17 Stanetova razlaga udeležence nočnega popisa vedno pritegne. V Kozjanskem parku presegli število tisoc vrst metuljev Besedilo in foto: Dušan Klenovšek Kozjanski park je z 206 km2 površine največji regijski park v Sloveniji. Sta- nislav Gomboc, tudi izven slovenskih meja cenjen strokovnjak za metu- lje, je vodil prve popise že leta 2003 (542 vrst v enem tednu), bolj inten- zivno pa jih skupaj izvajava v zadnjih dveh letih. Med popisom sredi avgusta sva v enem samem dnevu 993 do tedaj poznanim vrstam »dodala« kar 17 novih vrst. Tako smo presegli za marsikatero območje nepojmljivo mejo tisoč vrst metuljev. Kljub majhnosti parka smo tako doslej v njem popisali slabo tretjino vseh na slovenskem prostoru živečih vrst metu- ljev (skupaj 85 dnevnih in 942 nočnih od 3.600 znanih vrst). Gosenica tiso- če odkrite vrste, Cataclysta lemnata iz družine travniških vešč, živi v vodi, kjer si iz listov vodne leče naredi nekakšno z zrakom napolnjeno podvodno bivališče. Med trenutno 1.027 poznanimi vrsta- mi metuljev na območju Kozjanskega parka je tudi 38 vrst, ki so zaradi red- kosti in ogroženosti uvrščene na rdeči seznam, ter 25 zavarovanih (od tega 7 t. i. Natura 2000 vrst). Zakaj toliko vrst na tako majhnem pro- storu? Dva poglavitna razloga sta dokaj dobro ohranjena predvsem negozdna krajina (travniki, polja ...) in dejstvo, da se na tem prostoru stikajo vplivi treh florističnih (subpanonsko, predalpsko in preddinarsko) in dveh zoogeograf- skih (subpanonsko, predalpsko, zelo blizu je tudi kraško predpanonsko) ob- močij. Tako lahko včasih na eni lokaci- ji opazujemo vrste panonske, stepske, alpske in primorske favne metuljev. Predvsem na nočna opazovanja redno vabiva lokalno prebivalstvo, o zanimi- vih najdenih vrstah pa pišem tudi v lo- kalnih medijih in na družabnem omrež- ju. Glede na dejstvo, da na vsakem terenu opazimo po nekaj novih vrst, je realno pričakovati, da bo »končno« šte- vilo kozjanskih metuljev preseglo šte- vilko 1.500. Večerni pavlinček (Smerinthus ocellata) je bil med najbolj občudovanimi »nočniki«.