Splošni nčiteljski zbor v Gradcn. Tretji splošni zbor vseh avstrijskih Ijudskih učiteljev je bil letos v Gradcu 31. avg., 1. in 2. sept., h kteremu se je sešld čez 1800 učiteljev iz raznih dežela našega cesarstva; iz Kranjskega je prišlo v la zbor 11 učiteljev (5 iz Ljubljane *), 6 iz dežele). 30. avg. je bilo posvetovanje pred zborom v deželni viteški dvorani. Zbrane fkterih je bilo čez tišuč) je pozdravljal prednik krajnega odbora g. Jož. Lukas, potem pa prednik stalnega odbora g. Bobies iz Dunaja. Za pervosednika je bil enogiasno izvoljen g. Bobies, za njegovega namestnika pa g. Lukas in g. Herrmann, deržavni poslanec. Za pisarje so bili izvoljeni g. g.: Steiner, Ernst, Gugl in dr. Ceyneck. Za tem se je sestavil opravilni red za veliki zbor in točke, o kterih se bode govorilo. Po živem pretresovanju se je zbor zedinil o teh le točkah : 1. Če pride življenje v šolo, pride šola v življenje. (Nasvetoval g. Kremer iz Maribora.) 2. Vodila pri podučevanju. (^Nasv. g. Ueinhardt.) 3. Naloga, ki jo ima šola. (Nasv. g. Kohler.) 4. Naloga, ki jo ima šola z ozirom na avstrijske razmere. (Nasv. g. HerrmannO 5. Solski zbori, kakošni naj bodo. (Nasv. g. Gotzl.) 6. Kakošna naj bodo berila, da zadostujejo zahtevam Ijudskih šol. (Nasv. severno-češko učiteljsko društvo, poroceval g. Holczabek.) 7. Nauk o podobah v razmeri z risanjem in delom s podobami. (Nasv. učiteljsko društvo iz Cnajma, poročeval g. D ein hardt.) 8. Telovadstvo kot splošni potrebni nauk pri naučevanju in vzrejevanju. (Nasv. učit. društvo iz Cnajma, poročeval g. E r n s t.) *} Slavni mestni zbor v Ljubljani je v scji 7. t. m. trem mestnim učiteljem v ta namcn podelil vsakema 20 gl<l. odškodnine. Vredn. 9. Kako naj se vredi učiteljska plača. (Nasv. vrednik ,,Freie pad. Blatter" g. Jessen.) Po nasvetu nekterih čverstihgovornikovseje enoglasno odločiloza pervi dan: vodila pri podučevanju in kakošna naj bodo berila za Ijudske šole; za drugi dan: naloga, ktero ima ljudska šola z ozironi na avstrijskerazmere, — čeprideživljenje v šolo, pride šola v življenje; za tretji dan: plačain stopnjevanje ljuds k i h u č i t e lj e v. 31. avg. ob 9. uri zjutraj v (alijinem gledišču prednik krajncga odbora g. Lukas prične zborovanje s slovesnim ogovorom, v kterem upa, da bodo sklepi tega zbora vse pričujoče še dolgo spominjali na Gradec. Graški nicstni župan g. Moric vit. Frank pozdravlja učitelje v imenu graškega mesta; pravi, da so učiteljski zbori velik napredek za šolstvo. Ucitelj iraa nalogo, da mladosti vcepuje ljubezen do doinovine in resnice, do prostosti in pravice in da s tem pomirja narodna gibanja. (Dobro !) ,,Izrejajte nam misleče Ijudi', in peljali bodete deržavo slavni prihodnosti naproti". Deželni poglavar g. grof Gleispach pozdravlja gostc v imenu dežele in deželncga namestništva, ktero je že od nekdaj za izobraževanje mladosti pred vseni drugim naj bolj skerbelo. Pervi pervosednik g. Bobies se serčno zahvaljuje za čast, da mu učilclji že tretji pot kažejo (oliko zaupanja, da ga volijo za pervosednika; kaže potem sedanji stan Ijudske šole in novo šolsko postavo, ter pozdravlja svetlcga cesarja s trikratnim klicem ^slava", kar v zboru živo odmeva. Tudi ^slava* ministru šolstva g. Hasnerju in baronu Eotvosu se razlega po zbornici. Pervosedaikova namesdiika g. g. Lukas in Herrmaun ravno tako pozdravljata pričujoče in kažeta, kako važno za učitelje sploh je to zborovanje. Na versto pride perva točka: ,,vodila o podučevanju", o kteri poroča g. Deinhardt iz Dunaja. Podučevanje naj bode pervič vzrejalno, t. j. pri podučevanju naj se posebno ozira na osebnost in zmožnost učencevo; drugič naj se gleda na to, da se njegove moči razvijajo. Učitelj naj na učenca pazi, naj si ga pridobuje, išče in splob tako daleč pripravlja, da saruostojno ravna. Podučuje naj se djansko in znanstveno, nravno in lepovedno. Pri tem pa naj si učitelj prizadeva, da je tudi sam samostojen in da vselej tako dela, kakor vidi, da mu bolje kaže, akoravno so n. pr. nafančno ne ravna po načertaoem učnein vodilu i. l. d. G. Sim. Heller iz Dunaja vse to poterjuje in povdarja, da naj se podučevanjo in vzrejevanje vedno vjema in cloveka izobražuje. V izobraževanji maternega jezika je vzrojalni značaj; zgodovina naj se navdušeno kaže v čisti resnici, da se otrok že zgodaj vnema za prostost, enakost, za Ijud.ske pravice in za domovino. Verska izreja naj se opira na božje spoznanje, in naj ima podlago v tisti veri, ktere se je otrok nčil v inalemein naročju. Taka izreja bi bila prava Ijudska izreja. G. Lederer iz Pešte pravi, da naj bodeta izreja in poduk naravna; pred vseni naj se gleda na to, da se goje Ijudje po rn o č i, ne pa ljudje po besedi. Med tcm pride v zbor vladini namestnik vilez NTeupauer, ter pozdravlja pričujoče v vladinem imenu, pa želi, da bi zbrani šolski možje svojo nalogo izverševali v dulm napredka. Potcra se daljc obravnava. G. Steincr iz Dunaja pravi, da naj učitclj otroka dobro pozna, da naj ga potem prosto, samostojno , mikavno, veselo in prijazno podučuje. G. Ilolczabek iz Dunaja povdarja posebno olroška cu— tila, in za voljo tega naj se v šoli goji tudi pesništvo. G. Lederer in Pešte nasvctuje: Naj se zbere odbor iz šolskili mož raznih dežela, narodov in ver, kteri naj sestavi več vprašanj oziraje na naravo, osebnost, na življenje in nagnjenja, na igre in zmožnosti otroške. Te vprašanja naj se odgovarjajo, in (ako naj se z združenimi inočiui sestavi posebna vednost ,,spoznanje otroka" (Kinderkunde). Ta nasvef se sprejme. Po nekterih pozdravljanjih Iz mnogih krajev in od raznih drustev do zbora, pride na versto druga točka dnevnega reda o šolskem berilu, kar poroča g. Holczabek iz Dunaja. Berilo naj bode dodatek drugim učilnim poniočkom. Naj boljši učilni pomoček pa je učitelj sam; tedaj ni prav, da se učitelju zapoveduje, ktera učilna sredstva naj rabi. Dober ueiUIj tudi ce!d s Paviiliovim berilom kaj dobrega doseže; slab učitelj pa z naj boljšim berilorn nič ne opravi. Berila naj pred vsern obdeljujejo jezik in lepo (estetičntf) omiko, in naj bodo potem vsem drugini naukom dodatek. G. Herrmann tudi povdarja, da je pri berilu učitelj poglavitna stvar. G. Ernst iz Dnnaja prelresa dosedanja berila in pravi, da ne veljajo, akoravno so jih že tolikokrat popravljali in prenarejali. Skušeni učitelji naj spisujejo in sestavljajo šolska berila ; šolske knjige, ki se brez sku.šenih učiteljev pri zeleni mizi delajo, niso djanske. Srenjski odbornik Umlauft iz Dunaja hoče, da naj se učiteljskim zborom daje pravica, da določujejo berila za šolo. Vsakemn učitelju naj se dovoljuje, da si prosto voli učilne pomočke, kterih inu je treba. Solska postava o tem ne določnje jasno. Z našim šolstvom smo še Ie na pragu do praga k napredkn. G. Bauer-11 iz Lundenbiirga niso po volji nravni dostavki v verzih (Moralverscben) v bcrilih, in g. Kobler, tudi iz liundenburga, nasvetuje, da naj stalni odbor združeno z učiteljskimi drušlvi sestavi berila oziraje se na pospbnosli vsake kronovine. S tern se konča zborovanje pervega dneva. Drugi dan 1. sept. je bila druga seja. Govori se dalje o berilili. G. Kaltner iz Dunaja zahteva, da naj bodo berilne vaje tako razdeljene, da se bodo v vseh razredih po šolah logično vjemale, da se ne bode v enem razredu podiralo, kar se je v drugem zidalo. G. Petrič iz Zagreba pravi, da naj berila zatirajo vraže med ljudstvom. G. Goldberger nasvetuje: 1. tretji učiteljski zbor naj slavnemu c. k. ministerstvu za šolstvo izreče željo, da naj se šolska berila prenarede in popravijo, in učitelji naj pri tem svetujejo in pomagajo ; 2. pri pesmih v berilu naj se povsod pristavlja pesnikovo ime ; 3. spisi verskega zapopadka (konfessionellen Inhaltes) naj se v berila ne jemljejo. G. Braier iz Lnndenburga se ne vjema s tem, da naj bi si vsak učitelj smel prosto voliti berila, in nasvetuje, da naj se izpiše darilo za naj boljše berilo. Tudi g. Lederer iz Pešle priporoča darila za berila, da se bode pri tem delu mnogo učileljev vdeleževalo. G. Eisfeld nasvetuje : 1. berilo naj ima skozi iu skozi glavno misel, naj obsega otrokovo dušno življenje, in naj sploh priponiore, da se bode otrok inogel vdeleževati občne omike svojega naroda. Berila, ktera otroka na podlagi posaninega razvitja izobražnjejo, naj se zaveržejo. 2. Zemljepisje, zgodovina in naravoznanje kot nauke za se niso za berila. Zivotopisi iz zgodovine, iz znajdeb i. t. d. naj se v berilih toliko nabajajo, kolikor je to za otroke v Ijudski šoli. 3. Berila naj se spisujejo v lahkem razumnem zlogu, ne pa učeno in otrokom nerazumljivo. 4. Ker naj bi bila berila tudi podlaga za jezik , naj bi bila tudi enakolika v pisavi i. t. d. 5. V berilih naj se gleda ludi na to, da se zraven poglavitnega namena tudi doseže kak postranski namen, posebno kar zadeva enaka narečja pridelke iz prejšnjih časov i. t. d. Berila naj spisujejo in sestavJjajo se ve da učitelji. G. Z i m a iz Volkermarkta pravi, da naj se pri berilih posebno gleda tudi na poznanje domače dežele. (Prih. dalje.)