč dinaijev.
S peto, sklepno fazo, omenjajo sanacijo vodovoda Polzela z izgradnjo manjkajočih cevo-
vodov, tako na Polzeli, kot na Bregu, Izgradnja pete faze pomeni razširitev vodovoda ter izboljšanje oskrbovalnih razmer v naseljih. Stroški za ta dela bodo znašali 1,2 milijona dinarjev.
Izgradnja bo tekla postopoma, kakor bodo dovoljevala zbrana sredstva. Z gradbenimi deli je možno pričeti takoj.
Sedaj tečejo razprave o tem, kako bi se najbolj uspešno lotili tega prepotrebnega dela, ki velja za neodložljivo naložbo, saj gre za preskrbo prebivalstva z vodo.
Za zdaj bi lahko zapisali le to, da program ponuja dobro rešitev in tako je sedaj vse odvisno od dobre volje krajanov in posebej še od delovnih kolektivov na Polzeli. Tu velja zapisati, da polzelske delovne organizacije že vsa leta nazaj vlagajo velika sredstva ne le za razširitev in modernizacijo svojih proizvodnih obratov, marveč tudi za komunalni razvoj svojega kraja.
Po tem najbrž tudi v predstojeći akciji ne bodo rekli ne, vendar pa se bodo delovni ljudje o tem še temeljito pogovorili in slednjič odločali. Tako, kot vse prejšnje akcije, tudi sedanja sloni na prostovoljnem odločanju vseh krajanov.
f------------------—-----------N
O preskrbi z vodo so rekli...
V______________________________,
Rudi Divjak predsednik sveta krajevne skupnosti Polzela.
Rudi Divjak, predsednik sveta Krajevne skupnosti Polzela: „Občasno pomanjkanje vode na Polzeli je naš večletni problem. Polzela se naglo razvija, vsa leta nazaj smo pospešeno gradili sta-
obnovo
dogovora med občinama za realizacijo tega načrta, skratka, niso še ugotovljeni interesi obeh področij, kar naj bi bilo osnova za dogovarjanje. Predlagali so vsem štirim krajevnim skupnostim izvolitev delegatov v skupen gradbeni odbor, ki naj bi poskrbel za popravilo brvi, vzdrževanje brvi in pa za poznejše predpriprave, če bo prišlo do gradnje mostu.
Navzoči so še opozorili na stanje ceste, ki povezuje brv čez Savinjo z naseljem Levec, ki je na nekaterih odsekih skoraj neprehodna. Predlagali so krajevnima skupnostima Savinje in Petrovče, da to cesto s pomočjo zainteresiranih občanov še do zime uredita.
RADO ROTAR
Pogled na dotrajano Levško brv čez Savinjo. Ljudje kljub takšnim opozorilom hodijo čez brv in se izpostavljajo življenski nevarnosti, kakor piše na tabli
novanja, preskrbe z vodo pa žal nismo uspeli zadovoljivo rešiti.
Program sanacije vodovoda, o katerem sedaj razpravljamo, zagotavlja zadovoljivo rešitev tega problema, zato se krajani ogrevamo zanj. Zavedamo se, da dela ne bodo poceni, vendar pa gre za neodložljivo naložbo, kajti voda je osnova za življenje in pogoj za nadaljnji razvoj kra-ja.
Računamo, da bo možno že v prvi fazi, to je, z letos predvidenimi deli, izboljšati preskrbo z vodo. To bi dosegli s priključkom polzelskega vodovoda na vodovod Tabor. Za začetek imamo zagotovljenih
1,8	milijonov dinarjev.
Uspeh akcije je odvisen od dobre volje vseh krajanov, zlasti še delovnih kolektivov, ki se sicer vsakič izkažejo. Za zdaj ne postavljamo konkretnih obremenilnih zahtev, trkamo le na zavest krajanov. Sicer pa problem neredne preskrbe z vodo, občutimo vsi, zato nihče ne bo rekel ne.“
PBEPDKHUi.PffiÉ
t
Bronica Slokar, delavka in gospodinja: „Moja družina stanuje v petem nadstropju stanovanjskega stolpiča. Pri nas največkrat usahne voda v vodovodnih pipah, kar nam povzroča velike probleme.
Bronica Slokar
Dogajalo se je, da ob 14. uri ni pritekla niti kaplja vode iz pip. To je čas, ko vodo najbolj rabimo, bodisi za kuho, umivanje in druge potrebe. Lahko si predstavljate, kaj pomeni nositi vodo v posodah po stopnicah v peto nadstropje.
Zato z možem podpirava prizadevanja za sanacijo polzelskega vodovoda. Če bo treba, bova tudi sodelovala s prispevkom, skratka, sva za skupno akcijo, s katero bo možno ta problem urediti za daljše obdobje.“
Marija Popovska, stanovalka: „V našem stanovanju, ki je v drugem nadstropju, smo se znašli večkrat brez vode. Voda je usahnila največkrat v času, ko jo najbolj rabimo pa tudi ob sobotah in nedeljah. Starši, ld smo zaposleni, v teh prostih dneh porabimo veliko vode: bodisi za pranje perila ali druge potrebe.
Če je voda tekla v kleti, je še nekako šlo, zapletlo pa se je, ko smo bili primorani po vodo k bližnjemu studencu. Kakšenkrat se je tudi zgodilo, da sp otroci (govorim na splošno) pozabili zapreti vodovodne pipe in tako je še tisto malo vode, ki je
firitekla po ceveh v nadstropja, stek-o brez haska v kanal.
Menim, da je sanacija vodovoda na Polzeli neodložljiva, potrebna bolj, kot vse drugo, zato sedaj ne bi smeli zamuditi niti trenutka. Sem zato, da strnemo vse sile za izvedbo programa.“
Martina Jurjovec, direktorica Doma upokojencev Polzela:
„Zaradi vode imamo velike težave, kar je splošno znano. Domske zgradbe so na hribu in tako vode pri nas najprej zmanjka. Če do novega leta ne bomo izboljšali preskrbe z vodo, to je potegnili cevi skozi Parižlje, lahko dom zapremo. Hudo je, da moram to izjaviti, vendar ne vidimo drugega izhoda.
Od 140 varovancev, imamo 70 oseb, ki so privezani postelji. To so stari in onemogli ljudje, ki jim je treba po večkrat dnevno zamenjati rjuhe in drugo perilo. To, da smo v dneh, ko usahne voda v pipah, primorani po vodo drugam in jo greti v loncih za umivanje ljudi (varovancev) je nevzdržno. Veliko sredstev in časa porabimo za prevoz umazanega perila drugam. Dom ima sicer šest pralnic, vendar pa je tu problem vode.
Marija Popovska
Le požrtvovalnosti kolektiva se lahko zahvalimo, da smo v takih nemogočih razmerah obdržali red in zadovoljivo čistočo, vendar pa takšno stanje ne more dolgo trajati.
Upam, da pri realizaciji začrtanega sanacijskega programa ne bo zadržkov, saj gre za razrešitev problema, ki nas tare že več let.“
Lahko bi rekli, da bi podobne odgovore dobili tudi od ostalih krajanov, zato glede sanacijskega programa ni kaj premišljevati.
Tk. L
OBČANOVA POROTA
Žalec se uvršča med tista mlada mesta na Slovenskem, ki vidno spreminjajo svoj izgled. Nova stanovanjska naselja, modema blagovnica, avtobusna postaja, tržnica in še marsikaj spreminja podobo starega Žalca.
Senčna stran nasproti naštetim pridobitvam pa je žalsko gostinstvo. Problem je v tem, ker je večina gostišč ob nedeljah in praznikih zaprta in tako gostje nemalokrat zaman tikajo na vrata.
Problem je zlasti sredi turistične sezone, ko se valijo skozi Žalec dolge kolone domačih in inozemskih motoriziranih turistov. Ni jih malo, ki zavijejo na parkirišče. Po dolgi vožnji so potrebni počitka pa tudi okrepčila.
Žal sta ob nedeljah odprti le gostišči , Jvanka“ in „Rizmal“ ki pa v konicah tudi ne motera ustreči vsem; gostilni pa sta tudi zunaj centra mesta.
Največja restvaracija NA—MA je ob nedeljah in praznikih obvezno zaprta, prav tako pa tudi „Hmeljar“ in kolodvorska restavracija“. In če je že v Žalcu tako, bi človek pričakoval, da bodo dovolj vidne reklamne table goste napotile v nekaj kilometrov oddaljeni Prebold — v hotel.
Menim, da takšen odnos do gostov in nasploh do turizma, ni najboljši. Se bo v tem pogledu obrnilo na bolje?
S.	E. Žalec
Odgovor:
Poslovni čas gostinskih obratov določa uredba iz leta 1975, ki pravi, da poslovni časdoloča-jo samoupravni organi delovnih organizacij oziroma lastniki zasebnih gostišč upoštevajoč krajevne potrebe turizma in načela dobrega gospodarjenja.
Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Žalec je že preko Združenja samostojnih obrtnikov v Žalcu apeliral na zasebne gostince, naj bi se sporazumeli in aogovorili glede odpiralnega časa, žal pa ni uspel.
Zato se je IS skupščine občine Žalec odločil, da bo z odločbo urejal odpiralni čas gostišč, kako bi v naslednji turistični sezoni zagotovili ne le v Žalcu, marveč nasploh v občini, boljšo ponudbo gostinskih storitev.
MIRAN VOVK, referent za malo gospodarstvo, trg in cene skupščine občine Žalec
V žalski občini imam zemljišče, na katerem bi si rad sezidal stanovanjsko hišo. Žal pa zemljišče ni v gradbenem okolišu. Zanima me ali lahko dobim izjemno lokacijsko in gradbeno dovoljenje?
D. S. Celje
Odgovor:
Z urbanističnim programom, ki je bil sprejet z odlokom decembra lani je določeno po kakšnem urbanističnem dokumentu se posamezno naselje v občini urejuje. Urbanistični program je bil v javni razpravi v smislu zakonitih določil.
Neglede na rok razgrnitve, so bile obravnavane tudi pripombe, ki so prispele po roku. Na sistem osnovne urbanizacije (ohranitev doline, pozidava ob-raja) ni bilo bistvenih pripomb, najbrž zato, ker so bila izhodišča predhodno obdelana in sprejeta s smernicami za izdelavo prostorskega plana in dogovoru o temeljih prostorskega plana od leta 1977 do 2000. Sestavni del urbanističnega programa je tudi navodilo za njegovo izvajanje, ki določa način urejanja in varovanja prostora za vse porabnike.
Od 105 naselij v občini je pet vodilnih naselij (Žalec, Šempeter, Polzela, Prebold in Vransko, po urbanističnem načrtu pa bosta se urejali tudi naselji Petrovče in Braslovče.
Za posamezne cone znotraj urbanističnih načrtov je skladno z urbanističnim načrtom predvidena izdelava zazidalnega načrta, kar je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in za izdajanje lokacijskih dovoljenj.
Poleg naštetih naselij se z zazidalnimi načrti urejujejo še deli naselij: Arja vas, Breg pri Polzeli, Drešinja vas, Dobriša vas, Dolenja vas, Griže, Gotov-Ije, Gomilsko, Gornja vas pri Preboldu, Levec, Letuš, Latko-va vas, Ložnica, Liboje, Kapla vas, Kasaze, Migojnice, Male Braslovče, Šentrupert— Trnava, Šmatevž, Parižlje, Tabor, Vinska gora, Vrbje in Zabukovica.
Po zazidalnem načrtu oziroma na podlagi skupinske lokacijske dokumentacije se urejujejo tudi območja, ki so v urbanističnem programu občine predvidena za gradnjo počititniških hišic in mešano gradnjo (stanovanjske in počitniške hišice).
Vsa ostala naselja v občini se urejajo po urbanističnem redu s tem, da je za 62 naselij določena skrajna meja zazidljivosti
Spričo tako številne že sprejete in po urbanističnem programu še predvidene urbanistične dokumentacije, ki sloni na racionalnem gospodarjenju s prostorom in smotrnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, lokacij, ki niso v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo, ni možno izdati.
Lokacije tudi niso možne izven mej zazidljivosti. Po vsem tem izjemne lokacije niso več možne.
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Žalec.
NAS PORTRET:
Naš Dare in njegova slikarska paleta
„Dare Zavšek je mlad, talentiran slikar, ki je že na začetku svoje umetniške poti pokazal samonikli umetniški izraz, tako v vsebini, kot v formi.
V naše slikarske vrste prihaja kot samouk s trdnim zaupanjem vase, borbeno in delovno razpoložen, kot se spodobi mlademu umetniku, ki hoče s svojo humanistično vizijo sveta osmisliti življenje in s sredstvi lepote iskati resnico ter spreminjati svet in človeka v njem“ je o mladem žalskem sHkaiju samouku zapisal v njegov katalog pisatelj in likovnik Tone Svetina.
Aleksander Basin: „Zavšek se bori za resnične razsežnosti svojega slikarstva, zaveda se, da so del njegove resničnosti, o katerih govori v svojem likovnem jeziku...“
Z Daretom Zavškom sediva v delovni sobi njegove stare hiše za žalskim poko-pališčnim zidom, zreva skozi napol zastrto okno v ugašajoči jesenski popoldan ter otipavava misli in pravšnje besede za pogovor.
Hrupa na cesti skoraj ni slišati, tiho je tu, sredi zelenja, le psica na dvorišču, ob kateri se motovili mladič, kakšenkrat zabevska.
„Dare, vesel sem, da si uspel in da se je uresničilo, kar si napovedal ob najinem zadnjem razgovoru pred tremi leti.“ sem dejal in pretrgal molk.
„Ja, spominjam se,“ je odvrnil. Oba sva mislila o njegovih začetniških letih, ko je že slikal, a še ni prestopil stopnice anonimnosti mladega slikarja samouka. Pa je že takrat Dare zatrdno verjel, da je na pravi poti in da bodo njegove slike ljudje opazili.
Potlej sva se pogovarjala o njegovih osmih samostojnih razstavah pa o 19 skupinskih, ki so mu odprle pot do ljudi. Kar zadeva samostojne razstave, je Daretu zlasti pri
to moj kraj, v katerem živim in ustvarjam,“ je dejal Dare.
„Človek mora imeti v sebi veliko hrabrosti, da se odloči kot slikar amater za negotovo pot profesionalizma,“ sem vprašal Zavška.
„To že, vendar nisem nikdar premišljeval o tem, kaj bo, če ne bom uspel. Že od šolskih let sem slikal in risal, skratka, slikanje je bil moj življenjski cilj. Bila je to nezadržna življenjska sila, hotenje po ustvarjanju in izražanju, kar sem čutil oziro-
.43.
Dare Zavšek
srcu nedavna razstava v Savi-novem salonu v Žalcu.
Uspela je in kirtiki so jo ugodno ocenili. Njegove slike so ljudje opažih in danes krasijo marsikatero stanovanje. „Te samostojne razstave v Savinovem salonu, sem bil še posebej vesel zato, ker je
pri delu
ma, kar čutim. Če bi na tej poti iskal zgolj materialne dobrine, bi se odmaknil od svoje humanistične vizije življenja in sveta, ki zori v meni.
Res pa je, da človek mora tudi živeti, zato sem vesel, da ljudje moje slike kupujejo-
„Načrti? “
„Slikam, ustvarjam, in če me bodo povabili, bom še naprej razstavljal. Tu ne gre zgolj za samostojne, marveč tudi za skupinske razstave.
„Bi nam zaupal, kje najdeš motive za svoje slike? “
„V okolju, v katerem živim. Treba je le dobro pogledati okrog sebe pa se snov sama od sebe ponuja slikarju, da vzame v roko čopič. Rad upodabljam stare zgradbe, hiše, kozolce in drugo, skratka, umirajoči svet, iz katerega pa polje novo življenje. Svet je v večnem gibanju, presnavljanju.
Slikam tudi človeka, opozarjam na človečnost, ki se utaplja v svetu hlastanja za tehniko in drugimi dobrinami. Sicer pa je pred mano še strma pot, ki pa se je ne bojim.“
„Hiša, v kateri živiš in ustvarjaš, je stara in najbrž bi za delo rabil nove prostore? “
„Res je, živim in delam v stari hiši in pri tem sem utesnjen. No, ta moj dom izžareva domačnost in toplino in tako sem z njo zadovoljen. S tem seveda ne mislim reči, da si ne želim boljše prostore.
„Si želiš iz Žalca v večje mesto? “
„Za zdaj ne. Rad imam Savinjsko dolino, njeno slikovito podobo pa tudi ljudi, ki tu živijo.
„Hvala, Dare!“
LOJZE TRSTENJAK
Prigode vaškega muzikanta
Osemindvajset let je delal pri peči stare ložniške opekarne, staknil silikozo in se slednjič upokojil. Še tako trdo delo, ki se je odvijalo v neznosni vročini, pa Žavskemu ni vzelo veselja do harmonike.
Kot se spominja, je Ivan začel igrati na hramoniko že kot kratkohlačnik in potlej ga je ta spremljala skozi življenje - vse do danes. Harmoniko ima spravljeno na častnem mestu in ne mine dan, da je ne bi vsaj enkrat vzel v roke in izvabil iz nje lepe domače viže.
„Joj, to so bili časi,“ se Ivan spominja svojih potepov kot vaški muzikant po porokah in veselicah. Žavskega so ljudje radi vabili na gostije in podobna
kmečka slavja, najbrž zato, ker je bil veseljak in ker je harmoni-
Spominov je veliko. Ivan Žavski s harmoniko
ka pela v njegovih rokah vso noč do belega dne.
„Ja, takrat sem bil še mlad in ni mi bilo težko brez spanca preigrati dve noči, potlej pa začeti delo ob peči“ pravi. Na gostijah si je nabral tudi veliko okroglih.
„Nekoč se je zgodilo, da je ženinu in svatom ušla nevesta, da še opažih niso kdaj. V hiši je nastal preplah, sorodniki so si puhli lase, svatje pa so povešali nosove in se odpravljali domov.
Takrat sem zaigral takšne poskočne viže, da so svate zasrbele pete in so se jim kljub nastali nerodni situaciji obrazi razlezh v nasmeh.
Jaz pa gromko, da je odmevalo po hiši: Kaj bi to, pečena
prata se ponuja na mizi in gospodar je zabil pipo v vinski sod! Svatje so potlej sedli za mizo, jaz pa sem raztegoval meh, kot zlepa ne. In koje bilo najbolj veselo, se je vrnila še nevesta, skratka, vse se je dobro izteklo.“
Na kmečkih porokah je bilo v navadi, da je muzikant izmaknil nevesti čevlj z noge. To dragoceno trofejo je dal na licitacijo, nevesta pa je plesala kar z nogavico. Če gostje niso hitro napolnili klobuka z denarjem, ki je nevesta morala preobleči strgano nogavico. Šele ko je muzikant opazil, daje v klobuu dovolj denarja, je vrnil nevesti čevelj. Denar v klobuku je bilo godčevo plačilo.
Tk. A.
Če še niste dedek ali babica, boste lahko nekoč postali in tako je naša zgodba namenjena tudi vam.
Moja babica je bila zlata ženska in kdo bi vedel, kolikokrat smo se otroci zatekli k njej ter si pred očetovo šibo našli varno zatočišče v njenem košatem krilu. Dogajalo se je tudi, da nam je stisnila v dlan kak dinar, skratka, zlata ženska, vam rečem.
No, v naši zgodbi bo reč o zlatem dedku, ki mu bomo rekli ata Boštjan. Pa je dedek Boštjan še krepak dedec, ki še lep čas ne bo izpregel in sedel za zapeček Strokovnjak je, da mu v naši regiji zlepa ni enakega, kajti še tako zahtevne ekonomske ocene, mož stresa kot iz rokava.
Zgodilo se je, da je dedek Boštjan moral na važen sestanek in to v nedeljo, ko je sicer dan počitka Šlo je za obrazložitev zahtevnega ekonomskega elaborata
Za konferenčno mizo je že sedelo kakšnih dvajset referentov z načelniki oddelkov in
Dedki in babice
županom. Pogledovali so na uro in premišljevali, kaj je zadržalo predavatelja, da to pot ni točen?
Tedaj so se odprla vrata in predavatelj Boštjan se je zadi han od nagle hoje opravičeval zaradi zamude. No, opravičilo sploh ni bilo potrebno. Referenti so od začudenja pozabili zapreti usta, ko so se zazrli v Boštjanove roke. V levi roki je držal zajetno aktovko, v desni pa nekak živ tovor.
Pod pazduho je namreč nosil odejico in zglavnik, iz katerega
• ••
jih je zvedavo gledal prikupen otrošk obrazek. „Danes je tako naneslo, da sta otrokova starša odpotovala in poprosila dedka, da popazi nanj,“ je dejal Boštjan.
To rekši, je mož razprostrl odejico v kotu, nanjo položil otroka in stopil k tabli. Dejal je še: „ Tanjica, tu boš lepo čičala in gledala dedka, kako bo predaval!“
Dveletna Tanja se je smehljala in dvigala ročici proti dedku, ki pa se je med tem že poglobil
v snov. Referenti so prisluhnili £ njegovim besedam in si zapisovali številke, hkrati pa škili v kot, kjer je sedel otrok. Snov je bila preveč zahtevna, da bi referenti premlevali „hecno“ situacijo v konferenčni sobi, pa tudi otrok je bil priden, kot bi se zavedal, da sedi pred tako pomembnim avditorijem.
Tedaj se je iz kota zvonko oglasilo: „Dedi, lulat.,.!“
„Aha, lulat, takoj“ je dejal dedek, pomežiknil referentom in vzel otroka v naročje. Bilo je hitro opravljeno in čez dve minuti je Boštjan nadaljeval predavanje.
Minilo je še pol ure in spet se je otrok oglasil iz kota:
„Dedi, kakat!“
„Aha, kakat, takoj!“
V treh urah je bil elaborat razgrnjen in referenti so rekli, da je dedek Boštjan imenitno obrazložil to reč - tako, kot vsakič. In ko je predavatelj odhajal s svojim živim tovorom skozi vrata, so referenti imeli toplino v očeh.
Ja, dedki in babice. . .
LOJZE TRSTENJAK
Dokler nisi zašel v moj svet, sem bila deklica maja, ljubila sem jorgovan in sonce, ki vzhaja
Prebujala sem se
v rosnih jutrih prhutajočih golobov, znala sem se smejati in jokati od sreče.
Od kar si prišel se prebujam v nočeh in ihtim v snu.
Zakaj si mi vzel jutra, prepodil golobe z balkona in pustil sivino zidu?
Kaj nisi vedel, kako v ljubezni živim, v bolečini zorim in v samoti umiram?
Ti si le prazna izložba: na steklu za mimoidoče napis:
VSTOPITE, UGODNO - RAZPRODAJA SRCA
Zdaj vem: le mimo tebe sem šla,
v tebi sonce nikoli ne vzhaja
in jaz ne bom nikoli več deklica MAJA
ram
Trim
Zadnja leta minevajo v znamenju športa — rekreacije — TRIMA. To je pohvale vredno, saj tako skrbimo za naše ljubo zdravje, krepimo telo, poleg tepa si marsikdo nabere cel p kolajn, pohval in pokalov. Naš sosed Binč, na primer, si je nabral zavidanja vredno zbirko kolajn. Sodeloval je na vseh TRIM akcijah, kot so: VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO in še na drugih. Vedna je bil prvi na cilju, oziroma je kar tam počakal tiste, ki so prikolesarili in priplavali in jo potem družno z njimi mahnil v najbližjo oštarijo proslavljat zmago, kjer so se
rtem še pozno v moč rekreira-Kaj hočemo, nekateri so res „razgrizeni“ športniki.
Drugi, ki nimajo časa za take TRIM akcije, pa se odločijo za domačo rekreacijo, tu mislim predvsem tiste, ki telovadijo doma ob gledanju TRIM-ske televizije. Ti nadobudneži tako vestno telovadijo in ponavljajo vaje, da spodnji sosed, čeprav morda leži v postelji, telovadi z njimi. Naslednja vrsta rekreacije, pa je tako imenovana nedeljska rekreacija ali bolje poznano — vikend. Poznam take, ki se v nedejo že na vse zgodaj stlačijo v avto, cela družina -jasno in še prijatelji, potem pa zdrvijo v gostilno v naravi, kjer potem cel dan v zakajenem prostom in ob hreščeči glasi iz juxe-boxa, jejo čevapčiče in ribe — v gostilni seveda — pijejo alkohol in se potem pozno v noč slalomsko, pod rekreacijo (beri reakcijo) alkohola kljub oviram, srečno pripeljejo na cilj.
Tudi upokojencev ne gre zanemarjati, kar se tiče rekreacije. Naš ata imajo prijatelja, ki hodi poleg penzije rekreativno v službo. Ko so mu svetovali, da naj pusti mesto mladim, mu je v „ksiht“ zabrusil, da ne hodi v službo zaradi denarja, ampak zaradi rekreacije. Potem lahko tudi tistih 5.000,00 dinarjev na koncu meseca, ki jih dobi poleg penzije, vzamemo bolj rekreativno.
Sicer pa so bile najbolj priljubljene športne panoge tudi v letošnjem letu: skok čaz plot, tek z ovirami na dolge proge, ko pride domov lastnik plotu in metanje krožnikov v glavo ter boks v kuhinjskem ringu. In prav tu smo, kakor vsa prejšnja leta, osvojili največ prvih mest in se jih najbolj številčno udeležili.
No, da ne bom preveč kritizirala teh zaslužnih asov, naj na koncu povem še to, da se rekreiramo prav vsi in to, kar je najbolj važno, vsak dan. Naši funkcionarji so najbolj aktivni tedaj, ko se dajejo za denar, mi drugi — navadni občani pa imamo prav tako velika tekmovanja vsak dan, ko tekmujemo, kdo bo imel boljši avto, večjo hišo, lepši vikend in katera babnica bo najlepše oblečena.
Da so rezultati odlični na vseh področjih, mi dovolite, da omenim še to, da smo svetovni prvaki v košarki, za kar izrekam našim košarkašem ob tej priliki največje priznanje in pohvalo.
Pa nasvidenje v prihodnji številki
VAŠA
„SAVINJSKA TONČKA“
KORISTNA NALOŽBA OB SAVINJI:
Milijoni v smeteh
Pogled na odlagališče smeti in odpadkov
Surovina Maribor TOZD Celje je investitor nove zbiralnice odpadnih surovin ob Savinji pri Žalcu. Gre za pomembno pridobitev, saj ima objekt 750 m2 pokrite in več tisoč kv.m. zunanje površine. Gradbeni stroški z opremo vred presegajo pet milijonov dinarjev.
Človek se nemalo začudi, ko se dokoplje do podatkov, kolikšna sredstva zakopavamo v zemljo brez haska, med tem, ko visoko razvite industrije države vse te odpadke zberejo, sortirajo in pošiljajo industriji v ponovno predelavo. Prihranek gre v milijarde.
Smeti nasproti lignitu
Zanimivo je, da en sam kub. meter smeti vsebuje več toplotnih kalorij, kot tona velenjskega premoga. Med tem, ko v industrijsko razvitih državah že desetletja smeti uporabljajo kot dragoceno surovino za pridobi vanje toplotne energije (toplarne), pri nas smeti zakopavamo v zemljo.
V Angliji imajo na primer veliko in moderno toplarno na smeti. Nizozemci vso kanalizacijo pretočijo skozi posebne filtre in tako pridobivajo v kmetijstvu dragocena dušična gnojila, skratka, odpadne surovine so vse bolj iskane v svetu, zato je skrajni čas, da jih tudi pri nas začnemo ocenjevati z drugačnimi očmi, kot doslej. Nesporno je, da so v smeteh in drugih
odpadkih milijoni, ki pa jih zametujemo s tem, da smeti in druge odpadke zakopavamo v zemljo.
Divja smetišča celo po gozdovih
Človek se zgrozi ob pogledu na nedovoljena, divja smetišča in odlagališča odpadkov. Najdemo jih ne le po opuščenih gramoznicah in drugih grapah, marveč tudi sredi lepih gozdov.
Ljudje naskrivaj (največkrat ponoči) vozijo ali odnašajo odpadke na takšna nedovoljena mesta, ne da bi pomislili, da s tem kazijo okolje. Tudi se ne zavedajo vrednosti vseh teh odpadkov, skratka, obnašajo se, kot slabi gospodarji.
Med delovnimi organizacijami, ki zbirajo odpadne surovine, je zlasti uspešna Surovina. Prizadeva si, da bi zajela kar največ odpadkov ter jih sortirane posredovala industriji za nadaljnjo predelavo. V ta namen, kot kaže žalska naložba, vlaga tudi izdatna sredstva. Pri Surovini namreč povsem pravilno menijo, da je treba najprej poiskati oziroma se opreti na lastno surovinsko bazo in bi šele potlej kazalo odpadne surovine uvažati.
Poznavalci razmer zagotavljajo, da na primer celjski industrijski bazen krije velike količine odpadnega železa in podobnih surovin, ki jih je možno izkopati in nameniti industriji.
Žal je za zdaj tako, da indu-
strija nekatere odpadne surovine ne prevzema. Naj navedemo samo odpadke, ki se grmadijo v proizvodnji emajlirane in pocinkane posode. Zbiralec je tako primoran te odpadne surovine izvažati.
Zakonodajalec se je zavedajoč izrednega pomena zbiranja odpadnih surovin že spomladi letos odločil za nov predpis, ki zbiralce surovin uvršča med industrijo. Drži, da na tem področju še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti. Pri celjskem TOZD Surovina že nekaj časa proučujejo možnost predelave posameznih odpadkov za industrijske oziroma potrošnike namene.
Surovin (odpadkov) zberejo
iz leta v leto več. Tako so leta 1974 zbrali v Celju 416 ton odpadnega papirja, letos pa predvidevajo že 2000 ton in pri tem ni vštet odpadni papir celjske industrije.
Nov veter v žalski občini
V žalski občini zadnji čas posvečajo veliko skrb prostorskemu načrtovanju, v katerem ima svoje mesto tudi urejenost odlagališč za odpadke, slednjič pa tudi smotrna poraba odpadkov v industrijske namene.
Posnetki: nova zbiralnica odpadnih surovin ob Savinji. 2. pogled na eno od odlagališč smeti in odpadkov v Savinjski dolini.
Tk. A.
NOV USPEH SIP ŠEMPETER:
Kombajn za obiranje koruze, najnovejši izdelek SIP Šempeter nedvomno pomeni veliko pridobitev za naše kmetijstvo. Gre za kombajn izvirne konstrukcije, ki je rezultat petletnega marljivega dela skupine strokovnjakov razvojnega oddelka SIP, ki ga je sofinancirala Razvojna skupnost SR Slovenije.
Kombajn je priključni stroj za vse vrste traktorjev od 30 KM dalje ter je posebej prirejen za potrebe individualnih kmetij-
skih proizvajalcev oziroma strojnih skupnosti.
Kombajn se odlikuje po tem, da požanje koruznico, obere koruzne storže, razžene koruznico, olička storže ter jih transportira v kiper keson. Odlikuje ga tudi lična konstrukcija, obere vse storže ter jih čisto olička, skratka, gre za stroj domače izvedbe, ki je priročen za naše rezmere.
Na rob naj zapišemo, da so kombajn na nedavni demonstra-
ciji v Šempetru, zelo ugodno ocenili ne le kmetovalci, marveč tudi republiški strokovnjaki in funkcionarji, med drugim republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk in predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Slednji je nov kombajn tudi krstil s steklenico šampanjca.
Na posnteku: obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo delovanje novega kombajna SIP Šempeter.
L. TRSTENJAK
Dorniku
Obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo nov kombajn SIP Šempeter med obiranjem koruze
Karel Dornik v Ločici se uvršča med tiste klene kovaške mojstre, ki se držijo svojega ustaljenega proizvodnega programa. Mož kuje imenitne sekire, lemeže in drugo orodje za tekočo rabo.
Dornik je za svoje kovaške izdelke prejel na sejmih in raz-stavah nič koliko priznanj in plaket ter medalj. Priznanje je prejel tudi za svoje izdelke na slovenski razstavi v Slovenj Gradcu.
„Kaj vam pomenijo vsa ta priznanja? “ smo vprašali Dornika. Zamahnil je z roko, kot bi želel odgnati nadležno muho in dejal: „Kaj bi to. Železa ne kujem za medalje, marveč za ljudi, ki orodje potrebujejo.“
Potlej sva kljub obilici dela, ki ga je klicalo, malce posedela in se pogovorila o kovaški '»hrti.
„Ja, doma nas je bilo 15 otrok, preveč, da bi bilo za vse pod domačo streho dovolj dela in kruha, zato smo se otroci kmalu oprijeli poklicev. Trije bratje smo danes orodni kovači in tako nadaljujemo tradicijo kovaške obrti naše hiše.
Moji predniki so živeli v Tržiču, ko pa je moj ded pred sto leti kupil v Jagnjenici kovačijo, smo se naselili v Posavju. V tej kovačnici še danes tolčejo kovaška kladiva. No, jaz sem se oženil sem v Ločico in kmalu odprl kovačico. Že poprej sem izučil nekaj vajencev, tu v Savinjski dolini pa delam kar sam.“
Mojster Dornik pravi, da mladi Savinjčani niso zagreti za kovaško obrt, zato ne bi dobil vajenca, pa če bi ga tudi hotel. Mladi raje izbirajo druge, konju-kturnejše poklice. Zadnji čas Dorniku pomaga zet, katerega bi rad ogrel za kovaško obrt.
„Pa vaše orodje gre v denar? “
„Gre, gre. Veste, orodnih kovačev je vse manj, ljudje pa orodje potrebujejo. Kujem sekire, lopate, plužne lemeže in podobno orodje.
Pa nikar misliti, da je to nezahtevno delo. Kovač, ki želi skovati dobro sekiro, mora doseči ustrezno trdoto železa, sicer izdelek ni tak kot si ga stranka želi. No, orodje kujem že dolga desetletja in tako sem si nabral veliko izkušenj.“
Zanimivo je, da si mojster Dornik rad ogleda vsak izdelek, ki pride iz rok umetnih kovačev. Izdelek je po njegovi presoji le takrat dober, ko zaživi pred človekom.
„Vi boste najbrž še kovali sekire in drugo orodje? !“ „Seveda, kaj bi drugega tudi
Eočel. Žal mi je le, da orodno ovaštvo počasi izumira, ker ni dovolj mladih, ki bi prevzeli dela Tudi jaz nisem več mlad in zdravje mi nagaja, vendar je v rokah še dovolj moči, v glavi pa volje do kovanja. Dokler bom tak, bo v moji kovačnici še pelo in pozvanjalo železo.“
„Davki?“
„Nimam pripomb. Tisti, ki usmerjajo davčno politiko se zavedajo, da takšne obrti nazadujejo, odmirajo, zato davek odmerjajo po pameti.“ „Združenje samostojnih obrtnikov? “
„Ko grem v Žalec in potrkam v njihovi pisarni, imam občutek, da sem prišel k svo-
u
jim.
„Hvala za pogovor!“
-LT
OB KONGRESU SLOVENSKE MLADINE:
Velika zavzetost mladih
V	Novi Gorici se je pred kratkim končal X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Žalsko občinsko konferenco je na kongresu zastopalo osem delegatov, ki so se na to delovno srečanje resno pripravili in s svojim prispevkom doprinesli pomemben delež k oblikovanju resolucije. V svojih referatih, ki so jih imeli v komisiji za interesne dejavnosti, komisiji za politični sistem socialistične demokracije in v komisiji za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, so poudarjali stališča, ki so jih izoblikovali mladi v predhodnih javnih razpravah.
X.
★ KONGRES ZSMS
Nova Gorica 12/14 oktober 1978
Delegati so delovali v komisiji za družbeno-ekonomske odnose, vendar zaradi prevelikega števila kongresnih referatov v tej komisiji, niso uspeli dati svojega prispevka v takšni meri, kot bi ga lahko sicer.
Velja pa poudariti, da so delegati iz naše občine povsem upravičili zaupanje mladih, saj so se dosledno držali sklepov, ki so jih sprejeli na zadnji konferenci OK ZSMS.
Omeniti je potrebno nepo-trditev kandidatne liste za člane Republiške konference ZSMS, katerih poprečna starost presega 26 let, kar je opozorilo, da bo potrebno v prihodnje ob kandidiranju za vodstvena mesta v RK ZSMS misliti na starostno strukturo predlaganih kandidatov.
Z izvedbo in organizacijo kongresa so delegati in gostje zelo zadovoljni, saj je bila brezhibna. Mladi iz Nove Gorice so se resnično potrudili. Mesto je plapolalo v zastavah, razlegala se je revolucionarna pesem,
(----------------------
foto tonica
Jurčec Tonica —
Žalec,
Šlandrov trg 2.
Fotografiranje:
—	črnobela tehnika
—	color tehnika
izdelava amaterskih črnobelih slik
—	Sprejemam v izdelavo color — barvne filme
Slike za legitimacije v 3 dneh, amaterske črnobele v 3 dneh, ostalo po dogovoru. Prevzemam tudi reportažno fotografiranje v črno-beli in color tehniki.
Se priporoča foto tonica
\______________________/
VAJE
PRIPADNIKOV TO
V	občini Žalec so pred dnevi potekale vaje enot teritorialne obrambe na Polzeli, Šeščah, Vranskem, Gotovljah, Libojah in na Ponikvi. Med udeleženci vaj so bili tudi mladinci prostovoljci, ki se tako v praksi srečujejo z osnovnimi vojaškimi znanji. Enoto na Polzeli, ki je bila sestavljena iz treh krajevnih skupnosti, je vodil kapetan Tone Korenjak. Ob obisku nam je povedal: „Umik vaj je bil kar natrpan in zahteven. Se posebej to velja za praktični del, kjer smo vso pozornost namenili strelskim položajem, izbiri zaklona, preiskovanja zemljišča, oddelku v vlogi izvidniške patrulje, oddelku v napadu o oboroženih silah in sistemu splošnega ljudskega odpora.“
T.	TAVČAR
okrasne gredice so se bohotile v rdečih vrtnicah, ki kot simobl mesta lepšajo tudi kongresno značko.
Bivanje v mestu so popestrile najrazličnejše razstave, tekmovanja in kulturne prireditve.
X kongres ZSMS je uspel. V delu že omenjenih petih komisij, kjer so se obravnavala vsa področja aktivnosti in interesov mladih, je bilo izrečenih toliko ustvarjalnih besed, ki so poleg referata dosedanjega predsed-
Krajani Vranskega se že več let nazaj pogovarjajo in iščejo možnost, kako bi se dokopali do nove zdravstvene postaje. Obstoječa je v stari, dotrajani zgradbi in ne ustreza potrebam sodobne zdravstvene službe.
V	novem objektu, ki bi ga zgradili, bosta zdravstvena postaja in lekarna s vsemi pripadajočimi prostori. Tako bo treba zagotoviti prostor za splošno ordinacijo, ordinacijo za žene in otroke ločeno, priročni laboratorij, patronažo, zobno ambulanto, tudi za otroke, zobno tehniko, prostore za lekarniško postajo, sanitarije itd.
V	novi zgradbi so potrebni še manjši upravni prostori za administracijo, knjižnico, vodjo zdravstvene postaje itd. Tako organizirana in opremljena zdravstvena služba na Vranskem bi lahko v celoti pokrivala potrebe po zdravstvenem varstvu, razen zahtevnejših pregle-
Občinska gasilska zveza Žalec je v Tednu varstva pred požari (od 23. do 29. oktober) izvedla pester program prireditev. 19. oktobra ob 16. uri je bil posvet o izvedbi programa v tednu požarne varnosti, že pred tem (11 oktobra) pa je bila izredna razširjena seja štaba operative pri OGZ Žalec.
23.	oktobra ob 16. uri je bil v dvorani družbenih organizacij v Žalcu posvet in delovni sestanek operativnega kadra OGZ Žalec, ki so se ga udeležili poveljniki ali njihovi namestniki Gasilskih društev ter vsi častniki in podčastniki občinske zveze.
Od 24. do 28. oktobra so se zvrstili posveti in delovni sestanki po delovnih organizacijah. Akcijski napotki: večja prizadevnost usposabljanja vseh zaposlenih o požarni preventivi z raznimi demonstracijami ter uporabi ročnih gasilskih aparatov, posebej pa še budnost in sposobnost vratarjev in nočnih čuvajev.
Med 24. in 28. oktobrom so sektorski poveljniki s svojimi štabi izdelali obrambne napadalne načrte za izvedbo prak-
nika RK ZSMS, Ljuba Jasniča, vizionama iztočnica v delovanju ZSMS do prihodnjega kongresa.
Brez dvoma pa je, da bodo delegati v sestavi: Kruleč Danic a Tominšek Metka, Janko Napotnik, Žagar Oto, Milojka Tomažič, Danilo Basle, Jelka Adrinek in Darko Naraglav tisti, ki se bodo potrudili, da bodo kongresne resolucije potrjene v praksi tudi v naši občini.
DARKO NARAGLAV Prebold 127/c
dov s področja medicine dela, laboratorijskih in drugih preiskav in specialističnih hospital-nih dejavnosti.
Podoben problem imajo krajani v Libojah, kjer se vršijo zdravstvene dejavnosti v neustreznih prostorih. V letu 1979 se predvideva izgradnja nove zdravstvene postaje v Libojah, ki bo v sklopu blokovne izgradnje. V teh prostorih se bo izvajalo splošno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo. Priprave za izgradnjo te postaje so v polnem teku.
V obeh primerih bodo sredstva za pokritje investicij zagotovili:
—	Regionalna zdravstvena skupnost Celje
—	Občinska zdravstvena skupnost Žalec
—	sklad za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti občine Žalec
tičnih gasilskih in reševalnih akcij. Vaje so bile usmerjene po sektorjih na težje dostopne objekte.
V	navedenem času so nabavili in razpečali večje število knjižic OSNOVE POŽARNE SAMOZAŠČITE kot praktični priročnik za dnevno rabo. Pospešili so tudi tekmovanje pionirjev za mačko PREPREČUJEMO POŽARE. Pionirjem, ki so opravili izpit, so podelili značke.
V	Tednu varstva pred požari so učenci OŠ pisali naloge in se z likovnim izrazom predstavili na temo iz varstva pred požarom iz gasilstva. OGZ Žalec je izdelala program ter smernice za izvedbo tedna varstva pred požarom in iz gasilstva. Prebivalstvu so približali knjižico OSNOVE POŽARNE SAMOZAŠČITE ter organizirali strokovna predavanja o požarni preventivi s sodelovanjem štaba operative pri OGZ Žalec. Na posebni tiskovni konferenci so obravnavali program Teden varstva pred požarom.
Štab operative pri OGZ Žalec
Žalski delegati na X. kongresu ZSMS. Od leve proti desni stojijo: Tominšek Metka, Žagar Oto, Milojka Tomažič, Darko Naraglav, Kruleč Danica, Basle Danilo, Jelka Adrinek, Napotnik Janko
Na Vranskem in Libojah želijo novo zdravstveno postajo
Teden varstva pred požari
■ ii itóì	È ufi i!	Will i	isu
		alM- i 1	
Enota teritorialne obrambe na Polzeli med predavanjem.
Radiofotografska akcija v občini Žalec
Minila so štiri leta, od kar je bila v naši občini zadnjič organizirana (takrat še pod nazivom fluorografska) akcija. Sprememba naziva akcije zato, ker se je spremenila tehnika slikanja prsnega koša.
Na podlagi ocene uspešnosti dosedanjih akcij, lahko trdimo, da so le te zelo uspešne in trenutno še, v smislu odkrivanja nekaterih bolezni, nujno potrebne. V naši občini smo se odločili, da bomo izvajali dva programa in sicer A program, ki obsega radiofotografsko slikanje prsnega koša in D program, ki obsega poleg omenjenega, še odkrivanje bolnikov s sladkorno boleznijo.
A program bomo izvajali pri občanih starh 29 do 30 let ali pri rojenih od leta 1939 do 1945. D program bomo izvajali pri občanih starih nad 40 let ali rojenih leta 1938 in prej.
Občani izpod 29. leta starosti ne bodo radiofotografirani,
ker je bilo v tej starostni skupini v dosedanjih akcijah odkrito minimalno število obolenj.
V smislu same organizacije smo se odločili, da bomo baze, kjer bodo locirani avtobusi v krajevnih skupnostih in večjih organizacijah združenega dela. Seveda smo pri iskanju prostorov morali upoštevati možnosti glede na pozno jesenski čas, v katerem bo letos pri nas akcija izvedena. Poleg tega pa smo za delovne organizacije skušali vskladiti čas poteka akcije tako, da bo čim manjša izguba delovnih ur. Zato je za nekatere delovne organizacije rezerviran čas za slikanje na sedežu baze v krajevni skupnosti, ker na sedežu delovne organizacije ni bilo mogoče zagotoviti ustreznih prostorov, ali pa je bilo število obveznikov slikanja prenizko, da bi lahko zagotovili 100 oseb na uro, kolikor je zmogljivost slikanja v enem avtobusu. Istočasno bo potekalo slikanje na
dveh bazah v dveh avtobusih, skladno z umiki, ki bodo objavljeni.
Vsi obvezniki, ki so se po občinskem Odloku dolžni odzvati in priti na slikanje, bodo dobili vabilo in navodila na stanovanje ali pa v delovno organizacijo, kjer so zaposleni.
Zaradi tehničnih spodrsljajev se lahko zgodi, da bodo posamezni občani dobili dve vabili, nekateri pa morda nobenega. Neodvisno od tega, če tudi vabila kdo pomotoma ne bi sprejel in sodi po starosti k skupini prebivalstva, ki mora biti radio-fotografirana, je tak občan dolžan priti na slikanje v katerokoli bazo.
Prosimo in pozivamo vse prebivalce občine Žalec stare 29 in več let, da se odzovejo akciji in s tem dajo svoj prispevek k čuvanju lastnega zdravja ter s tem zdravja družbe kot celote.
MARIJA ŠTORMAN
Ob 31. oktobru
-svetovnem dnevu varčevanja, se vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem iskreno zahvaljujemo za uspešno sodelovanje
Posnetek z otvoritve nove šole „Peter Šprajc—Jur>‘ v Žalcu
Kljub težavam, uspehi, ki dajejo upanje
Rezultati dela, ki smo jih dosegli po referendumu leta 1974 so izredno veliki in pomembni za nadaljnji razvoj naše družbenopolitične skupnosti. Na novo je bilo zgrajeno ali adaptirano veliko objektov, od osnovnih šol, vzgojnovarstvenih ustanov, Centra za usmerjeno izobraževanje, komunalnih objektov, cest, vodovodov ... Še posebej veliko smo iz sredstev samoprispevka napravili v krajevnih skupnostih, zlasti v tistih, manj razvitih. Z denarjen iz samoprispevka ter zbranim na drugačen način, so v krajevnih skupnostih rešili marsikakšen pereč problem Dejstvo pa je, da vse prevečkrat posamezna vprašanja obravnavamo preveč parcialno, tako da ne vidim kompleksnih rezultatov in uspehov, ki so dejansko zelo
veliki.
Odbor za uresničevanje programa izgradnje določe rtih objektov družbenih dejavnosti se je že takoj ob pričetku svojega delovanja srečeval s številnimi težavami in problemi. Največ seveda v zvezi s pomanjkanjem denarja, ki v sklad ni pritekal enakomerno. Marsikateri organizaciji združenega dela je, potem ko je poravnala vse svoje obveznosti, zmanjkalo denarja za obveznosti sprejete z družbenim dogovorom. Še več pa je delovnih organizacij, kjer mislijo, da je dovolj, če družbeni dogovor le podpišejo. Nereden dotok denarja v sklad povzroča podražitve in zavlačevanje gradenj. V skupščini smo na ta problem delegate sproti opozarjali.
Poglavje zase so podražitve, ki so skokovito naraščale. Letno so znašale več kot trideset odstotkov in danes so že za 100 odstotkov višje od takrat, ko smo glasovali na referendumu. K vsemu temu je treba dodati razna zakonska določila, kot so prispevek za zaklonišča, predpisi o varstvu okolja, spremenjeni in dopolnjeni normativi ter seveda dodatne zahteve in objektivne potrebe, ki se pojavljajo pri konkretni realizaciji posameznih projektov.
Izredno so porastle cene zemljišč in komunalnim ureditvam ter opremi.
Glede na vse te težave smo morali program po skle-.......
pu skupščine delno korigirati, tako da smo izpustili gradnjo nekaterih objektov, ki so bili v prvotnem programu. Izgradnjo le teh bomo morali vključiti v naslednji referendumski program.
Ob vsem tem velja pohvaliti odbor, ki skrbno in racionalno gospodari ter išče najbolj optimalne rešitve. Z raznimi premostitvenimi krediti od bank in izvajalcev mu je uspelo, da se je gradnja več ali manj normalno odvijala.
IN KAKO NAPREJ?
Na področju družbenih dejavnosti in komunale nas brez dvoma čakajo še odgovorne naloge. S hitrim gospodarskim razvojem občine se pojavljajo nova pereča vprašanja, ki v preteklem obdobju niso bila zaznavna Postopoma bo treba uvajati celodnevno osnovno šolo, potrebe otroškega varstva pa so vedno večje. Skupaj s Skupnostjo zdravstvenega varstva bomo morali zgraditi in modernizirati zdravstvene postaje, poskrbeti za nadaljnji razvoj Centra za usmerjeno izobraževanje, veliko pa je še nerešenih komunalnih in drugih vprašanj v krajevnih skupnostih in še bi lahko naštevali. Želim poudariti, da bomo nekatere probleme lahko rešili le s skupnimi močmi, prizadevanjem in solidarnostjo. Da solidarnost v naši občini ni le beseda smo doslej že mnogokrat dokazali, saj smo prav na osnovi solidarnosti in zavestne samoupravne socialistične akcije izredno veliko napravili. Končno tudi z dogovarjanjem in skupnim pristopom k reševanju posameznih skupnih vprašanj krepimo naš samoupravni socialistični medčloveški odnos.
Izgradnja objektov skupnega pomena ima izredno velik vpliv tudi na razvoj materialne osnove. Tega menda ni treba posebej dokazovati.
V bodoče bo treba predlagati, seveda če se bomo delovni ljudje in občani odločili za četrti samoprispevek, da organiziramo posebno samoupravno interesno skupnost za to področje. Rezultati, ki smo jih dosiéf dosegli so ohrabrujoči in nanje smo lahko ponosni
VLADO GORIŠEK
V soseski Frega v Žalcu je pred dnevi pričel s svojim delom osnovnošolski center. V okviru novega centra je osnovna šola z večnamensko telovadnico, samostojna kuhinja z jedilnico in zobna ambulanta. V centru je štiriindvajset oddelkov, objekt pa se razprostira na površini 8320 kvadratnih metrov. Poleg tega je tu še posebna šola s štirinajstimi oddelki, v
sklopu centra pa je še 1300 kvadratnih metrov telovadnih površin, kar pomeni, da bodo lahko pri pouku telesne vzgoje trije oddelki hkrati. Prostor je deljen z visečo zaveso Élan. V telovadnici bo še tribuna za 500 gledalcev. Z gradnjo tega prepotrebnega objekta so pričeli 25. maja lani. Projektanstka dela so bila v rokah celjskega razvojnega centra, za nadzor pa je skrbel
Zavod za načrtovanje iz Žalca. Gradbena deta je izvajalo podjetje GIP Ingrad TOZD Žalec, k temu pa je treba prišteti še vrsto kooperantov.
Osnovnošolski center v Žalcu je veljal 82.196.509 dinarjev. Sklad je od tega prispeval 79.906.509 dinarjev, izobraževalna skupnost milijon 240.000 dinarjev, zdravstvena skupnost
330.000	dinarjev, 230 tisočakov Komunalno podjetje, združeno delo 340.000 dinarjev ter krajani 150.000 dinarjev.
Kljub temu, da je bila pri gradnji tudi vrsta težav, pa je treba priznati, da je novi, sodobni objekt zares odraz solidarnosti delovnih ljudi in občanov žalske občine.
Osmega decembra 1974. leta smo se delovni ljudje in občani žalske občine na referendumu znova izrekli za samoprispevek. Odločili smo se torej za reševanje problemov na področju šolstva, otroškega varstva, v krajevnih skupnostih ter na področju komunale. S tem smo ponovno dokazali, da smo pripravljeni prispevati del svojih dohodkov za razvoj svoje družbenopolitične skupnosti Dokazali pa smo tudi veliko mero socialistične solidarnosti in vzajemnosti ter potrdili nujnost in upravičenost uvedbe samoprispevka.
Samoprispevek plačujemo:
—	zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja (1,5 % neto OD)
-	zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost (1,5 % ostanka dohodka)
— zavezanci, ki samostojno
opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost (1 % od prispevne stopnje)
— zavezanci, ki samostojno opravljajo obrtne in druge storitve ter plačujejo davek v pavšalnem zneku 10 % od odmerjenega davka
— zavezanci od kmetijske dejavnosti (2 % od katastrskega dohodka in od vrednosti od-kazanega lesa)
— ter zavezanci, ki prejemajo pokojnine (1,5 % od izplačane pokojnine)
Poleg tega so se tudi delovne organizacije na osnovi družbenega dogovora obvèzale, da bodo združevale sredstva v višini
1,5	% od družbenega proizvoda in tako prispevale svoj delež pri uresničevanju sprejetega referendumskega programa. Na osnovi podpisanega družbenega
dogovora združujejo v sklad sredstva tudi samoupravne interesne skupnosti. Pri tem mislimo na SIS s področja izobraževanja, kulture, telesne kulture, otroškega varstva in zdravstva. Denar se zbira v skladu, ki ga vodi in upravlja 31 članski odbor. Sestavljajo ga predstav-
niki pomembnejših družbenih dejavnosti občine, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, Socialistične zveze in Zveze sindikatov. Izmed svojih članov je odbor imenoval za izvrševanje nalog izvršilni odbor in pododbore za posamezna področja vlaganj.
► •
Solidarno tudi četrtič
Pet let bo, odkar smo na referendumu glasovali za samoprispevek. S tem smo zagotovili solidno osnovo za zagotovitev določenih infrastrukturnih objektov. Takšno odločitev zahteva sodoben in hiter razvoj vsake družbe. Objekti so večnamenski in služijo v najširšem smislu vsem prebivalcem v naši občini. Vse objekte smo zgradili v skladu s postavljenim programom, razumevanjem in odrekanjem vsakodnevnih dobrin občanov in delovnih ljudi.
Občani in delovni ljudje občine Žalec smo doslej rešili številne probleme s skupnimi napori. Dosegli smo lepe uspehe. Danes ugotavljamo, da smo s skupnimi napori uresničili dogovorjeni program. Ponosni smo na nove, lepe, svetle, topfe objekte osnovnih šol, otroških vrtcev, zdravstvenih postaj v tiari občini.
Upravičeno smo ponosni! Veliko enotnost «no pokazali pri glasovanju za referendum tretjega samoprispevka in uspeli zbrati nova sredstva za prepotrebne do-
ločene objekte družbenih dejavnosti.
Ugotavljamo, da brano kljub uspešnemu uresničevanju programa tretjega referenduma ostali brez nekaj objektov splošnega družbenega pomena. Za nadaljevanje izgradnje potrebnih objektov po izteku sedanjega referenduma, se bomo zavzeli v prepričanju, da je odločitev za uvedbo četrtega samoprispevka potrebna, ker bomo le tako rešili še nekatere zelo pereče probleme s področja osnovnega šolstva, otroškega varstva, zdravstva, komunalne izgradnje (vodovodi, elektrifikacije, ceste), krajevnih skupnosti in druge objekte splošnega družbenega pomena.
Prepričani smo, da brano izrazili našo solidarno enotnost do programa četrtega referenduma, saj bo ta dolgoročna naložba v večje zadovoljstvo vsakega delovnega človeka in občana v prihodnjem obdobju.
Le tako si bomo lahko ustvarili boljše pogoje za delo in življenje.
OK SZDL Žalec
FRANC ŽUŽEJ:
Težko delo zaradi
nerealnega programa
Besedo smo dali tudi Francu Žužeju, predsedniku odbora za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti. Najprej smo ga zaprosili za nekaj besed o delu odbora sklada.
„Sklad upravlja enaintri-desetčlanski odbor. Njegove naloge so opredeljene v statutu, poslovnik pa ureja delo odbora. Odbor sprejema program vlaganja, finančni načrt, zaključne račune ter odloča o razpolaganju s sredstvi ter najemanju kreditov. Poleg tega daje občinski skupščini potrebna naročila v zvezi z delom in poslovanjem sklada. Za opravljanje nalog in uresničevanje programov je občinska skupščina izmed članov imenovala 11 članski izvršilni odbor. Za posamezna področja smo ustanovili še šest pododborov. Z referendumskim denarjem tako gospodari okrog osemdeset delegatov.“
Kako skušate reševati probleme, ki nastajajo zaradi izpada dotoka sredstev?
„Po programu bi morali v petih letih zbrati iz vseh virov 190 milijonov dinarjev, v treh letih pa smo jih zbrali komaj okrog sedemdeset. V tem letu bomo verjetno zbrali petdeset milijonov dinarjev. To pomeni, da smo v štirih letih zbrali 110 milijonov. Glede na manjši dotok denarja kot smo načrtovali in vpliva znanih negativ-
nih dejstev, pa lahko rečem, da realizacija programa, ki smo ga sprejeli ob referendumu, ne bo stoodstotna. Vsekakor pa je delo odbora usmerjeno predvsem v to, da čim bolj dosledno upošteva osnovni program, da se drži vrstnega reda vlaganj in da prioritetno rešuje dejavnosti najširšega pomena (šolstvo, otroško varstvo in zdravstvo) ter odvaja načrtovani denar krajevnim skupnostim.	,
Zaradi izpada sredstev
in vsakoletnih podražitev ter želje, da čim prej izpolnimo glavni del programa, je sklad najel 37 milijonov dinarjev kreditov, seveda z obvezo, da jih do konca referendumskega obdobja vrne.“
Kako ocenjujete delo delegatov?
„Letos se že četrto leto izteka delo vseh delegatov, ki upravljajo s skladom. Lahko trdim, da se je večina zavedala odgovornosti dela in da smo le s takšno aktivnostjo vseh lahko uresničili izgradnjo objektov kot so osnovnošolski center, zdravstvena postaja Prebold, osnovna šola Braslovče, otro ški vrtci v Petrovčah, na Polzeli in v Orli vasi. Delo v odboru ni lahko, predvsem zaradi nerealnega programa, ki smo ga sprejeli na referendumu, saj bomo morali del B programa prenesti v naslednje obdobje.“
Vsaka otvoritev kakšnega novega objekta je hkrati tudi praznik določene krajevne skupnosti. Poleg številnih krajanov, predstavnikov občinskih in družbenopolitičnih organizacij ter drugih sodelujejo na otvoritvah še pionirji, člani kulturno prosvetnih društev in športniki, ki pripravijo pestre programe.
Posnetek je z otvoritve polzelskega vrtca. Objekt odpira predsednik sveta KS Rudi Divjak, na sliki pa vidimo tudi predsednika izvršilnega odbora sklada Dolfa Naraksa.
Za nadzidavo zdravstvenega doma v Žalcu smo se odločili predvsem zaradi dotrajane strehe na obstoječem objektu ter razširitve dejavnosti in povečanja števila ordinacij. Tudi tu sodeluje kot investitor poleg sklada še regionalna zdravstvena skupnost Celje. V novem delu bosta dve specialistični ordinaciji, dve splošni ter tri zobne ordinacije, EKG laboratorij, prostor za fiziologijo, okulistični boks ter ostali pomožni in upravni prostori. Vse skupaj bo na površini 666 kvadratnih metrov. Projektant je bil Razvojni center Celje, gradbena dela pa so zaupali GIP Gradis TOZD Celje.
Pravočasno izvajanje programov
Na intenzivnost gradnje objektov referendumskega programa v veliki meri vpliva tudi to, da delovne organizacije neredno poravnavajo svoje obveznosti po družbenem dogovoru.
Ob tem ugotavljamo, da družbeni proizvod v občini raste skladno s predvidevanji v srednjeročnem programu, da pa združeno delo poravnava prispevke po družbenih dogovorih po zaključnih računih šele potem, ko zagotovijo sredstva po sporazumih sklenjenih na nivoju republike.
Drugi razlog za izpad načrtovanih dohodkov iz družbenega dogovora je v tem, da nekatere TOZD in OZD poslujejo na meji rentabilnosti ali pa celo z izgubo. Nekatere OZD, kljub dobrim rezultatom gospodarjenja, občinskih dogovorov ne jemljejo tako odgovorno kot druge obveznosti, pa čeprav so bili dogovori sprejeti po najbolj samoupravni poti. Nekatere od teh delovnih organizacij, ki so pri delitvi po zaključnem računu vkalkulirale prispevke po družbenih dogovorih, sredstva za te namene zadržujejo na žiro računih in jih uporabljajo kot obratna sredstva.
Da bi v bodoče zagotovili enakomerni dotok denarja za izvajanje progama izgradnje objektov družbenih dejavnosti, bi bilo treba razmisliti o možnos-
tih, da se na osnovi samoupravno sprejetih odločitev združenega dela zagotovijo takšni viri financiranja, ki bodo omogočali pravočasno izvajanje progra-
mov. Prav zamujanje rokov je doslej v veliki meri povzročalo povečanje stroškov izgradnje objektov referendumskega programa.
Krajani Braslovč so lanskoletni Dan republike prav gotovo lepo preživeli. Izpolnila se jim je velika želja, saj so v soseski Rak ovije odprli novo osnovno šolo. Stara je bila dotrajana, pouk v njej pa ni več ustrezal sodobnemu načinu poučevanja. Tudi pri braslovški osnovni šoli je kot projektant sodeloval Razvojni center Celje, izvajalec del pa je bilo GEP Ingrad Celje TOZD Žalec. V šoli so štirje oddelki nižjih razredov ter devet višjih, tu je kuhinja z jedilnico, ki hkrati služi tudi kot večnamenski prostor. Telovadnica meri 288 kvadratnih metrov, galerija za partemo telovadbo pa 125. Osnovna šola v Braslovčah zajema prostor v velikosti 2413 kvadratnih metrov. Posnetek, ki ga vidite na sliki, smo napravili tik pred otvoritvijo.
Tudi del ceste Griže—Šešče oziroma odsek Griže—Spodnje Griže je bil asfaltiran z referendumskim denarjem. Dva milijona 980 tisoč dinarjev je bilo treba odšteti zanj. Sklad je prispeval milijon dinarjev in pol, 280, tisočakov griŠka krajevna skupnost, preostali denar pa je bil zbran iz viška posojila za ceste. Do konca lanskega leta je bilo za namene komunalne dejavnosti vloženo skoraj šest in pol milijona dinarjev. Potrebe so bile seveda mnogo večje, vendar je tu komunalna interesna skupnost, ki ob referendumu še ni obstojala.
Vožnja po cesti iz Griž proti Šeščam je sedaj prav prijetna, mnogo pa pomeni tudi številnim delavcem iz Griž in okolice, ki se vozijo na delo v Prebold in Velenje. Še zlasti pa je pomembna pridobitev za vse krajane. Pomeni večjo varnost v cestnem prometu. Pomeni tudi razbremenitev ceste, ki iz Griž vodi proti Žalcu.
ja____
r£l DAN f*£FU8l^
Pri vsakem novozgrajenem objektu je treba misliti na urejeno okolico. Še posebej velja to za osnovnošolske zgradbe, kjer grade tudi športna igrišča. V Braslovčah na primer je igrišče pri novi osnovni šoli vedno polno in telesna kultura zares postaja množična. O tem dovolj zgovorno priča tudi posnetek s telovadne akademije, ki so jo pripravili učenci v počastitev Dneva mladosti in v okviru akcije „90 športnih prireditev. Pri urejanju okolice so se povsod, ne le v Braslovčah, izkazali tudi režijski odbori v krajevnih skupnostih, ki so bili v veliko pomoč pododborom skladov za posamezna področja. Poleg številnih drugih nalog, ki so jih opravili, velja omeniti zbiranje dodatnega denarja in prav s takšnimi akcijami so nastala nova igrišča ter se uredila okolica. Osnovna šola v Braslovčah je veljala 19.332586 dinarjev. Sklad je od tega namenil 15,356.586 dinarjev, izobraževalna skupnost
3,126.000,	Telesnokultuma skupnost 250 000, organizacije združenega dela 180.000 dinarjev, občani pa so še dodatno zbrali 220.000 dinarjev. Krajevna skupnost je za ta prepotrebni objekt prispevala 200 tisočakov. Dokaz več, da je objekt zares odraz solidarnosti prav vseh ljudi.
Prebolčani že vrsto let niso bili zadovoljni s starim zdravstvenim domom, ki je bil dotrajan in premajhen, to pa je onemogočalo tudi zadovoljivo delo zdravstvenega osebja. V referendumski program je bilo nujno potrebno vključiti izgradnjo novega sodobnega zdravstvenega doma. In res so lani pričeli z gradnjo, namenu pa so ga predali že ob prazniku republike. Izvajalec del je bil GIP Gradis Ljubljana TOZD Celje.
V zdravstvenem domu so dispanzer za otroke in žene, fizioterapija, dve splošni ambulanti, laboratorij, EKG, rentgen, dve zobni ambulanti, zobotehnični laboratorij ter prostori za osebje. V pritličju je tudi lekarniška postaja. Objekt stoji na površini 945 kvadratnih metrov. Odveč bi bilo spraševati Prebolčane, če so z uslugami v novem objektu bolj zadovoljni kot prej. Kritik na račun čakanja ali slabih storitev skorajda ni več. Tudi ta posnetek »no napravili tik pred otvoritvijo.
Zdravstveni dom v Preboldu je veljal skoraj 10 milijonov dinarjev. Dva milijona 200 tisoč dinarjev je zanj prispeval sklad,ostalo pa regionalna zdravstvena skupnost.
Za potrebe otroškega varstva so delovni ljudje in občani žalske občine namenili kar precej denarja. Žal, še vedno ne toliko kot bi bilo treba. Lep novi vrtec so dobili tudi v Petrovčah, v njem pa so štirje oddelki za predšolske otroke ter dva oddelka, namenjena varstvu dojenčkov. Sicer pa sta v vrtcu še dva večnamenska prostora, samostojna kuhinja s pripadajočimi prostori, seveda tudi kotlarna in pralnica ter prostori za vzgojiteljice. Vrtec lahko sprejme petdeset otrok. Objekt, ki stoji na površini 568 kvadratnih metrov so svečano odprli lansko leto ob krajevnem prazniku, meseca septembra.
Novi objekt je veljal 6,204.671 dinarjev. Tri milijone dinarjev je za objekt prispeval sklad, ostalo pa skupnost otroškega varstva ter Krajevna skupnost in občani.
Novi del preboldske osnovne šole s telovadnico je sicer bil zgrajen z denaijem drugega samoprispevka, iz sredstev novega pa je bila poravnana le razlika vrednosti gradbenih del za štiri dodatne učilni-
ce in del opreme. V novem delu je pričela z rednim delom celodnevna osnovna šola. Za njene prednosti vedo danes vsi v Preboldu, pa tudi marsikje drugje. O tem zgovorno pričajo tudi razne inšpek-
cije in dejstvo je, da je prav preboldska celodnevna osnovna šola1 med najuspešnejšimi v Sloveniji. V tem šolskem letu so na celodnevno šolanje prešli že vsi razredi.
								
S Pregled financiranja nekaterih objektov družbenih dejavnosti S zap. št. Naziv objekta Predračunska Viri financiranja								
• 1'	OSNOVNA SOLA BRASLOVČE —	gradbena dela —	oprema —	ostalo Skupaj	13.602.309 856.000 4.874.277 19.332.586	Sklad 11.332.309 4.024.277 15.356.586	SIS izobraž. SIS otr. varstva 2.270.000 856.000 3.126.000	SIS zdravstva	SIS tel. Komunalno OZD Občani Krajevna Iz viška % kulture podjetje skupnost posojila £ za ceste a 250.000	180.000 220.000 200.000 J 250.000	180.000 220.000 200.000 •		
• 2'	OSNOVNOŠOLSKI CENTER ŽALEC —	gradbena dela —	oprema —	ostalo Skupaj	59.451.531 6.868.417 15.876.561 82.196.509	59.451.531 5.298,417 15.156.561 79.906.509	1.240.000 1.240.000	330.000 330.000	230.000 230.000	: 340.000	150.000 ! 340.000	150.000 %	
• 3.	OTROŠKI VRTEC POLZELA —	gradbena dela —	oprema —	ostalo Skupaj	4.273.362 685.071 1.409.560 6.367.993	4.273.362 685.071 1.089.560 6.047.993	89.923			200.000 120.000 • 200.000 120.000 •	
• 4.	OTROŠKI VRTEC PETROVCE —	gradbena dela —	oprema —	ostalo Skupaj	4.500.000 585.923 1.118.748 6.204.671	1.881252 1.118.748 3.000.000	2.618.748 585.923 3.204.671				
• 5.	OTROŠKI VRTEC ORLA VAS —	gradbena dela —	oprema —	ostalo Skupaj	250.000 50.000 27.500 327.500	250.000 50.000 300.000	7.500 7.500			20.000 £	
S6-	ZDRAVSTVENA POSTAJA PREBOLD — gradbena dela		2.400.000					
	— oprema		500.000			Opomba: SIS otroškega varstva je po programu prispevala v letih 1975, 1976 in 1977 4.200.000 dinarjev, poleg tega, da je tudi namensko financirala tako kot ostale SIS.		
• 7	ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC — gradbena dela		3.000.000					
	—	oprema —	roentgen	1.100.000	550.000		550.000			
• 8.	CESTA GRIZE-SEŠCE	2.980.000	1.500.000				280.000 1.200.000 J