gt. 34. V Gorici, v torek dne 26. aprila 1904.________________Letnik VI. Izhaja vsa'- torok iiisobotuob 11. uii [>rc<.lnolilin' /.a rneato ler oL ;{. uri 1'op. za dežHo. Akf» pa.«!«* na ta durva praznik ixide dan pi. j ob fj. zvečer. Staue po pošti prpjemau ali v Gorici n» dom poäiljan chIoIhIiio 8 \, pollntno 4 Kin sietrtlHtiio 2 K. 1'rodaja si' v Gori<:i v to- bakarnaii Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicab in Le- baa ua Verdijevfin tekaliäcu po 8 vin. GORICA (Zjutnuije Izdaiijtt.) Urediiištvo in upravništvo se nabajata v ego bi v to privolili. Ker niao mogli priti odposlanci naäe drža^ z italijanskimi v tem vpraäanju do aporazumljenja, nastal je nekak pro- vizorij, in pogajanja bi se morala kasneje nadaljevati. Napetoat med Italijo in naäo državo je biJa ^ tolika, da se je začela ruäiti žo takozvana trozveza, od katere imamo mi le škodo. V Italiji so začeli celo že rožljati, in ker je obrabljen že stari tozadevni aistem in bi ne imel vspeha, znaSli bo novega, začeli so se dobrikati Jugoaio- vanom ter so iskali zvezo ž njimi. Slav- nega Garibaldija potomec in sin napo- vedal je bil že velikanski seetanek Ju- goslovanov v Benetkah, kateri se je imel v kratkem vršiti. V to svrho in radi drugih domačih navzkrižnostji napravili so že Slovani v D&lmaciji nekako pre- mirje z Italijani, vplivalo se je tudi že na ltalijane v Istri, Trstu ir na Goriškem, naj se pobotajo s Slovani v ten -i'O- novinah, da pride do sporazumljenja, ki bi moralo vplivati na Nemce in posebno äe na Madjare, torej na merodajne či- nitelje v Avstriji, da postanejo nasproti zahtevam onkraj avstrijske meje bolj mehki, bolj voljni in krotkejsl üverjeni smo, da se ne rnotimo, ako pripisujemo nekako približanje Italijanov v državnem zbora Čehorn in njihovirn poslancem vsaj deloma temu stremljenju. Seveda so tudi so drugi razlogi, ki p< - speäujojo to približanje, o katerem snio že pisali, a izvestno jo, da glavni povod vsemu tomu stromljonju jo iskali v vinski klavzuli. Avstrijska vlada so je baje — vsaj različna znamenjn govor6 za to — ita- lijanskirn aspiracijam žo vdala, oziroma je že odnehala od svojih prvotnih prod- logov in zahtev. Za to govori dejstvo. da jft Gari- balgijev sin že odpovodal nameravani shod v Benetkah z izgovorom, da ae bodo tak shod vsekako vräil kasneje, pa no v Italiji. Poročevalcu nekega italijanskega lista je tudi povodal, zakaj se jo to zgo- dilo, in kdor zna med vrstami brati, je takoj spoznal, da so 'talijani dosogli svoj smotor, torcj jo beneški kongros brez- predmeton. Za to govori tudi potovanje nem- äkega cesarja v Italijo, ki ima veli* in- j teres na tem, da se ohrani trozveza in j je gotovo posredoval med Avstrijo in j Italijo, da se je odstranila glavna zavira sporazumljenja, t. j. vinska klavzula. Po- sledica temu je bil sestanek med av- strijskim in italijanskini ministrom za zu- j nanje stvari t Opatiji, sestanek, pri ka- terem je iinela trgovinska pogodba med našo državo in med Italijo važno mesto, a v tej pogodbi igra glavno ulogo vinska klavzula. I V öem sestoji sporazumljenje med i Italijo in Avstrijo, to je za navadne ljudi • tajnost; toda židovski list „Neue Freie Presse", ki im» zveze v vseh krogih in je I dobro podučena o vseh takih skrivnih ( dogovorih, je razkrila deloma to tajnost ter navedla dve točki, ki sta predmet temu sporazumljenju, in sestojita bistveno v sledečem : 1.) Postavek šplošnemu carinskemu tarifu za vino se mora v trgovinski | pogodbi z Italijo bistveno znižati. j 2.) Avstro-ogerska vlada dovoljuje uvoz 200000 kv:ntalov belega reznega ' italijanskega vina po nižjem carinskem i tarifu nego velja za druga vina, ki bi bil I pa vendar viäji nego sedanji carinski 1 tarif, odmerjen po vinski klavzuli. Ta \i- jema za takozvana rezna vina ne sme ! biti sicer prednost le za Italijo, toda po- stane to lahko, ako bodo razumeli Ita- lijani izključiti druge konkurente od te prednosti. i _______________________ i Tako MN. Freie Presse" ! lz tega je razvidno, da proti zopet naäim vinogradriikom polen polom; Skoda, katero je klavzula do sedaj povzročila, je volikanska in to se ima doloma po- noviti. Ako pride v deželo 200.000 kvin- talov italijanskih vin, je to osobito za našo obmejno kronovino, ki bode v prvi vrsti prizadeta, hud udarec. Proti tema protestujemo najslovesneje, proti temu mora protestirati vsa dežela, vsi poslanci in vsi zastopi. Ali ni spravila žo do sedaj klavzula našo deželo do propada? HoČe li vlada šo nadaljo trpeti te neznosne odnožaje med Italijo in naäo državo ter naäe vinogradnike, ki se morajo boriti z vsemi mogočimi nozgodami, prepuačati poginu? Hoče li bolj skrbeti za italijansko podanike nego za avstrijske? Madžarski agrarci so po sestanku v Opatiji zolo vznomirjeni in so ppslali po- sebno doputacijo k ministerakemu pred- sedniku Tiszi, kateri jih je odpravil s prijaznimi besedami, čea, vlada pozna svoje dolžnosti, njej naj zaupajo, ona bode vsekako varovala koristi madjarskih po- danikov; a pozitivnega odgovora, da vlada ne odneha od svojih tirjatev pri sklepanju nove pogodbe glede vinske kiavzule, tacega odgovora ni dal niti ogerski predsednik. Vsekako pričakujemo, da se bode tudi avgtrijski državni zbor, ki se je zopet seäel, peöal s tem vpraäanjem ter od- ločno protoatiral proti temu, da bi vlada odnehala od svojih zadevnih tirjatev. Vse 8tranke v državnem zboru se morajo pač zjediniti v tem za naäo državo vitalnem vprašanju. Takemu protestu se pridruži potem gotovo vsa država, posebno one kronovine, koder trta rase. *^* Dopisi. Iz goriške okolice, 21. aprila 1904. Lj u b i mo j prij a tel j! Kot časnikarju „par excellence" ti bode znano, da dela v sedanjem na- rodnem boju naäih bratov Hrvatov v banovini največjo zgago dr. Jozua Frank 8 svojo stranko „čistih". Ta napeljuje zdaj bolje vodo na mlin MadŽarov nego vsa vladna stranka, nego vsi Madžaroni. Ni dolgo tega, da je bil čitati v tej za- devi v časnikih nastopni predlog: Hrvatska stranka prava naj izjavi obvezno, da je pripravljena vaprejeti vse wčiste" v svojo organizacijo s pogojem, da ne bo Franka med njimi. Ako je Frank res tisti veliki hrvatski rodoljnb, kakor zatrja sam o sebi neprestano, ako želi res zložnega dela za svobodo hrvatsko, potem se ne more ohotavljati niti en hip, da ne bi svoje osebe žrtvoval stvari do- movine. Če.pa no stori tega, če pokaže, da mu je samoljubje in osebna ambicija močneja nego hrvatski patrijotizem, potem izreče resno obsodbo o sebi in svojern Hrvatstvu. Prijatelj moj, te besede so, kakar bi bile izrezane iz naäih sedanjih na- rodnih odnaäajev, one kažojo, kakor za Hrvate, tudi za nas Slovence na Go- riäkem jedini izhod iz sedanjih homatij, iz sedajnega bratomornega boja v naäi deželi in posebno v vaäem mestu. Pri- jatelj moj, ta boj, katerega si uprizoril ti z razkololnim sodrugom, katerega si pa razpihal in raznetil ti sam s svojo „Sočo", ta boj je začel prestopati v dobo, kateri ne uide nobena stvar, ki je bila oživo- tvorjena brez potrebe. Opustiväi vsak uvod, segnem kar v sredo. Tv o- jega boja se je že vse naveličalo. Posebno siti smo ga mi na deželi. Nam se že v pravem pomenu besede gabi in studi. Ni čuda, saj se ga je — tako vsaj nam prihajajo glasovi iz mesta — na- veličal celo tvoj razkolni sodrug. Govorica namreč se äiri k nam na deželo, da se je tvoj sodrug umaknil v ozadje, da se je odtegnil vsemu političnemu in denar- nemu delovanju ter vrgel iz rok — za- časno ali stalno, zares ali na videz, po- kaže prihodnost — vajeti, v katere se je upregla le majhna stranka, ne pa vsa slovenako Ijudstvo na Goriäkem, kakor je on pred razkolom upal in namerjal. Te vajeti si neki pograbil — tako govori govorica — zdaj ti. Ne misli pa, da na» je ta govorica kaj pretresla ali celo oplaäil». 0 Bog obvaruj! Mi te poznamo kot „počen groš" in vemo prav dobro, kako je ceniti tvoje vodilne zmožnosti. Zastran nas torej le vodi kogar hočeš, kolikor hoceä in kakor hodeš. Nas to nič ne briga; ali briga pa nas posebno na deželi tvoja prvotna razkolna naloga, äirjenja, razpihovanja in razvnemanja prepira, in sicer za to, ker je ta tvoja prvotna razkolna naloga blaginji našega naroda mnogo nevarnejäa, nego naloga tvojega biväega in mogoče tudi bodočega sodrnga. Nevarna pa je ta tvoja naloga zarad tega, ker lahko reöem, da ga ni ne le med nami, ampak med vsemi Slo- venci moža, ki bi ti bil v tem poslu kos. Da, prijatelj moj, prepirati se, prepir ne- titi in ga vzdrževati znaš le ti*). Pravijo, da si to podedoval. Jaz pa menim, da si to dedščino äe le ti prav razvil in ¦) Prav pravite, gospod dopisnik. Ako inu kodaj popokajo tuili vso strune, ne bode mu äe obupati: UstanoTi si še lehko vzgojni tečaj za prepirovanje. S t a v e c. LISTEK. Svoji k svojim. Ceški: Karolina Svfctla. (Dalje.) MMoj Bog, saj uprav zato nočem, da bi se bavili z mlinarjem, da se ne bo rnoglo nič reči proti Juliju". In gospa Dora se prekriža. „Ali misliä, da niso izvedeli v tvornici Že davno, kako je v mestu in kdo dela proti njihovemu mlinu in pekariji? Vratar že ve to in pravi, da o priliki pove vse svojemu gospodu, da mi nikdar nismo bili njegovi nasprot- niki in nismo hoteli držati z drugimi, ki so ali proti njemu. In tedaj gOBpod Mül- ler gotovo vzame našega Julčka v tvor- nico. Tako mi je zagotavljal vratar. In če tega ne stori za drugo, pa vsaj za to — pravi — da kaznuje one šuntarje, pa nagradi vas, ki ste mu ostali zvesti\ In zaradi tega tako slovesno zago- tovljenoga knjigovodstva ni bilo sploh nič z ono tožbo. Naposled je izpoznal tudi mlinar, odkod piha veter, ko je iz- vedol o zaupnih razgovt)rih pekarice s tvorničarnim vratarjem. Bai se je, da utegnejo Kotnikovi naposled še le proti njemu delati in se dado porabiti kot orodje tvorničarja, da bi se mu prikupüi. „Potem pa zvračamo vso krivdo na oblastvo, če nam reč ne gre po volji, ceä, da nam noče pomagati, kjer bi tre- balo . . .", govoril je mlinar pri svojih somiäljenikih. „A če pogledamo stvar malo bliže, pa se vidi, da prav m i ne pomagamo eden drugemu, da m i meäcani niemo zložni, dasi bi morali biti eno telo in ena duäa. Kdo v6, ali bi ne prodrli na viäem mestu se svojo pritožbo ? Koliko časa bo äe trajalo, pa ne bomo mogli niti davkov plačevati? In naj bi ne bilo tudi nobene koristi iz tega; pa bi vsaj izvedeli v Zlati Pragi: kako je pri nas, in kako bi hoteli urediti ti tvorničarji, I da imajo dobiček na y8©h straneh. Io izvestno bi jim ne pritrjevali tako rado- voljno v vsem, ko bi videli, da propada toliko ljudi pri tem. Mi sami sebi naj- več äkodimo, in to se svojo neslogo, ne- odkritosrčnostjo, svojo zavistjo. Nihče nam ni tak sovraznik, kot mi sami. Zato nismo nikamor priäli, in za to ne pri- demo nikdar nikamor". VI. Naposled je Julij dokončal nekako 8voja ätiri leta v trgovinski äoli v Neus- bergu; prvi razred je moral se vo po- navljati. In priäel je v Cibelice se svojim težko pričakovanim nemäkim izpričeva- lom. No, to je bilo nekako čudno na- stalo; kajti učitelji so se mnogo in strast- no prepirali, kako naj se napravi. Znanje mladeniöevo je ostalo jako nezadostno, vkljub vsemu njegovemu trudu, pridnosti in dobri volji. (To Be mu nikakor ni moglo odrekati). Imel je le nejasne pojme o vseh onih reöeh, ki jih je trebalo razložno vedeti. Do pra- vega jedra ni mogel priti ; vse, kar je znal, prisvojil si je le spomin, a ne duh. Moral se je boriti s ptujim jezikom ter uravnavati po njem svoje miäljenje; in to mu je pobralo ves čas in trud. Ni mogel prodreti niti v daljavo, niti vzpeti se v viäavo v stvari sami. Učiteljem je bilo njegovo slabo zna- nje pač znano. Vedeli so, da bo v vsaki trgovini, kamor stopi, v malo cast nji- hovi äoli; in zato so hoteli nekateri, naj se njegova sposobnost po resničnosti označi v izpriöevalu. Ali drugim to ni bilo prav, in tudi ravnatelju ne. Menili so: kako slabo bi bilo, ko bi se poka- zalo, kakäen uspeh je dosegel ta učenec, ki so ga bili pripeljali s takim zaupa- njem k njim. Potem bi se branili vsi ro- ditelji — vsaj v okolici — in bi ne ho- leli dati svojih sinov v neusberäki zavod. Kajti potem bi se dokazalo z Julijem Kotnikom: da mora iti ceäki otrok v če- äke äole, če hoöe, da bo kaj iz njega; in da se morajo razvijati dijakove spo- sobnosti na podlagi materinega jezika. Sicer da nikdar ne pride do arečnega razvitka. In potem — rekel je voditelj — bi se potrdilo s tem slučajem, da je res, kar trde Čehi tako krepko v svojih ča- snikih. In to bi bilo — se umeje — v veliko äkodo onim mislim, ki jih zasto- pajo Nemci enako goreče v svojih listih. (Dalje pride.) apopolnil. To bi seveda naSo javnost ubogo malo brigalo, da ni asoda hotela, da si ravno ti, nedosegljivi junak pre- pira, ti, kralj vseh prepiračev, doäel do lastništva javnega časnika, valed česar ti je mogoče bolj kot nikomur širiti pro- kletstvo prepira med drožine in stanove v mestu in v celi deželi. Prijatelj, na- glašam äe enkrat, kar so ti-le dopisi že pred meseci poudarjali: „Naä politični razkol bi ne bil nikdar dosegel tako su- rovih in podivjanih oblik, ako bi ne imel ti proste roke v pismenem izra- ževanju svojih prepirnih velezmožnosti potom javnega časnika. In ravno tako trdnim, da bi bil naä prepir najbrže že nehal, ali se vsaj nekoliko ablažil, ako bi imela „Soča" urednika, kakor drugi časniki, ali dragače rečeno: ako bi ne bila „Soča" tebi, ki absolatno ne moreä živeti brez prepira, nekaka posoda, v katero polagaš popolnoma nezadržan in neoviraa izbruhe svoje nezasliäane pre- pirljivosti. Da, da, prijatelj, tebi ni dovolj da si naä narod na Goriäkem pahnil v veliko neareöo, ti ga še vedno tlačia z vso silo v to nesrečo in ga ne pustiš iz nje vstati. Ti si podoben krvoločniku, kateri svoji smrtnoranjeni žrtvi globoke rane äe rarcvari, boječ se, da bi se utegnile zaceliti. Ti se zavedaš gam najbolje teb zločinov na srečnejai bo- dočnosti nažega naroda; saj je to zlo- činjenje hoteno, preračunjeno in načrtoma osnovano. Ti si svojo nesrečno politiko tako temeljito zavozil, da si zaäel v za- gato, iz katere ni več poti, po kateri bi istočasno služil narodu in korislil svo- jomn žepu. Narod in tvoj žep sta dva objekta, ki se v tvoji porazkolni dobi povsem izključujeta. Pred razkolom je bilo seveda dragače. Takrat je bila gla- silo Slovencev na Goriškem tvoja „Soča" iii jedina slovenska tiskarna tvoja tis- karna. Z razkolom si si nakopal na glavo tekmovalno „Gorico" in tekmovalno „Narodno tiskarnoM, ki ne služita kot tvoji le enema žepu. In v tem dejstva, prijatelj moj, je iskati glavnega vzroka, da ne moremo priti v deželi do mira. Tekmovanje „Gorice'1 in „Narodne ti- sk^n je usekalo tvojema žepa že mar- sikatero rano. Teh ran ne raoreS prebo- leti in pozabiti, vrha tega trepetaš, da se utegnejo äe pomnožiti. Tvoja glavna skrb je torej, kolikor mogoče odvr&čati ljud- stvo od „Gorice" in „Narodne tiBkarne", kar upaš dosezati z različnimi sredstvi. (Konec pride.) A. R. Iz Sovodeuj. — (Volitve v ob- činsko stareäinstvo razveljav- 1 j e n e.) — (Konec.) — Naä župan je moral vedeti, da oni podžupan, kateremu je u s i 1 i 1 vodstvo volitev, ni imel pra- vice voditi volitev, sajgaravno on in njegova klika dolžita, da je v zastanku z občinskimi ra- č u n i (afera beke). Zaradi tega je dobil tndi pošteno zauänico od namestništva, katero pravi, da je župan vkljub temu, četudi mu je bilo znano iz uradnega do- pisovanja med dež. odborom in župan- stvom, da je omenjeni podžapan v za- stanku z obč. računi (kakor oni hočejo), poveril vodstvo volitev. — Ali naš župan je že vedel, da podžupan nima pravice voditi volitev (kakor hoče on in njegova klika), on je to nalašč storil, misled si: Volitve vodi podžupan, ki nima pravice niti voljen biti; pustimo torej na jih vodi, saj potem napravimo rekurz, in volitve bodo goto v o uničene. — To se jim je sedaj tudi posrečilo. Ali vedite, da kdor išče tako srečo, kdor išče s takimi mahinacijami zmage, m o r a prej ali slej pasti. Tako bo tudi z Vami. Ljudstvu pravice, da ste do vrh glave siti vednih prepirov, a z a b r b- tom potikate na vse možne n a- čine, da ogenj vedno bolj gori. Kakor se da sklepati iz odloka c. kr. namestniiUva, je bilo v rekurzu rečeno, da so se volilni imeniki tudi zadnjih osem dnij pred volitvijo popravljali, kar j e strogo prepovedano po § 17. ob- činskega volilnika. — Ali ne mislite, da naä župan ni tega vedel. 0, vedel je, ve- del, pa še kako dobro ! On je namreö tako-le računal: Zdaj sem jaz župan, z imenikom storim kar hočem, torej po- pravljajmo ga tudi v prepovedanem časn in tudi brez reklanaacijske komisije. Pri volitvah gotovo zmagajo moji na- sprotniki. Ali potem naredimo proti vo- lilvam rekurz, da je vodil volitve podžu- pan, ki še voliti ne sine, da so se volilni imeniki popravljali celo v zadnjib osmih dnch itd. Oblastva seveda bodo mene vpraäala intormacijo in jaz, kot ž u- pan, podpiäem z o be in a roka- ma to, kar pravi rekurz, in še kaj dodam, saj pri c. kr. obla- s t v i h gre edino meni, kot župa- n u, v e r a I — In res, ravno tako je bilo! Županstvo je samo priznalo oblastim, da je gre šilo, ter se obtoževalo in trkalo aa svoja grešna prsa: krivo, krivo sem, kazni sem vredno! Ali veste pa, kakäen izgovor je nažlo za to? Oblastim je riamreč sporočilo, da so se imeniki popravljali tudi v prepoveda- nem času zato, ker ni bilo tajnika do ma, in da je dožel äele par dnevov pred volitvijo. Denimo, da je to res 1 Ali mislite, da zavoljo tajnikove komoditete He morajo delati protipostavnosti? Kjo ste še kaj enakega sliäali? Sicer pa je naä tajnik pri volitvi dal častno besedo, da on ni imenikov popravljal, in to na vpraäanje nekega člana rekla- macijske in volilne komisijo. Kdc je to- rej imenike popravljal, g. župan ? Iz vsega županstvenega pojasnila do c. kr. oblastev pa vidno odseva neko moledovanje in prošnja, naj bi se volitve razveljavile oziroma uničili nawi možje. To se vidi pa äe na konca om^ajenega pojasnila, kjer žapanstvo naiavnost od- reka pravico izvoljenim biti naši možem, med katerimi je tudi oni podžupan, ka- terema je župan usilil vodstvo volitev. Ali ni to lepo? Po eni strani mu je župan usilil vodstvo voli- tev, po drugi strani pa ga ob- dolžuje, da niti voljen biti ne s me. Hezka beseda mi sili v pero, be- seda, katera bi naravnost povedala iu- panu, kako se imenuje tako početje. Na podlagi vsega tega je namest- ništvo razveljavilo županstvene volitve, kar ni bilo tudi drugače pričakovati na podlagi takega županstvenega pojasnila. Tako smo razkrili javnosti, kake lepe reči se godijo v naši občini za na- äimi hrbti. Seveda, našega župana jezi, ker se nam je posrečilo dobiti prepis njegovega pojasnila do c. kr. oblasti, ka- tero ga postavlja v nelepo luč. Hazkrin- kali smo ga in ga pokazali javnosti ta- kega, kakoräen je v resnici. — Vse na svetu se maščuje, in to se rnora tudi. Take reči so raožne le v Sovodnjah, pov- sod drugod bi vse drugače ravnali s ta- kim županom. Načelnik gospodarskega sveta seveda ni nič boljäi od njega. Oba smo pri zadnjih volitvah ob tla vrgli ter očitno pokazali, da jima več ne zaupamo. Tako bo tudi pri prihodnjih volitvah, ker liudstva se vedno bolj odpirajo oči. Naj- bolje, da ae kar poskrijete, ako se ho- čete obvarovati velike blamaže. Ako pa hočete iti z nami v boj, pa poskusite, mi smo vedno pripravljeni. — „Soča" naj čveka kar hoöe, mi gremo svojo pot dalje. Sicer pa: Na svidenje pk-i Filipih ! In s tem pika. Gospodarnik. j Iz Kozaiie 25. aprila. (Izv. dop.) 1 (Kjeje resnica in kjeje ni?) Z razsodbo z dne 24. septembra 1903. Stv. 18166 je c. kr. namestniätvo konečno re- silo spornost radi zadnjih volitev ob- činskega starešinstva v Kozani, zavrniväi oba proti istim volitvam podana utoka in proglasivši zakonitost dovržene volitve. Ta razsodba ne da spati oni „napred- njaški" svojati, katera bi srčno rada do- segla korenit preobrat v naši županiji — v 8vojem zmislu in pa v zmislu tiste gospode v goriäki Gosposki ulici, katera bi si rada uatvarila v naäej obäirni žu- paniji mogočno trdnjavo za svoje dale- kosežne namene. Zato se ti možakarji še vedno z vso strastjo zaganjajo proti županu, zlasti proti njegovemu poatopanju pri zadnjih volitvah in proti občinski upravi njegove dobe — in „SočV se- veda jim gOBtoljubno odpira svoje predale in doliva olja na plamen nažega domačega prepira. Za eno laž več ali inanj se „SoČa" malo zmeni in njeni kojačanski poročevalci znajo tudi stvari zavijati in pačiti tako, da se slednjič res ne ve, kje je rosnica in kje je ni. Zato sem si preskrbel dosloven prepis razlogov na- meBtništvene razsodbe in ga tu objav- Ijam, da si občinstvo na podlagi tega uradnega spisa ustvari svojo sodbo o tej zadevi. Prihodnjič hočem donesti äe pojasnila, zajeta iz najčistejšega vira o občinski upravi in zlasti o tem, kar pi- šejo županovi nasprotniki o nekih pravdah in samooblastnem gospodarstvu. Name8tnižtvena razsodba temelji na sledečih razlogih: G. kr. okrajno glavarstvo. Št 15910 Gorica, dne 1. dec. Županstvo Kviäko! Proti volitvam občinskega zastop- stva za St. Martin-Kviäko, izvräenim med 13. in 16. majem t. 1., so podali ngovor Anton Skolaris in tovariäi proti volitvi v III. in 1., Josip Jakončič in drugovi pa proti volitvi v II. volilnem razredu. C. kr. namestnistvo pa zavrača se 8vojim odlokom dne 24. septembra 1903. Stv. 18166, obe pritožbi kot deloma ne- vtemeljeni, deloma pa kot za konečni vo- litveni izid brezpomembni, ter potrjuje volitve v V8eh treh volilnih razredih. Proti temu namestniätvenemu raz- sodilu je nedopustljiv daljni vzklic. Razsodilo samo temelji na nastop- nih dejstvih: Vprvo omenjeni pritožbi se pred vsem trdi, da se volitve niso provele na podlagi javno razpoloženih volilnih ime- nikov ter da je bilo v teh imenikih iz- puačenih kakih 100 volilcev iz imenika volilnih opravičencov davčnega urada. Da niso bili imeniki, ki so služili volil- nemu činu za podlago, istovetni z raz- položenimi, ni dokazano z nobeno oko- liščino, kar sicer tudi zanika županstvo na verodostojni način; celo pritožniki sami ne vzdržavajo meritome razlike med razpoloženimi in pri volitvi vporab- Ijenimi volilnimi imeniki. Sicer pa spadajo pritožbe radi do- zdevnih izpustitev v volilnih imenikih v reklamacijski postopek ter se morejo se- daj vpoštevati toliko manje, v kolikor niso konkretirane. Ugovor, da se nekaterim volilcem ni dostavilo vabilo k volitvi, je brez po- mena, ker zadošča za veljavni volilni razpis razglas na občinski deski, čemur se ne oporeka. Da so se zavrnili zadnji dan volitve volilni opravičenci 111. vol. razreda, ki so imeli voliti vže prejšnje dni, ni vzrok za razveljavljenje, ker se je določila voiitev v 111. volilnem raz- redu radi množine volilnih opravičencev po redu volilcev v volilnem imeniku in se je to razglasilo, ter bi bil imel priti k glasovanju vsak volilec ob roku, ki je bil zanj določen. Vsako oddaljenje od vr8te, po katerej so imeli prihajati vo- lilci, določeni za vzdrževanje redu in volilne proato8ti, bi bilo moglo onemo- gočiti opravičeno ter pri danih razmerah potrebno odredbo, da ima voliti v 111. razreda tri dni zaporedoma vsak dan po jeden del volilcev. Zavrnitev zadnji dan došlih volilcev prejšnjih volilnih Bkapin je bila torej opravičena. Nadalje se oporeka v 24 konkret- nih slučajih veljavnost oddanih glasov v III. vol. razredu. Neglede na to, da ago • vori proti veljavnosti teh glasov v več slučajih niso vtemeljeni, bi ti slučaji, tu«li če se prizna njih opravičenost, vsi sku- paj pri danih glasovnih razmerah v III. vol. razredu ne mogli izpremeniti volil- nega izida. Kadi tega tudi ni treba, spu- Ščati se v posameznosli podane pritožbe. Ugovora proti izključeoju začasnih učiteljev Karla Filipič in Rudolfa Kumar od glasovanja v I. vol. razrodu, se ne more vpoštevati, ker imajo pravico pri- tožiti se radi izključenja pri glasovanju le neposredno prizadet« stranke, imeno- vana učitelja pa nista poopisulu predlo- žene pritožbe. Prav tako bi bil mognl izpodbijati zavrnitev pooblastila v I. vol. razred, katero je dal Ivan Čotič (Zottig) Andreju Bensu le, kdor je pooblastilo izdal. Nadalje je imela volilna komisija pravico, zavrniti pooblastilo, katero so dali v I. razredu polnoletni in ne v kraju bivajoči otroci Ivana Cumar iz Kojskega Mihaelu MavriČ-u, ker ni bil ta v jed- nem pooblastilu označen kot oskrbnik, tomveč kot služabnik in je volilna ko- minija le poklicana presojati formalno pravilnost pooblastil ter potem odločiti, ali se morejo pripustiti ali ne. Dosega poprave volilne tvrdke 20./I, bi se bila morala poskusiti pri reklama- cijskem postopanju. Ker je za volilno komisijo merodajen edino le vpis v vol. imenike, je bila zavrnitev pooblastila za to tvrdko vtemeljena. Končno se ni storilo nepostavnosti, ki bi mogla biti povodom volilne ničev- nosti, ako se je pustil glasovati duhovnik Joahim Jereb, kor bi se bil moral uve- Ijaviti vže pri reklamacijskorn postopanju ugovor, da Jereb ni stalno narneščen dušebrižnik. Josip Jakončič in drugovi se prito- žujejo proti volilnema činu II. vol. raz- reda samo radi tega, ker se je pričela volitev 27a ure prepozno, kar je jalo baje povod, da se je več volilcev zbe- galo ter da so se prostovoljno oddaljili od volišča. Zakasnitev pričetka oddajanja volilnih glasov pa je bila le posledica okolščine, da so volilci sami prepozno doäli k volilni mizi. Ker pa se je izvräil volilni čin ob določeni sklepni uri in nadnljeval, ni mogla ta zakasnitev zbe- gati nobenega volilca; izpodbijano posto- panje torej ne more biti vzrok, da bi se proglasila neveljavnost volitve v II. vol. razredu. 0 tem naj župunstvo obvesti pri- tožnike piameno proti potrdilu prejema na dostavnici. Volilni operat se vrača z vabilom, ukreniti potrebno za volitev županstva ter naznaniti pravočasno v ta namen določeni dan in uro. lx baske dolinc. — Stareäinslvo grahovske občine imelo je svojo prvo pejo v Hadajužni dne 21. t, m. Tje so pripeljali te dni tudi občinsko „balo", ki je pa bila jako borna. Obatajala je iz neke stare „marajne", par starih svečni- i kov, raztrgane zastave in pa iz prazne ¦ kase. — Med Tolminom in Grahovim vozi od srede aprila poäta dvakrat na dan. Prav bi bilo, da bi še naprej do Podbr- da vozila, posebno ker po novem urniku odhaja ob 6. uri zjutraj iz Podbrda, pa se že pred poludnem vrne. — V sredo 20. aprila so razstrelili v Hudajužni ve- liko mino s Brednjim vspehom. Prižgati jo je pri^el poseben mojster z Dunaja. — Neki italijanski akordant je äiril svojo kulturo s tem, da je zapeljal nedorastlo deklico. Žandarji so mu kazali pot iz doline. Politiöni pregled. Notranji polltlčnl poloiaj. Za kulisami se odločilni činitelji še vedno močno trudijo, da bi spravili par- lamentarni voz v kak tir. Mnogo nade sicer ni, da bi se jim to posreöilo. Ali popolnoma izključeno tudi ni, da ne bi priälo do kakega premirja. Ako se zgudi slednje, potem bode sedanje zasedanje npjbrže jako dolgotrajno in se tudi ta- krat ne odloži, ko bodo zborovale v Bu- dimpeäti delegacije. Državnl zbor. V soboto je bila aoja poslanske zbornice prav kratka. Najprej je dr. Kra mar protestiral proti nepostavnemu po- stopanju predsednikovemu pri odreditvi izvanredne seje za volitev delegacij. Nato so ceäki radikalci nekoliko zaropotali, ko se je hotel predsednik zagovarjati. Potera se je pa nadaljevala in tudi dokončala razprava o Dvofakovem nujnem predloga glede spopolnitve vižjih čeških šol. Nuj- nost predloga bila je odklonjena. Brez poimenskih glasovanj seveda tudi v tej seji ni bilo. Danes je zopet aeyx. Od8top tlroUkega deželnega glavarja. Iz lnomosta se poroča, da od- stopi deželni glavar grot" Brandis ter da bode na njegovo mesto imenovan post. Kathrein. Zasedanje ogerskega državnega zbora zakljuöeno. Včeraj je bilo vsled cesarjevega od- loka zaključeno zasedanje ogerakega dr- žavnega zbora. To zakljuöenje je pro- vzročilo pri opozicijonalnih strankah ve- liko nezadovoljnost. Povod ternu nenad- nemu zaključenju dali so izgredi, ki so Bis ^w. «li pojavljati na vseh straneh oger- ske države in v prvi vrsti pa stavka že- lezničarjev. Krvavl Izgredi na Ogerskem. Neodvisna ogerska stranka je akli- cala za nedeljo shod v Eledezu. Pri tem shodu bi imel govoriti Kossuth in dragi poslanci neodvisno stranke. Zaradi stavke železničarjev pa Košuta in dragih po- slancev ni bilo. Mesto tega pa prišlo je na shod iz Varaždina nekaj prlstažev neodvisne stranke. Na shod pa je prišlo vgč Rurnunov in mnogo socijalistov. Prvi prišli so z namenom, da bi prepreöili, da bi se na shodu govorilo v madjarskern jeziku. Drugi pa so priäli za to, da bi sploh preprečili shod. Zupan sprevidel je koj, da na shodu ne bode pravega reda, zato je brzojavno naprosil za vojaäko p nnoč. Namenjenih je bilo v ta namen iz Varaždina jeden eskadron huzarjev. V torn case pa, dokler niso dospeli huzarji, trudili so se orožniki, da bi pomirili raz- burjene duhove. Hkratu pa se začuje strel. Neki socijalist ustrelil je namreč iz ro- volvorja ter smrtno nevarno ranil orož- niškega «tražmeštra. Resza. Zdaj pa so orožniki kar slepo začeli streljati na zbo- rovalce. Ubili so jih 23, nevarno ranili pa nad 40. Iz Varaždina odposlali so koj še drugo vojaätvo na lice mesta. V bližnjih občinah Res, Barod, Völsö, Lugos so bili potem hudi izgredi. Razjarjeno ljudstvo zažgalo je mnogo his. Predsednik franooske republlke Loubet v Rimu. V nedeljo popoludne ob 4. uri se jo pripeljal v Rim predsednik francoske ropublike Loubet, da povrne obisk itali- janski kraljevi dvojici, ki se je pred me- secijmudila na svojem potovauju v London, tudi par dni v Parizu in bila tain slo- vesno sprejeta. V Rimu so bile odrejene velikanske priprave za vsprejem Loubeta. Zbrana je bila po okraäenih ulicah veli- kanska množica ljudstva. 0 prihodu Lou- bota na kolodvor, kjer ga je pricakoval kralj z mnogoštevilnimi drugimi dosto- janstveniki, sta se kralj in Loubet po- novno objela in poljubila. Ko sta se od- peljala v kraljevi dvorec, ju je zbrana. množica navduženo pozdravljala. V dvorcu pa je pričakovala Loubeta italijanska kraljica, ki ga je istotako pri- sreno sprejela. Z Loubetom prišel je v Rim tudi francoski minister za zunanje zadove Delcasso. Sploh pripisujejo itali- janski listi temu sestanku veliko poütiöno važnost. Nemžko in avstrijsko časopisje pa ni posebno navdušeno. Posebno ni ta 8estanek všeč nemžkemu časopisju, ker se boji, da bode trozveza vsled njega 3a bolj zrabljana nego je bila dosedaj. Rusko-japonska vojska. Sovražniki Hasije bi pred drugim svetorn stanje Rusije označili radi kotjako kritično. Zato pa so začeli pošiljati v svet ˇesti, o neki intervenes, za katero se je baje ponudil angleški kralj sum Proti takim Rusije ponižujočim vestem pa je rusko čaaopisje nastopilo z vso odločno- stjo. Tako je n. pr. ruski list „Svjet" za- ključil svoj članek, ki ae bavi s takimi govoricami z naslednjimi besedami: „Rnsija ni nikdar potrebovala po- moči, čeravno je drugim pomagala. Husija ne zahteva pomoö in nobenega poaredo- vanja. Za Rusijo ima važnost samo be- aeda carjeva". Car pa je brzojavil svojemu namest- niku Aleksejevu tako-le: „Ta boj ima konečno zagotoviti Ruski, premoč na obalih lihega Oceana. Da do- sežemo ta namen, je neobhodno potrebno, da popolnoma premagamo Japonsko ter jo primoramo, da se konečno podvržo ter se jej tako odvzame možnost na even- tuelna voj>>vl'a pustolovatva. Ako ne po- stopamo th-o, zgnbili bomo na vztoku vsak ugled tudi če zmagamo. Sedaiija vojna se zamore povzeti v sledeča vpra- Šan; Kdo bo imel premoč na azijatski obali tihega Oceana, Rusija ali Japan V Nemogoče je to premoč deliti oziroma se o tern sporazumeti. Posredovanje bi samo škodilo ugledu in časti Rusije in je torej neiiiogoče". Launjič smo omenili neke vesti, katere so prinesli židovski listi, posebno pa tržaški „Piccolo", češ, da je Port Artur padel, ter pristavili, da store naši čita- telji najbolje, ako smatrajo take vesti kot izmi^ljene. In tako je tudi v resnici. V Port Artaru se ni namreč od nesreč- nega slučaja, ki se je pripetil Rusorn s tern, da je utonila vojna ladija „Petro- pavlorek", nič važnejaega dogodilo. Domače in razne novice. Vinorejcem, ki so naročili vitrijol ali žveplo pri „GoriŠki zvezi", naznanja- mo, da oboje blago je deloma že došlo, deloma je na poti Nadejamo se, da v dveh ali najkasneje v treh tednih bo vse naročeno blago v Gorici, i tedaj dobi vsakdo, kar je naročil, po kolikor mogcce nizki ceni. Ker so pa nekateri naroče- valci v skrbeh in bi radi že zdaj imeli blago, da bi škropili ali žveplali, javljamo, da naročniki že zdaj lahko dobijo polo- vico naročenega blaga, drugo polovico pa v dveh ali treh tednih. Ko dobijo vse blago, treba bo, da tudi plačajo; prvo polovico dobijo na račun brez plačila. Kdor je naročil blago t „Centralni po- 8ojilnici" v Gorici, ga dobi tam; kdor je naročil pri domači posojilnici, ga dobi pa doma, ako ni drugače dogovorjeno. Vino- rejcem želimo obilno blagoslova božjega pri njih napornem in trudapolnem delu. Odlikovanje. — Tukajšnjemu dr- žavnemu pravdniku g. vit. StefanuVi- dulichu je podeljen naslov in zaačaj viäesodnega svetnika. Visoko odlikovanje. — Gospod Stefan Lapajne, voditelj okr. glavar- atva v Postojni, je dobil od švedskega kralja Vaso red I. razreda, ustanovljen leta 1772. Za „Šolski Dom" so plačali pred- aednistvu: Ženski oddelek „Sol. Doma" čisti dohodek veselice z dne 17. aprila 400 K; neko društvo v Gorici za izgo- varjanje tujk 1 K 63 v. Za „Mladega go- zdarja4' ata poslala: Valentin Knava, vi- kar v Logeh 5 K 1 v; Josip Kosec, župnik v Kamnjah 2 K. Upravništvo „Gorice" jö prejelo rae- sto vstopnine k veselici: K S 2 K- J Gril, pek v Gorici 2 K. ^ Srčna hvala ! Blesto vstopnine k veselici so darovah „Solskemu Domu": g. dr. Alek- Bij Rojic 10 K; g. Valentin Kumar okr Sol. nadzornik v pok. 4 K; g. Raro'l Mlo- kaž 2 K; g. Andrej Tabaj, katehet 2 K- g. Sknbin, vadnični učitelj 2 K; g. Zornik' trgovec (kar se je nakupilo) 3 K 40 h; g.a Julija Fajgelj IK; g. Andr. baron Winkler 6 K; g. Fran Kokole, davč. viSji nadzornik v pok. 5 K; g.a Antonija Hro- vatin 2 K; g.a Katarina Kancler 1 K; g.dična Marija Urbančič, učiteljica 1 K. Srčna hvala 1 Odborženskega oddelka druätva „S. Dom". Zahvala. — Sprejemši 400 krön od načelniatva ženskega oddelka „Sol- skega Doma" kot Čisti dohodek „Boaede", prirejene 17. t. m. v Čitalniški dvorani, si šteje podpisano predsednižtvo v pri- jetno dolžnost, zahvaliti blagorodne dame prirediteljice in še posebno načelnico gospo A. Šantel in nje vzorno rodoljubno družino, za obilen trud in lepi prispevek, ki je „Šolskema Domu" v sedajni dobi znatnega razširjenja jako dobro došel. Bog plati vsem! P re d se dniš tvo „Šolskega Doma", v Gorici, 24. aprila 1904. dr. A, Gregorčič. Lepo slavnost bodo imeli zavodi „Šol. Doma" v Gorici v soboto 30. aprila. Katehet č. o. V i I i bald je nabral med prijatelji „Š. Doma'' in učeče se mladine toliko milodarov, da jo priskrbel „Sol. Domu" lep kip M. B. iz tovarne J. Ma- yerja v Mnihovem, ki se slovesno bla- goslovi prihodnjo soboto v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Cerkveni obred opravi papežev hišni prelat monsignor Gabrijelčič, na kar se prenese in postavi blagoslovljeni kip v veži „Šol. Doma". Cerkvena slovesnr4, se bo vräila ob osmi uri zjntraj. Komauje na Sv. Cloro. — Vkljub grdemu vremena, ki je bilo v ROboto skoro veß dan, ki se je pa v noöi do ne- delje ßpremenilo v lepo vreme, vspela je procesija, katero je priredilo „Goriäko slovensko katol. delavsko društvo" na Sv. Goro prav veličastno. udeležencev iz mesta in okolice pri procesiji bilo je kakih tri tisoČ. Po sv. maäi, katero je da- roval Č. g. dr. Pavlica v cerkvi sv. Ignacija, in po kateri je priBtopilo k sv. obhajilu ogromno ätevilo vernikov, pomikal ^e je veličasten sprevod v najlepšem redu po mestu proti Sv. Gori med branim petjem pobožnih pesmi. Sprevod je vodil prec\ g. prelat dr Gabrijelčič, vodja centr. bc- menišča. Gorižko slov. delavsko društvo, podgoraka Marijina družba in podgorsko katoliško del. družtvo, imela so sroje zastave. Na St. Gori maševal je ob 9. uri preč. prelat g. dr. Gabrijelčič, ki je imel pri ti priliki tudi jako primeren cerkven govor. Ob 11. uri in pol pa je bil blagoslov. V cerkvi je jako ubrano pel pevski zbor goriäkega slov. kalol. de- lavskega društva, katerega je izvežbal preč. g. župnik Kokošar. Po cerkveni slavnosti uprizorili so romarji na trati blizu cerkve ob krasnem vremenu ne- dolžno vesoJico, na kateri so se pele cer- kvene in rodoljubne pesmi. Sploh vspel je ta izlet na Sv. Goro na sploäno za- dovoljnost vsoh udeležoncev. Porotno zasedanje. — Predsed- ništvo višjega deželnega sodiSča v Trstu naznanja, da prične prihodnje porotno zasedanje na tukajšnjern okrožnem sodi- aču dne 6. junija t. I. in ne dne 6. julija, kakor je bilo poprej določeno. Imeiia Izžrebanih porotnlkov za prihodnje por^/'\o zasedanje. — lz- žrebani so ti-le: Cibeu Amadej v Kor- minu, Gon Jakob v Korminu, Toroš Fran- čišek v Medani, Kavčič Fran^iäek z Go- lobrda, Peric Ivan v Doberdobu, Cotič Josip v Coroven, Cnmar Jobi'p v Gorifi, Mestruzzi Rihard v Ronkih, Hvalič Ga- špar v Gorici, Klaučič Andrej v Gorici, Gal Peter v Korminu, Montegnaco Ri- hard v Št. Petru ob Soči, Finetti pi. Diego v Gradiaču, Slabanja Teodor v Gorici, Pečenko Filip v Gorici, Ahatz Mihael v Goriei, Kerševani Karol v Dornbergu, Poveraj Martin v Gorici, Janesch Ivan v Gorici, Visintin Josip v Flumičelu, Gan- dussi Jurij v Romanso, grof Strasaoldo Vulmar v Joanicu, Urbančič Frančiaek v Kobaridu, Baldassi Natal v Versi, Persa Anton v Korminu, Illicher Ludovik v Go- rici, Gomel Karol v Gorici, Koren Anton v Gorici, Sandrin Frančišek v Mirnu, Obljubek Frančišek na Krasnem, Kregau Frančišek ml. v Ročinju, Droč Josip v Gorici, Stabile pi. Henrik v Vili Vičen- tini, Donda Ticijan v Moraru. — N a- m e s t n i k i so: Potočnik Peter v Gorici, Maras Kvgenij v Gorici, Villat Alojzij v Gorici, Dasnig Ivan v Gorici, Louvier Er- nest v Gorici, Zottig Klement v Gorici, Zuttioni Lenard v Gorici, De Fiori Ev- genij v Gorici, Pregl Alojzij v Gorici. Poskušeii samomor beguna. — Že nekaj dni stanoval je pri „Treh kro- nah" v Gorici neki mladčlovek, pnbhžno kakih 25 let star. Hodil je pogosto na tukajšnjo pošto povpraševat, je-li doälo zanj kako pismo „Poste restante" z na- slovom Otto Schmidt. V soboto zjutraj pa je dobila tukajänja policija od povelj- niätva 97. pešpolka v Trstu brzojavko, v kateri je bilo rečeno, naj aretira Vaclava Martineka, kateremu bi došlo pismo „Po- ste restante" pod naslovom Otto Schmidt. Tukajänja policija je odredila, kar je bilo v tern pogledu potrebnega, opozorivSi tukajšnjo pošto, da ji takoj naznani, ko bi doälo na pošto pismo z omenjenim naalovom. Še tisti dan popoludne ob 2. uri in pol pride omenjeni človek na po- što ter vpraša zopet, ako ni došlo kako pismo „Poste restante" pod naBlovom Otto Schnaidt. Gospodična, ki je imela takrat službo, reče vpraäalcu, naj neko- liko počaka. V tern hipu pa gre k ne- kemu pi8inonoäu ter mu reče, naj po- kliče redarja, ki stoji navadno vedno ˇ službi pred pošto. Kmalu pride pismonoäa z redarjem in redar vpraša neznanca po imenu. Ko mu ta pove, da se imenuje Otto Schmidt, inn naznani redar, da j© v imenu postave aretiran. Martinek, ali kakor je on hotel Schmidt, branil se je * aretiranju, in ko je redar potegnil iz žepa verige, segno Martinok naglo v žep svojih hlač ter potegne iz njega revol- ver. Radar in pismonoša skuSala sta iz- trgati Martinku revolver iz roke. Hedar potegnil je celo sabljo iz nožnice ter ra- nil Martineka na roki, da bi mu le izbil iz rok revolver. Nastalo je med redar- jem, pismonošo in Martinekom hudo su- vanje. Pri v^em tern pa se je vendar po- srečilo Martineku, da si je utaknil re- volver v usta in ga tudi — izprožil. Težko ranjen se zgrudi na tla in äele potem se je posreöilo redarju udobiti re- volver v svojo last. Poklicali so koj zdrav- nika iz bližnje bolnišnice usmiljenih bra- tov. Priäel je najprej dr. Jug, potem pa dr. Bresca in konečno äe dr. Weinlech- ner. Prinesli so kmalu potem iz bolniä- nice nosilnice ter prenesli nesrečneža v bolnišnico usmiljenih bratov. Pri samo- morilcu so našli pisma, naslovljena na njegove stariše v češkem jeziku. V teh pismih je samomorilec pisal svojira sta- rišem, da se bode rajo usmrtil, nego se pustil aretirati. In to je nesrečnež tudi v rosnici poskusil. Martinek je umrl v noči od nedolje na pondeljek ne da bi bil prišel k za- vesti. Martinek bil je častniški sluga. Po- neveril je svojemu gospodarju nadporoč- niku Gandrea več denara. Prodal je tudi razne druge gospodarjeve reči. Da bi ubežal kazni, hotel je vteči čez mejo in je v ta namen pričakoval denarja od doma. — Vojaška godba. — Danes popo- ludne ob 6. uri svirala bode v mestnern vrtu godba tukajšnjega pežpolka ät. 47. Vojaški lubor. — Včeraj se je pričel vojaški nabor za rnesto Gorica. Predstavilo se jih je iz prvega in drugega razreda naboru 145 mladeničev. Potrjenih je bilo v vojake iz prvega razreda 5l} iz drugega pa 4. Prijet vojaskl begun. — V so- boto proti večeru je priäel v krčmo g. Lutmana v Št. Andrežu vojak 27. peä- polka, ki se nahaja zdaj v Ljubljani. Vprašal je tam po Županu, ki se je pa takrat sluöajno tudi nahajal v omenjeni krčmi. Županu se je pa koj zdfilo, da ima opraviti z vojaäkim begunom. Poälje torej po občinske stražarje in naznani vojaku, da je v imenu postave aretiran. Ne da bi se posebno branil, odvezal je vojak bajonet ter ga izročil stražarjema, ki sta ga potem odvedla v Gorico in ga izročila vojaäkemu oblastvu. Tu je vojak koj izpovedal, da jo je mislil popihati čez mejo, ker so pri vojakih ž njim pre- strogo ravnali. Odäel je iz Ljubljane v sredo zjutraj in dospel v soboto peä v Št. Andrež. Čudon mladeniČ. — V soboto je stal pred naborno komisijo v Korrninu mladenič Ivan Srebrnič iz Medane. Zdravnik je konstatiral, da ima Srebrnič srce na dosni, a jetra na levi strani. Tako se namreč poroča iz Kormina nekemu Ü8tU. Smnljlv slučaj bolezul. — V četrtek priäel je v Gorico Črnogorec Andrej Lazarovič, da bi si poiskal dela pri gradbi nove železnice. Ker se je do- zdevalo, da je Lazarovic bolan nakozah, odpravili so ga v poseben prostor, da opazujejo njegovo bolezen. Sine na novlh železnicali. — Me- seca julija ali avgusta t. 1. se izvräijo na- ročila na Sin© za novo železniško zvezo do Trsta. Iste bodo obsegale okoli 250.000 mc za več let. Dosedaj uporabljene äine tehtajo 35 4 kg, ki ae pa poveča pri novih na 35 5 kg. Take Sine se porabijo na od- prtih delih železnice, v tunelih pa sine na stol. Po teh se vozi s hitroBtjo 108 km. Taka šina za tunel tehta 42 do 43 kg ter je že uvedena na črti Neulengbach- St. Polten. Te äine so jako trpežne. Poleg sine na stol ae utegne uporabiti tudi vinjol-šina, ki je težka 441/2 kg, pa ceneja od prve. Treba pa jo Še presku- siti, potem se odločijo za eno ali drugo. Petdesetletnica cesarjeve poro- ke. — Povodom 50-letnice poroke je opravil cesar v nedeljo v kapucinski grobnici ob rakvi pokojne cesarice Eli- zabete kratko molitev. Tekom predpoldne so prišle v kapucinsko grobnico tudi ba- varaka princezinja Gizela in nadvojvo- dinji Marija Valerija in Marija Terezija. Hartmanov oratorij „Sv. Fran- Čišek" je tudi v Zagrebu dosegel veli- kanski vapeh. lzvajalo ga je 350 oseb. Grozen uinor župnika. — V Strilju, v občini Vrgovac, je živel župnik Nimica, ki je imel äe precej premoženja v gotovini. Župnik bil je jako priljubljen. Živel je sam v župnišču in imel je v službi nekega 14-letnega deöka. Njegov vnuk Anöic iz Imoskega in njegova žena sta že delj časa hudo hrepenela po atri- cevem denaru. Dne 22. marca priäla ata na obisk k stricu. Odstranila ata za nekaj časa H-letnega dečka ter ga poslala v Vrgovac, Ko ae je pa deček vrnil, rekla ata mu, da je župnik nenadoma odpotoval v Metkovič ter da se vrne äe-le čez kakih 8 dni. Hiša da mora biti ta čas zaprta. DeČku sta pa dala nekaj denara, da se teh osem dni drugje preživi. Pre- bivalcem vasi Strilj se je sicer iz začetka čudno zdelo, da je župnik tako nenadoma odpotoval. Ko ga pa čez oaem dni ni bilo nazaj in tudi čez 14 dni ne, in ni bilo o njem sploh nobenega glaau, po- stala je vsa zadeva jako sumljiva. Na- posled se je županstvo odločilo siloma odpreti župnišče. In kaj so naäli v župniaču? Smrdeče truplo zadavljenoga župnika. Neöak Ančič in njegova žena 8ta mu namreč za njunega bivanja ob nenavzočnosti dečka vrgla vrv za vrat, ga zadavila in pobrala ves denar. Nato sta pa zbežala najbrže r Ameriko. IzHeljevanje iz Avstrije v Auie- riko. — L. 1902. se je izselilo iz Av- atrije v Ameriko 100 000 oseb. L. 1903. pa že nad 250.000. Izseljenci pošljejo iz Amerike domov na leto povprečno K 50.000.000 ali 10.000.000 dolarjev. Stavka o^er«kih železftl^Hrjev. — Kakor dokazujejo vesti, prihajajoče iz Budimpeäte, se je ogerska vlada po- stavila jako energično proti stavkujočim železničarjem na Ogerskem. Slavkujoöi železničarji so to sami uvideli in se za- radi tega njih zahteve vedno bolj zmanj- Snjejo. Posebno globok utis je napravilo na atavkujoče cesarjevo povelje, b kate- rim se sklicujejo rezervisti vse ogrske armade pod orožje in se prideljujejo že- lezniški službi ogrskih državnih železnic. S tako odredbo nadeja ae vlada prido- biti za železniako službo 14.000 oaeb, 5000 oseb pa bi vsprejela od drugod v službo, ker se ji take ponujajo od vseh strani. V soboto popoludne je obkolilo pod poveljništvom mestnega glavarja Rud- naya 150 policajer na konjih, 100 drugih policajev, jedna stotnija honvedovin dva eskadrona huaarjev glavni stan stavkujo- čih v Budimpešti. Najprej se je podal Rudnay v reatavracijo Weiss, kjer je bil zbran glavni odbor atrajkujočih ter vpra- šal, kdo od odbornikov ae imenuje Ivan Sarlay. Ko se je isti oglasil, mu je Rud- nay naznanil, da je aretiran, ker je raz- žalil Nj. Vel. kralja. Dal ga je takoj pri- jeti ter odpeljati na poücijsko ravnatelj- stvo, ki ga bo pa izročilo sodnemu obla- atvu. Potem se je podal Rudnay v sprem- stvu mnogih redarjev v neko drugo večjo dvorano, nahajajočo ae v neki hiäi, le- žeči nasproti omenjeni restavraciji. V ti dvorani bili so zbrani stavkujoči želez- ničarji in tern je Rudnay pojasnil pomen cesarjeve odredbe. Najprej dal je popi- sati vse, ki so se tana nahajali, potem je pa neki častnik vročil vaem izmed njih, ki so bili rezervisti, pozivnico v vojaiko službo. Rezerviste odpeljali ao vojaki in policaji koj na določeni kraj ter jih iz- ročili vojaäkim oblastim, dočim ao vai oatali morali zapustiti dvorano. — V ao- boto pozno v večer podala se je depu- tacija stavkujočih k ministru za trgovino, ter mu naznanila, da bi železničarji zo- pet nadaljevali službo, ako jim vlada obljubi ter ae zaveie, da jim bode v naj- krajäem času po mogočnosti zboljšala place. Miniater je deputaciji odgovoril, da je priäla k njemu prekasno. Vlada je najela zdaj druge moči, ki bodo oskrbo- vale železniako službo, s stavkujočimi pa govorila bo kasneje. — Do zdaj je vlada že toliko poakrbela, da so začeli vlaki voziti na razne strani, posebno pa med Dunajem in Reko. Tudi z Reke se po- roča, da so v teh par dnevih, od kar traja stavka, živila močno poskočila na ceni. Sicer pa je, kakor rečeno, za prvo silo že preskrbljeno. Zdaj pa preti ne- varnost tudi od druge strani. Priskočiti hočejo namreč stavkujočim železnioarjem na pomoč socijalisti ter provzroČiti stavko po celi Ogeraki, ¦ Stavka železničarjev kon- čana. Železničarji vračajo se zopet na avoja mesta, in skoro na vseh železni- cah se je zopet pričel promet. V Budim- peäti je bil aretiran vea odbor, ki je atal na čelu stavkujočih. A aretiran je bil tudi poslanec Lengyel. ki je hotel zabra- niti neko aretiranje. Zelezniöarjem, ki ao ae udeležili stavke, ae ne bo prav dobro godilo. Več poslancev državnozborske opozicije podalo ae je h komunikacij- skemu ministru ter ga prosilo, naj bi se zelezniöarji, ki ao ae udeležili atavke, pomilostili, a minister jim je odločno od- govoril, da ae to ne bo zgodilo. Patrone za Kltajsko. — 16 mi- Ijonov patron za Kitajsko je že odpo- alala tovarna v Požunu, a še vedno z voliko naglico dela, da izvräi nadaljna kitajska naročila. Loterijske številke. 23. aprila. Dunaj......20 84 11 15 2 Gradec......74 90 43 69 56 livriien oku» kav* dot*i«t« * unmet in] em Uydrone žilne kaue ^ POaKUblsE't«. ViuiM. drafovt^iKi. ^p *o*in« t> K( »own.- 4 K SO h fca'KO. p:(DOMACI PRIJATELJ- ^ Fr. Obrdank^ (poprej Josip Hrovatiu)^ k priporoča svoje %\-A \fone in pokali-y|^ \ ce po nizki m^ETl /V ceni. Mk^^ii Ooctilna tik nove postaje na Blančah, toči vedrco naravna doma- ča čnia in bela vina. JKukinja je preskrb- Ijena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cerce zmerne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dožele. Ivan Bednarik priporoča svojo kniigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi , na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z železjom Konjedic & Zajec Gorica, pred nadaofjo ftev. 5 in poflroznica v li „Monta". Začas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi zastra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogalo izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ^¦¦¦¦¦wim Edina zaloga I i f I stavbenih nositeljev l11^1111"*111™! Pocinkana šica &a vinograde po jako xniüanih cenah! Pozor! EllO kl*0H9 uajjrade izplaöava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amorlkanske biagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Poaor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Sa,mo enkrat,«..,, naj vsakdo kupiti svoje potrebäcino pri tvrdki J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, un mkdar več ne bode iskal drugod boljšega, Mepšega in kakovosti primerno cenega blaga, 'kakor se tu dobi. Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za poiuladno in letiio sezono x netlosegljivi izberi kakor: krasnl okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- nlki, moderci, predpasniki. domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, sod re, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Tjekarna Tk-7^ ,r CRISTOFOLETTI, Jrskmo (štokfiševo) jetrno ' oije. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnastekleniea tega olja naravno-rumenebarve po K 1*40, bele barvepo K 2 Ti-Hkino /eloznato jetrno olje. Raba tcga, olja je sosebno pripo- rüöljiva olrokotn in JoCkom, ki so iwx- vozni in nežne narave. Trskiuo jetrno olje se zeie/nu« JO(1