GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina p lačana pri postil 102 Ljubljana SRADBENI VESTNIK december 2 0 0 4 • v ' Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani In Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3100 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT' za študente in upokojence 2200 SIT; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, december 2004, letnik 53, str. 281 -308 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Srečno 20 05 stran 2 8 2 Marjan Vengust Novoletno voščilo predsednika ZDGITS stran 2 8 3 95 let prof. dr. Janka Bleiweisa Članki • Papers stran 2 8 4 mag. Roman Mur, univ. dipl. inž. grad. MEDNARODNI SIMPOZIJ SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE - STANJE IN RAZVOJ INTERNATIONAL SYMPOSIUM COMPOSITE STEEL AND CONCRETE STRUC­ TURES - STATE-OF-THE-ART-AND NEW DEVELOPMENTS stran 2 9 6 Gregor Gruden, univ. dipl. inž. grad. NOVI VIADUKTI NA FRANCOSKI AVTOCESTI A75 CLERMONT FERRAND - BEZIERS, "LA MERIDIENNE" NEW VIADUCTS ON A75 MOTORWAY "LA MERIDIENNE" CLERMONT FERRAND - BEZIERS IN FRANCE stran 3 0 0 Nina Podvornik, univ. dipl. inž. grad., mag. Lucija Hanžič, univ. dipl. inž. grad., dr. Radomir Ilič, univ. dipl. inž. metal. VPLIV KEMIČNIH DODATKOV NA POROZNOST BETONA INFLUENCE OF CHEMICAL ADMIXTURES ON THE POROSITY OF CONCRETE Vsebina letnika 5 3 /2 0 0 4 stran 3 0 6 Obvestilo in vabilo diplomantom FGG, Novi diplomanti gradbeništva stran 3 0 8 J. K, Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Cerkvenikov most v Škocjanskih jamah, projekt Inštitut za metalne konstrukcije, foto Gregor Gruden. NOVOLETNO VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Komaj verjamem, da se leto 2004 poslavlja in je pred durm i že leto 2005. Moja razmišljanja potrjuje na­ rava, ki se še ni pripravila na »zimski spanec«, ker tudi zanjo leto 2004 očit­ no prehitro mineva. Nič praznično ni v naši gradbeni operativi, saj hitimo opraviti in dokončati še zadnja pla­ nirana dela v letošnjem letu. Tudi v letu 2004 smo slovenski grad­ beniki v sodelovanju z najrazličnejšimi strokovnjaki pomembno prispevali k razvoju Slovenije in tako želeni gospo­ darski rasti. Rezultati gradbene stroke so vidni v številnih zgrajenih objektih doma in na tujih trgih. So plod sodelovanja raz­ ličnih strok, tradicije in izkušenj, tako pri načrtovanju kot izvedbi. Osebno sem ponosen na dosežke stroke, k i je svoje znanje združila pri izgradnji enega najtežjih avtocest­ nih odsekov od Klanca do Ankarana z najzahtevnejšim viaduktom Črni Kal. Med letom smo se člani društev srečevali v svojih poslovnih vlogah, kar premalokrat pa smo se posvetili reševanju problematike posameznih društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov in s tem posledično tudi proble­ mom ZDGITS. Upam in prepričan sem, da bo v letu 2005 bolje. Ob zaključku leta se želim zahvaliti vsem članom in organizacijam, ki so kakorkoli pomagale, da je ZDGITS realizirala začrtane naloge. Naj bo leto 2005 prepleteno z mostovi razumevanja, sreče, zdravja in s poslovnimi uspehi! Naj čez te mostove pridejo do Vas vseh dobre želje, naj jih začrtane poti pripeljejo do cilja, in naj se Vam in Vašim najdražjim vse tudi uresničijo! Marjan Vengust Srečno novo leto 2005 vsem bralcem, avtorjem, recenzentom in drugim sodelavcem Gradbenega vestnika želi Uredništvo [3 M 9 5 LET PROF. DR. JANKA BLEIWEISA Prof. dr. Janko Bleiweis maja 2004 na strokovni ekskurziji na viaduktu Črni kal z nekdanjimi študenti gradbeništva, ki so se na II. stopnjo študija gradbeništva na FAGG vpisali jeseni leta 1962. Foto Andrej Kerin Prof. dr. Janko Beiweis je 1. decembra 2004 dopolnil častitljivo starost 95 let. Koliko gene­ racij študentov je šlo skozi njegove roke, je težko prešteti. Vedno je bil med njimi pri­ ljubljen, saj je imel poleg strokovnega znanja pošten in človeški odnos do študentov in sodelavcev. Gotovo je tudi zaradi takih odno­ sov bil skoraj 12 let direktor nekdanjega Vo- dogradbenega laboratorija. Nekoč mi je neki Francoz, ki je bil v Sloveniji na strokovnem obisku, dejal: »Vem, daje iz plemenite rodbine. Taki ljudje so lahko dveh vrst: ali so visoki in ošabni ali pa so zelo plemeniti in simpatični. Prof. Bleiweis je tipičen predstavnik druge vrste«. Ko sem bil študent drugega letnika gradbe­ ništva, me je pri njegovih predavanjih zelo pritegnilo delo v laboratoriju, kjer smo lahko neposredno gledali mnoge zanimive pojave iz mehanike tekočin. To meje tudi potegnilo med vodarje. Že v začetnem obdobju uporabe računalnikov pri nas je sicer takoj razumel nujnost uporabe računalništva v hidrotehniki, vendar mi je v kasnejšem raziskovalnem življenju često koristilo njegovo načelo: »Videti je treba, kako voda teče, preden jo lahko pravilno ukleščiš v enačbe!« Vedno je ljubil naravo in gore. Kako sem bil presenečen in vesel, ko sem bil pri njem še demonstrator in sem mu neko pomlad ome­ nil, da se odpravljam s prijateljem na hri­ bovsko turo na Olimp, kjer je on bil že pred vojno. Natresel mi je polno praktičnih nasve­ tov in prinesel nekaj svojih člankov iz Planin­ skega vestnika. Še danes se spominjam, kako m ije potem koristil tale njegov nasvet. Vprašal meje, če vem, kako se v grščini reče voda. Od nekod sem vedel, da je to hydor - pa se je smejal: »To boste pa ostali žejni, starogrščine nihče več ne razume, prava beseda je nero«. Najbolj nam je pri njem še danes vzor njegovo pozitivno mišljenje. V soncu, dežju in snegu smo ga videvali, kako na svojem biciklu brez kape in rokavic »šiba« po Viču. Treba je obču­ dovati človeka, ki si pri 94 letih zlomi stegne­ nico, pa je v nekaj mesecih spet na nogah. V bolnišnici je pripovedoval v svojem značilnem slogu: »Ja, doma sem se neko popoldne za­ pletel v tepih. Ko sem ležal na tleh, sem videl, da noga nekam čudno stoji. No, do telefona nisem mogel, dosegel pa sem časopis in sem lepo na tleh čital, dokler ni prišla hči na obisk«. In če danes pohvališ njegovo dobro zdravje pri teh letih, se bo smejal: »Oh, kaj, saj sem že ves umeten - kot robot: proteza, očala, srčni spodbujevalnik, slušni aparat...«. No, res pa je, da velika večina ljudi pri teh letih sploh ne potrebuje nobenih aparatov! Toda pri pogo­ voru z njim mu nikoli ne bi prisodil toliko let: spomin in logika sta še vedno mladostna, še danes je prav prijetno debatirati z njim, kadar od časa do časa skuha odlične žgance in me povabi na kosilo. Njegov smisel za humor je poznan. Naj spom­ nim na eno njegovih šal, ki je nekoč bila celo objavljena v študentski Tribuni. Prof. Bleiweis je bil s študenti na ekskurziji v Srbiji. Z avtobusom so se peljali po tedanji »av­ tocesti« proti Beogradu. Bila je polna lukenj, da jih je silno premetavalo. Pa se profesor obrne k najbližjemu študentu: »Katero pod­ jetje, ste rekli, daje zgradilo to cesto?« »To je bilo podjetje Ratko Mitrovič«, je odgovo­ ril študent. »O, jaz sem pa mislil, daje bilo pod­ jetje Ritko Matrovič«,je ugotovil profesor. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo še mnogo let zdravja in take dobre volje in pozitivne energi­ je, kot jo je vedno imel. Rudi Rajar MEDNARODNI SIMPOZIJ SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE - STANJE IN RAZVOJ INTERNATIONAL SYMPOSIUM COMPOSITE STEEL AND CONCRETE STRUCTURES - STATE-OF-THE-ART AND NEW DEVELOPMENTS Ü mag. Roman Mur, univ. dipl. inž. grad. Strokovni članek roman.mur@imk.si, Inštitut za metalne konstrukcije, UDK 624.016:693.8:061.3 Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana Povzetek | V okviru letne skupščine Evropske konvencije za jeklene konstrukcije - ECCSje bil 8. septembra 2004 v Ljubljani mednarodni simpozij "Sovprežne konstrukcije - stanje in razvoj". Simpozij je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani organizirala Organizacija JEKLENE KONSTRUKCIJE Združenja ko­ vinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Namen članka je kratka predstavitev simpozija. Summary | As an accompanying event to the 2004 ECCS Annual Meeting the In­ ternational Symposium Composite Steel and Concrete Structures - State-of-the-Art and New Developments, was held on 8th September 2004 in Ljubljana. The symposium was organised by STEEL CONSTRUCTION - Committee of the Association of Metal Industry within the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia in collaboration with Faculty of Civil and Geodetic Engineering at University of Ljubljana. The presentation of this symposium is the main goal of the paper. 1 • UVOD Pridobivanje železa, proizvodnja jekla, kovin­ skopredelovalna industrija in z njimi povezane industrijske panoge že dolgo močno vplivajo na razvoj in življenje v Sloveniji. V preteklosti so pri nas nastale močne železarne, strojne tovarne in podjetja za izdelavo kovinskih kon­ strukcij. Gospodarske spremembe so povzro­ čile preoblikovanje in prestrukturiranje velikih podjetij za proizvodnjo jeklenih konstrukcij v manjša, ki skušajo z različnimi ukrepi povrniti delovna mesta, povečati dohodek in ponovno prispevati h gospodarskemu razvoju. Proiz­ vodnja jeklenih konstrukcij je po osamosvojitvi Slovenije šest let upadala, od leta 1997 pa se proizvodnja povečuje (slika 1). Organizacija JEKLENE KONSTRUKCIJE (JK) deluje kot odbor Združenja kovinske industri­ je Gospodarske zbornice Slovenije od leta Slika 1 • Proizvodnja jeklenih konstrukcij v Sloveniji [kg/prebj 40 35 30 25 20 15 - 5 - ■ « s j J 1 3 ________________________________________ 17 15,5 1 3 J 5 . n T I I I n i n ™ CO — :=■ Eoa: Slika 2 • Poraba jekla na prebivalca v EU 1997. Do sedaj se je včlanilo že več kot 30 podjetij s področja projektiranja, izdelovanja in montaže jeklenih konstrukcij, nekatere fakultete in inštituti pa so pridruženi člani. Osnovni namen organizacije je skrb za po­ večevanje konkurenčnosti jeklenih konstruk­ cij na celotnem področju graditve in pove­ čevanje tržnega deleža jeklenih konstrukcij v Sloveniji, tako da bi se v naslednjih letih lahko prebili v zgornjo polovico po porabi jeklenih konstrukcij na prebivalca. Vtem smislu orga­ nizacija sodeluje pri pripravi predpisov in standardov za gradnjo in uporabo jeklenih konstrukcij, izvaja številne izobraževalne in promocijske aktivnosti ter vsaki dve leti podeljuje nagrado za najboljšo slovensko jekleno konstrukcijo. V sedmih letih delovanja seje celotna poraba jeklenih konstrukcij pod­ vojila, vendar pa to velja le za industrijske, trgovske in delno poslovne objekte, medtem ko ostajajo tržni deleži pri mostovih in stano­ vanjski gradnji še vedno minimalni. Temu se seveda ne gre čuditi, če upoštevamo dejan­ sko stanje na področju domače gradbene operative, ki je pretežno usmerjena v beton­ ske konstrukcije. Počasi, a vztrajno se okoli nekaj večjih proizvajalcevjeklenih konstrukcij oblikuje grozd malih in srednjih podjetij, ki iščejo svoje tržne niše. Z neizkoriščenimi priložnostmi se v naslednjih letih želimo pre­ biti v zgornjo polovico po porabi jeklenih kon­ strukcij na prebivalca v EU (slika 2). Organizacija JK je od ustanovitve dalje tudi članica Evropske konvencije za jeklene kon­ strukcije - ECCS (European Convention for Constructional Steelwork), ki ji je letos kot organizator letne skupščine v Ljubljani tudi predsedovala. V tem krovnem združenju so­ delujejo praktično vse nacionalne organiza­ cije razširjene evropske družine narodov in ECCS bo tako drugo leto praznovala že 50. obletnico uspešnega delovanja. Organizacija JK kot najmanjša članica enakopravno sode­ luje pri pripravi strategije odgovora na ne­ ugodne vplive globalizacijskih procesov in v zadnjem letu tudi stalne rasti cene jekla. 2 • MEDNARODNI SIMPOZIJ SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE - STANJE IN RAZVOJ Organizacija JK je v Ljubljani od 8. do 10. sep­ tembra gostila letno skupščino ECCS. Skup­ ščina je potekala v Grand hotelu Union. Na skupščini je sodelovalo preko 50 uglednih strokovnjakov iz cele Evrope. V okviru letne skupščine ECCS je organizacija JK v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani organizirala mednarodni simpozij Sovprežne konstrukcije - stanje in razvoj. Simpozij je potekal 8. sep­ tembra 2004 v Domu gospodarstva v Ljublja­ ni. Osnovni namen simpozija je bil opozoriti vse, ki so udeleženi pri načrtovanju in gradnji jeklenih oziroma sovprežnih konstrukcij - pro­ jektante, izvajalce, upravljalce in investitorje, na možnost sinergije jekla in betona in vzpod­ buditi zanimanje in povečanje uporabe vseh vrst sovprežnih konstrukcij v Sloveniji. Na simpoziju so ob prisotnosti preko 70 do­ mačih in tujih udeležencev svoje prispevke pripravili strokovnjaki iz Slovenije, Finske, Fran- Slika 3 • Letna skupščina Evropske konvencije za jeklene konstrukcije ECCS Slika 4 • Mednarodni simpozij Sovprežne konstrukcije - stanje in razvoj Slika 5 • Okrogla miza Prednosti in konkurenčnost sovprežnih konstrukcij cije, Nemčije in Velike Britanije. Sodobne tren­ de načrtovanja in gradnje sovprežnih kon­ strukcij in mostov ter novosti s področja razvo­ ja in uporabe evropskih standardov Eurocode 4 so predstavili: • D. Beg, Sovprežne konstrukcije v Sloveniji, • J. Raoul (Francija), Eurocode 4 in sovprežni mostovi v Franciji, • G. Sedlacek (Nemčija), Sovprežni mostovi - nemške izkušnje, • M. Leskela (Finska), Eurocode 4 in so­ vprežni stropovi v Skandinaviji, • G. Couchman (V. Britanija), Sovprežni stro­ povi v Veliki Britaniji. Ob zaključku simpozija je bila organizirana okrogla miza na temo Prednosti in konku­ renčnost sovprežnih konstrukcij. V razpravi so poleg predavateljev sodelovali ugledni slovenskih in tujih strokovnjaki in predstav­ niki vidnejših slovenskih podjetij in ustanov: Trimo d.d„ DARS d.d., SCT d.d., IMK,... Sim­ pozij in okroglo mizo je vodil in moderiral prof. dr. Darko Beg. 3 • SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE V SLOVENIJI 3.1 Sovprežni mostovi Prva (resnično) sovprežna konstrukcija, zgra­ jena v Sloveniji, je bil most manjše razpetine na Trojanah, zgrajen leta 1960 (slika 6). V naslednjih dveh desetletjih je bilo zgrajeno re­ lativno veliko število sovprežnih mostov: 1962 železniška nadvoza v Ljubljani, 1966 viadukt Lešnica, 1970 železniški most čez Pako in cestni most čez Dravo pri Ruti - prvi sovprežni most s prefabricirano betonsko ploščo, 1978 in 1979 cestni mostovi v Tacnu, na Bohinjski Beli in Obrnah, 1980 Delavski most v Kranju. V tem času so bili uspešno uporabljeni števil­ ni sodobni principi gradnje sovprežnih mo­ stov, npr. čepi z glavo, prednapenjanje be­ tonske voziščne plošče, betonske spodnje pasnice, uporaba montažnih betonskih plošč itd. Po letu 1980 je gradnja sovprežnih mo­ stov dramatično upadla. Glavni razlog je bila najverjetneje uspešna uveljavitev montaž­ nih betonskih mostov tipičnih razpetin 30 m. Cena tovrstnih mostov je bila zelo konkurenč­ na, toda po dvajsetletni uporabi so se tovrstni mostovi glede na izredno visoke stroške vzdrževanja izkazali za neprimerne. Veliko teh mostov je bilo v celoti renoviranih, danes pa njihova uporaba na javnih cestah ni več do­ voljena. Drug razlog za upad je, da v Sloveniji ni bilo velikih proizvajalcev jeklenih mostov. Podjetja se glede na to, da so bila uspešna na osta­ lih področjih jeklenih konstrukcij (npr. dvigala, hidromehanska oprema), z gradbenimi pod­ jetji niso dovolj trdno bojevala za tržni delež pri gradnji mostov. Danes je v Sloveniji nekaj manjših proizvajalcev jeklenih konstrukcij, ki so sposobni graditi jeklene in sovprežne mo­ stove, toda v tem času so gradbena podjetja na področju mostov postala tako močna, da je danes praktično nemogoče zgraditi jeklen ali sovprežen most. V zadnjih desetih letih sta Slika 6 «Jekleni del sovprežnega mostu na Trojanah Slika 7 • Most za pešce čez Dravo na Ptuju Slika 8 • Sovprežni most v Škocjanskih jamah se tako zgradila le večji sovprežni most za pešce čez Dravo na Ptuju (1999), (slika 7) in manjši most v Škocjanskih jamah (2003), (slika 8). Most za pešce čez Dravo na Ptuju je leta 1999 prejel evropsko nagrado za najboljšo jekleno konstrukcijo, ki jo podeljuje ECCS. 3.2 Sovprežni stropovi V visokogradnji se jeklene in sovprežne konstrukcije tradicionalno upo­ rabljajo za industrijske zgradbe, medtem ko so se relativno pozno za­ čele uporabljati za javne in poslovne zgradbe. Prvič so bili sovprežni stropovi z valovito pločevino uporabljeni pri gradnji poslovnega objekta Bavarski dvor v Ljubljani (1975), (slika 8) in kasneje trgovskega centra Slovenijales v Ljubljani (1979). Delež jeklenih zgradb in z njimi povezanih sovprežnih stropov se je povečal šele v zadnjih desetih letih: Poštni center Ljubljana (1997), Trgovski center Merkur Ljubljana (2001), Trgovski center Supernova Koper (2002), Trgovski center Celeia Celje (2003), Proizvodna hala LEK Ljubljana (2003), (slika 9), Kongresni center Portorož (2004). Opogumljata pa predvsem dejstvi, daje na področju visokogradnje kar nekaj uspešnih proizvajalcev jeklenih konstrukcij in da se zdi, da so arhitekti končno odkrili prednosti jeklenih konstrukcij. Slika 9 • Poslovna zgradba Bavarski dvor med gradnjo Slika 10* Proizvodna hala LEK Ljubljana 4 • SOVPREŽNI CESTNI MOSTOVI V FRANCIJI V Franciji je delež sovprežnih cestnih mostov (delež skupno zgrajene površine mostov) iz od nekaj odstotkov leta 1980 narasel na 25 %. Po­ doben trend je tudi pri železniških sovprežnih mostovih. Letno se zgradi 30-40 tisoč ton jeklenih in sovprežnih mostnih konstrukcij. Rast je bila dosežena predvsem pri mostovih sred­ njih razpetin (razpetine 50-70 m), kjer je delež sovprežnih mostov približno 80 %. Glavni raz­ log za manjšo konkurenčnost jeklenih mostov manjših razpetin je v tem, da te mostove veči­ noma gradijo lokalni izvajalci, ki so usposoblje­ ni predvsem za gradnjo betonskih mostov. Ti rezultati so bili doseženi s projektiranjem enostavnih konstrukcij z minimalnimi stroški proizvodnje, uporabo visokokvalitetnih jek­ lenih pločevin večjih debelin, ki zmanjšujejo stroške varjenja, in s privzemanjem sodobnih računskih metod, podobnih metodam, ki so bile razvite v okviru evrokodov. 4.1 Konstrukcijske značilnosti sovprežnih mostov Običajno zasnovo prečnega prereza tvorijo armiranobetonska voziščna plošča, ki je s strižnimi čepi (redkeje s privarjenimi kotniki) povezana z jeklenima nosilcema, ki sta na 6 -1 0 m povezana s prečnimi nosilci I prere­ za. Prečni nosilci so privarjeni na vertikalne ojačitve T prereza. Konstrukcije so običajno v celoti zvarjene. Razen sočelnih zvarov pasnic so uporabljeni kotni zvari. V vijačeni izvedbi so le začasne vetrne vezi za čas montaže. Osnovne značilnosti prečnih prerezov so­ vprežnih mostov so (slika 11): • betonska plošča ima konstantno debelino; • pri širokih mostovih (2 x 2 vozna pasova) je betonska plošča prečno prednapeta; • betonska plošča je povezana s prečnimi nosilci. V tem primeru so sovprežni prečni nosilci privarjeni na zgornjo površino glavnih nosilcev. Razmak med nosilci se zmanjša na ~ 4 m. Zgornje pasnice prečnih nosilcev so s sočelnimi zvari privarjene na pasnici glavnih nosilcev; • pri mostovih manjših razpetin so vertikalne ojačitve iz "ravnih" pločevin; • prečni nosilci se podaljšajo v previsni del voziščne plošče. 4.2 Material Uporaba debelih pločevin debeline do 150 mm (omejitev debeline v Franciji) omogoča pro­ jektiranje nosilcev s pasnicami iz ene same lamele, kar je znatno ceneje kot uporaba nosilcev s pasnicami, sestavljenimi iz več lamel. Nevarnost pojava krhkega loma za­ hteva uporabo jekel visoke kakovosti. V Fran­ ciji se uporabljajo naslednje kvalitete jekel: • S355K2G3 (zagotovljena žilavost 40J pri -2 0 °C) za debeline pločevin < 30 mm; • S355N (zagotovljena žilavost 40J pri -2 0 °C) za debeline pločevin < 80 mm; • S355NL (zagotovljena žilavost 27J pri -5 0 °C) za debeline pločevin med 8 0 - 150 mm. Vroče valjani profili, ki so na voljo do maks. vi­ šine 1 m, se večinoma uporabljajo za prečne ojačitve. Termomehansko valjani profili kva­ litete S460M se uporabljajo za glavne nosilce mostov manjših razpetin. Z napredkom pri kon­ troliranju valjanja je možno proizvajati drobno zrnata jekla kvalitete S355 M in S460 M. Ter­ momehansko valjana jekla (M) so odlično vari­ va. Tako je npr. jeklo kvalitete S460N zelo zahtevno za varjenje in se redko uporablja, medtem ko je jeklo kvalitete S460M glede na to, da ima enako vrednost ogljikovega ekviva­ lenta kot jeklo S355N, tudi enako lahko varivo. Na podlagi številnih raziskav je bilo to jeklo prvič v večji količini uporabljeno leta 1993 pri gradnji mostu Remoulin (most z glavnima nosilcema razpona 80 m). Največja uporablje­ na debelina pločevine je znašala 80 mm. Pasnice iz pločevin spremenljive debeline so se prvič uporabile leta 1982 pri gradnji prosto- ležečega sovprežnega mostu. Kljub omejitvam geometrije tovrstnih pločevin (naklon in maksi­ malna sprememba debeline, preglednica 1), ki so posledica obstoječe tehnologije valjanja pločevine, ki so na voljo, zadostujejo običajno nastopajočim obremenitvam (slika 12). tip Sinks. Ad (mm) itÄRiüiökRm (mm/m) 55 8 55 8 4 0 8 Preglednica 1 «Tipi pločevin spremenljive debeline V Franciji je uporaba vremensko obstojnega jekla omejena. Zaščitna prevleka ima enak videz kot rja in je vizualno zelo neprivlačna in otežuje ugotavljanje pojava utrujnostnih razpok. Poleg tega se za vse atmosferi iz­ postavljene površine zahteva 2 mm dodatek debelini pločevine. 4.3 Projektiranje Oživitev gradnje sovprežnih mostov v zgodnjih osemdesetih letih seje zgodila sočasno z izda­ jo novih modernih predpisov leta 1981, ki so temeljili na uporabi metod mejnih stanj. S pred­ pisi so se vpeljale naslednje poenostavitve: • izračun napetosti ob predpostavki, da je beton nerazpokan po celotni dolžini mostu; • upoštevanje plastične nosilnosti prereza v območju, kjer je betonska plošča tlačena; • omejitev napetosti v mejnem stanju uporab­ nosti (za jeklene dele fy/1.15); • lezenje betona se upošteva z uporabo po­ enostavljenega razmerja elastičnih modulov (n = 18 za dolgotrajne vplive in n = 6 za krat­ kotrajne vplive); • omejitev razpok betonske plošče v območju podpor z upoštevanjem minimalne vzdolžne armature. Prečni prerez armature v nateznih conah je min. 1 % prečnega prereza betona; • plošča je na nosilce prosto položena. Kasneje sta bila predpisom dodana pripo­ ročilo o kontroli razpok betonske plošče na osnovi evrokoda 4 -2 (1995) in priporočilo o oceni utrujanja na osnovi evrokoda 3 (1996). 4.4 Gradnja Sovprežni mostovi z dvema polnostenskima glavnima nosilcema so običajno, razen za- vetrovanj, v celoti zvarjeni. Nosilci so izdelani v delavnici in nato transportirani na gradbišče v segmentih dolžine 20 -4 0 m. Na gradbišču so segmenti zvarjeni s sočelnimi zvari, na prečne ojačitve so privarjeni prečni nosilci. Plani za zagotavljanje kakovosti varjenja so zelo pod­ robni in predvidevajo: odobritev varilcev in varilnih postopkov, kontrolo vseh sočelnih zva­ rov, ki jo izvajajo neodvisni nadzorniki, kontro­ lo doseženih toleranc pred transportom seg­ mentov na gradbišče ipd. Montaža jeklenih nosilcev se običajno izvaja z narivanjem. Pri kontinuirnih mostovih dolžine do 200 m se za prerazporeditev upogibnih momentov in uvedbo dodatnih tlakov v ob­ močjih natezno obremenjene betonske plošče uporablja spuščanje na vmesnih podporah. Jekleni nosilci se izdelajo z nadvišanjem. Ver­ tikalni pomik se izvede po betoniranju plošče. Na ta način je skupni vpliv trajnejši, vpliv lezenja betona pa manjši kot v primeru, da se izvede dvig jeklenega nosilca in spust sovprežnega nosilca. Betonske plošče so običajno v celoti izvedene monolitno. Betoniranje se izvaja z uporabo premičnga opažnega vozička. Pri mostovih z več razpetinami se plošča betonira po seg­ mentih, tako da se nazadnje betonirajo seg­ menti nad podporami. Uporabljajo se tudi be­ tonske voziščne plošče iz montažnih plošč z odprtinami za izvedbo strižnih povezav itd. 5 • SOVPREŽNI MOSTOVI - NEMŠKE IZKUŠNJE 5.1 Značilnosti sovprežnih mostov Privlačnost sovprežnih mostov je v kombina­ ciji najboljših lastnosti jeklenih in betonskih komponent: • jeklene komponente med gradnjo nastopa­ jo kot izgubljeni pomožni oder za betoniranje ali polaganje betona med gradnjo in v končni konstrukciji kot glavni nosilni elementi, pred­ vsem za prevzem nateznih obremenitev v pasnicah in strigov v stojinah; • betonske komponente zagotavljajo ekono­ mično rešitev voziščne plošče in pasnic v tlaku, npr. za zgornje pasnice v poljih in za spodnje pasnice v področju podpor pri dvojno sovprežnih škatlastih nosilcih. Sovprežni mostovi so se razvili iz jeklenih pa­ ličnih mostov z betonsko ploščo, ki je sprva delovala neodvisno od jeklenega nosilca. Z namestitvijo sovprežnih sredstev med jekle­ nim nosilcem in betonsko ploščo je bil beton­ ski del prisiljen sodelovati pri tlačni odpornosti zgornje pasnice, ki se je na ta način lahko zmanjšala. Danes sovprežni mostovi s svojo zasnovo (cenejša betonska plošča namesto zvar­ jenega jeklenega vozišča) in pričakovano trajnostjo (armiranobetonska plošča brez prednapenjanja) predstavljajo gospodarno varianto za gradnjo in vzdrževanje mostne konstrukcije (slika 13). Življenjska doba be­ tonske voziščne plošče je v primerjavi z jeklenimi komponentami omejena. Zasno­ vana mora biti tako, da je možna njena za­ menjava. Slika 14»Tipični prečni prerezi širine b=10.5 in b=15.5 m Slika 15 • Delna zamenjava voziščne plošče 5.2 Tipični prečni prerezi Sovprežne mostove manjših in srednjih raz- petin običajno tvorijo v beton vgrajeni vroče valjani profili, dvojni sovprežni nosilci (preflex nosilci), sovprežni nosilci z montažnimi be­ tonskimi ploščami, ki služijo kot opaž in so sestavni del voziščne plošče ipd. (slika 14). Pri mostovih srednjih razpetin sta prevla­ dujoči varianti prečnega prereza z dvema ali več glavnimi nosilci na medsebojnih razma­ kih 2,4 do 3,0 m in tanko armiranobetonsko ploščo. Diafragme so locirane le nad pod­ porami, prečni okviri se tvorijo le z betonsko ploščo. Za sovprežne mostove srednjih in velikih razpetin je zelo ekonomična varianta s sovprežnim delovanjem samo v vzdolžni smeri. Za mostove, ki so širši od 15 m, se uporabljajo prečni prerezi z dvema nosil­ cema odprtega prereza ali škatlastim nosil­ cem trapeznega prečnega prereza (dostop­ nim za preglede) in s kabli prednapeto be­ tonsko voziščno ploščo. Pri prečnih prerezih z dvema glavnima nosilcema se uporabljajo nosilci odprtega prereza ali nepredušno zvarjeni škatlasti nosilci. 5.3 Projektne specifikacije Načrtovanje sovprežnih mostov je bilo po­ enostavljeno z evropskim poenotenjem pra­ vil projektiranja v okviru evrokodov. Leta 2003 je nemško transportno ministrstvo objavi­ lo DIN-Fachberichte (DIN-Tehnična poročila) 100-104, ki vsebujejo vsa v evrokodih do­ ločena tehnična pravila skupaj z nemškimi nacionalnimi parametri (NDPs) in dopolnil­ nimi »ne-spornimi« tehničnimi informacijami, potrebnimi za projektiranje mostov. Tehnič­ na poročila so pripravljena tako, da so lahko sestavni del tenderja ali pogodbe. Ministr­ stvo vzpodbuja pripravo tipskih rešitev iz vroče valjanih in sestavljenih profilov (mož­ nost večkratne uporabe na razpisih in pri iz­ vedbi). Za avtocestne mostove se za vozna pasova zahtevata ločeni podporni konstruk­ ciji. Na podlagi te zahteve so prometni pasovi lahko speljani na eno podporno konstrukcijo samo v primeru popravil. Ta zahteva ne velja za jeklene mostove z ortotropno voziščno ploščo, za katero je predvidena življenjska doba več kot sto let. V primerih, ko ločeni podporni konstrukciji povzočita težave, npr. v občutljivih okoljih, kjer dvojni visoki stebri preprečujejo pogled na dolino ali ko je dvojno temeljenje eko­ nomsko vprašljivo, je za sovprežne mostove ob pogoju, daje sovprežna mostna konstruk­ cija projektirana tako, da se popravila be­ tonske plošče lahko izvajajo brez zapore pro­ meta, dovoljeno uporabiti enojni prečni prerez. Betonska plošča sovprežnih mostov se obravnava kot del opreme oziroma ele­ ment z omejeno življenjsko dobo. Pri projek­ tiranju je potrebno upoštevati obtežni primer "delna zamenjava betonske plošče". Obtežni primer vključuje 4 -0 prometnih pasov na eni polovici voziščne plošče mostu in na drugi polovici delno rušeneje betonske plošče na katerikoli lokaciji v minimalni dolžini 15 m (slika 15). 5.4 Značilnosti avtocestnih sovprežnih mostov Osnovni elementi enojnega prečnega prereza sovprežnega mostu so (slika 16): • betonska plošča je armirana brez predna- penjanja v vzdolžni in prečni smeri; • jekleni škatlasti nosilec je pri skupni širini voziščne plošče 28.50 m širok približno 9 m; • srednji vzdolžni nosilec; • dva zunanja vzdolžna nosilca; • opore in natezni elementi za podpiranje vzdolžnih nosilcev in za oblikovanje diafra­ gem so na razmakih približno 6 m. Plošča je glede na razpetine lita v segmentih od 15 do 85 m. Za zmanjšanje hidratacijske temperature in temperaturnih vplivov je zelo pomembna izbira cementa. Betoniranje vo­ ziščne plošče se izvaja s premičnim vozičkom (slika 17). Slika 17 • Betoniranje voziščne plošče - premični opažni voziček 6 • SOVPREŽNI STROPOVI V SKANDINAVIJI V Skandinaviji, še posebno na Finskem, se je zanimanje za sovprežne stropove povečalo z nastankom prvega standarda za projektiranje v letih 1983-1988. Standard ni bil uradni nacio­ nalni standard, temveč le pravila, ki sta jih skupaj objavljavila Finsko združenja za jeklene konstrukcije (Finnish Steel Construction Associ­ ation) in Finsko združenja za beton (Concrete Association of Finland). V osnovi je to prila­ gojen modelni standard, ki ga je leta 1981 pripravil skupni komite mednarodnih organiza­ cij CEB-ECCS-FIP-IABSE in seje skliceval na na­ cionalne standarde za projektiranje jeklenih in betonskih konstrukcij. Standard je bil za grad- ASB X Vroče valjan DELTA Ul___1L hladno obl. + varjen 1AIPE + pločevina HE + pločevna Vroče valjan + varjen DELTA 11__ 11 varjen Vroče valjan + varjen varjen Slika 18 «Tipični jekleni prerezi pri "shalow floors" sistemih beno industrijo zelo dobrodošel inje dal zagon razvoju novih konstrukcijskih sistemov. Pri po­ slovnih in šolskih zgradbah, parkirnih hišah in ostalih zgradbah z velikimi prostimi površinami so sovprežni stebri in sovprežni stropovi po­ nudili novo alternativo tradicionalnemu projek­ tiranju, predvsem v betonu. Na podlagi potreb industrije so bila leta 1991 izdana še pravila za uporabo. 6.1 "Shallow floors" - sistemi tankih stropov Sistemi tankih stropov so zasnovani na upo­ rabnosti jeklenih elementov, ki s spodnjimi pasnicami podpirajo krovne elemente (slika 18). Jekleni prerezi so lahko odprti ali škat­ lasti. Upogibna nosilnost je praktično enaka, medtem ko je glede na ekscentrične mon­ tažne obtežbe ugodnejša uporaba škatlastih prerezov z večjo torzijsko togostjo. Prvi nosilci odprtega prereza so bili I prereza z dodatno privarjeno pasnico. ASB prerezi so vroče valjani nesimetrični I pre­ rezi. Uporabljajo se še polovični profili IPE s privarjeno spodnjo pasnico in najenostavnej­ ša oblika - 1 prerez z dodatno privarjeno spod­ njo pasnico. V Skandinaviji se največ uporabljajo škatlasti prerezi (slika 19). Nosilci DELTA so bili razviti na Finskem. Osnova izboljšava v primerjavi z WHQ nosilci sta poševni stojini iz zvezno per- forirane pločevine (075 in 0150 mm) in do­ datna t. i. požarna armatura znotraj škatla­ stega prereza. Med montažo se za prevzem vzdolžnega striga zaradi sovprežnega de­ lovanja stropa namesti prečne armaturne pa­ lice. Prerez je zapolnjen z betonom. Odmik vzdolžnih armaturnih palic od spodnje povr­ šine je tak, da zagotavlja nosilnost armature v času požara. Pri sistemih tankih stropov se za krovne ele­ mente pogosto uporablja betonske t. i. "votle plošče" (slika 20). V devetdesetih so na Fin­ skem na podlagi testov ugotovili, da se pri votlih ploščah, podprtih zjeklenimi nosilci, za razliko od običajnega podpiranja s stenami znatno zniža vertikalna strižna odpornost. Na polagi rezultatov preizkusov je bil fenomen podrobno teoretično obdelan ("effect of flexi­ ble supports"). Razvite so bile ustrezne me­ tode in postopki za projektiranje. V Skandinaviji se uporabljajo trije tipi tankih stropov: 1. Jekleni nosilci z betonskimi votlimi plo­ ščami. Sistem omogoča hitro in učinkovito montažo, ne zahteva podpiranja plošč, svež beton se uporablja le za zapolnitev stikov. Slika 19 • Primer uporabe DELTA nosilcev 2. Jekleni nosilci s sovprežnim stropom z visokoprofilirano pločevino. Pločevina služi kot opaž. Uporabljajo se pločevine do višine 200 mm. 3. Jeklenimi nosilci z betonsko sovprežno ploščo z montažnimi prednapetimi ploščami. Sistem se uporablja za "težke izvedbe" stropov, za katere se zahteva visoka lastna frekvenca. Sisteme tankih stropov lahko glede na vrsto krova razvrstimo v dva razreda: stropove z votlimi ploščami in stropove z necelič nimi ali polnimi ploščami. Splošne zna­ čilnosti njunega obnašanja pri mejnih sta­ njih uporabnosti so enake, medtem ko so pri obravnavanju mejnih stanj nosilnosti raz­ like. Uporaba votlih plošč omogoča hitro monta­ žo, takoj po montaži plošč dobimo uporabno delovno površino, dela z vlažnim betonom je malo. Estrih se izdela le v primerih, ko je potrebno povečati nosilnost in togost stropa. Stiki plošč so zaliti. Za preprečitev proste­ ga premika plošč se v spojih med ploščami skozi nosilec vstavi armatura. Glavna strižna povezava je dosežena z zalitimi stiki. Vpliv ar­ mature je glede na razmak, ki je enak širini plošč (1200 mm), sekundarnega pomena (slika 21). Kljub enostavni zasnovi in montaži je projektiranje tovrstnih stropov zelo zahtev­ no. Olajša ga uporaba ustrezne program­ ske opreme. Pri projektiranju je potrebno upoštevati, da je porušini mehanizem votlih plošč, podprtih zjeklenimi nosilci, krhki lom. 7 • SOVPREŽNI STROPOVI V VELIKI BRITANIJI Slika 20 • Tipi stropov sistema "shalow floors" Sovprežne konstrukcije so si prvič izborile znaten delež na tržišču Velike Britanije v času "booma" v osemdesetih, ko so se na široko uporabljale za gradnjo poslovnih zgradb. Popularne so postale zaradi kon­ strukcijskih in tehnoloških prednosti, ki so se odražale predvsem v krajšem času grad­ nje in primernosti za prostorsko omejena gradbišča. Tržni delež jekla pri večetažnih poslovnih zgradbah v VB je približno 65 %. Povečanje se je bolj ali manj ujemalo s po­ javom smernic za projektira nje, ki jih je pripravil SCI (Steel Construction Institute), britanskih standardov (BS5950-3-1) in pred- standarda evrokoda 4. Nadaljnji razvoj pa je usmerjen na izboljšave na področju požarne odpornosti, v povečanje razpetin krovnih plošč in področje stanovanjske gradnje. Slika 22 «Tipična zgradba s sovprežnimi nosilci in sovprežnimi stropovi Slika 23 «Varjenje čepov preko profilirane pločevine Slika 25 • Primer uporabe »parallel beam approach«-a 7.1 Sovprežni nosilci V Veliki Britaniji je v uporabi široka paleta različnih oblik sovprežnih nosilcev in stropov: je­ kleni nosilci z montažnimi ploščami, sovprežni nosilci z lito sovprežno ploščo, satasti sovprežni nosilci, sovprežni celični nosilci, palični sovprežni nosilci ipd. (slika 22). Uporaba sovprežnih no­ silcev je ekonomična za razpetine med 6 in 20 m. Vsak izmed naštetih sistemov ima pred­ nosti in slabosti, npr.: enostavna montaža, vit­ kost, možnost vodenja instalacij, požarna odpor­ nost itd. Projektantova naloga pa je, da za konkreten projekt izbere najprimernejši sistem. Pri tipičnih večetažnih poslovnih zgradbah se uporabljajo sovprežni nosilci s sovprežnimi ploščami. Pri skoraj vseh oblikah sovprežnih nosilcev so za prenos tlaka iz zgornje pasnice nosilca na betonsko ploščo potrebne strižne povezave. Pri zgradbah se najpogosteje upo­ rabljajo varjeni strižni čepi z glavo. Običajno se čepi z ustrezno opremo varijo skozi plo­ čevino (slika 23). Možnosti sta še luknjanje pločevine, tako da se ta lahko namesti preko čepov, ki so bili privarjeni že v delavnici, in uporaba prostoležečih pločevin. Pogosta je tudi uporaba montažnih betonskih plošč. Pri večjih razponih je razširjena uporaba mo­ derne variante satastih nosilcev t. -i. celičnih nosilcev (nosilci s krožnimi izrezi (slika 24)). Nosilci omogočajo nemoten prehod instalacij in so tudi arhitektonsko zelo zanimivi. Izdeluje­ jo jih specializirani proizvajalci, ki s program­ sko opremo za izračun celičnih nosilcev nudi­ jo tehnično podporo projektantom. Za večje razpone se uporablja še t. i. "parallel beam approach", pri katerem kontinuirni nosilci ležijo v dveh ravninah, eni na drugih (slika 25). Sistem odlikuje uporaba sorazmerno vit­ kih kontinuirnih nosilcev in možnost eno­ stavnega vodenja Instalacij med nosilci. Slika 24 • Sovprežni strop s celičnimi nosilci Pomanjkljivost je uporaba nestandardnih pri­ ključkov nosilcev na stebre. 7.2 "Slim floor - sistem tankih stropov V VB se uporablja več t. i. "slim floor" sistemov (slika 26). Značilnost sistema je, da so jekleni nosilci integrirani znotraj debeline betonske plošče. Prednosti teh sistemov so minimalna debelina stropa, ravna spodnja površina in glede na to, da so nosilci skoraj v celoti obda­ ni z betonom, dobra požarna zaščita nosilcev. Pomanjkljivosti pa sta predvsem omejenost v razponih in relativno velika teža nosilcev. Uporabljata se izvedbi z montažnimi betonski­ mi ploščami in z visokoprofilirano pločevino višine približno 200 mm (slika 27). Jekleni nosilci imajo na spodnje pasnice privarjene pločevine, na katere se polagajo betonske plošče oziroma pločevina. Po montaži se plošče zalije z betonom. Pri montaži betonskih plošč je potrebno paziti, da ne pride do pre­ komerne torzijske obremenitve nosilcev. 7.3 Sovprežni stropovi Na splošno se v VB za sovprežne stropove upo­ rabljajo nizko in visoko profilirane pločevine. Običajne nizko profilirane pločevine so visoke 50-80 mm, medtem ko so visoko profilirane pločevine visoke preko 200 mm. Oblike pločevin niso standardizirane, vsak proizvaja­ lec proizvaja specifično obliko. Pločevina se Slika 26 • »Slim floor» sistem z montažnimi ploščami Slika 27 • »Slim floor« sistem z visokoprofilirano pločevino uporablja za prenos stalne obtežbe, ki vključuje težo mokrega betona, montažno obtežbo ljudi in lahkega orodja, pri končnem sovprežnem delovanju pa deluje kot zunanja armatura. V velikem številu primerov so za dimenzioniranje odločilne montažne obtežbe, predvsem v primerih brez vmesnega podpirajo pločevine. Nizko profilirane pločevine brez pod­ piranja se uporablja na razponih 3 -4 m, visokoprofilirane pločevine pa na razponih do 6 m. Skupna debelina stropov z nizko profilirano pločevino je med 130 in 150 mm in je pogojena s konstrukcijskimi in požarnimi zahtevami. 7.4 Projektiranje Projektanti pri delu uporabljajo pripomočke, tabele "obtežba - razpeti- na", programsko opremo posameznih proizvajalcev konstrukcijskih elementov stropov. Pripomočki so na voljo brezplačno in obsegajo tri projektna stanja: pločevino v času montaže, sovprežni strop v končnem stanju in sovprežni strop pri požaru. Tabele z obtežbami in programska oprema so izdelani na podlagi rezultatov testov proizvajalcev (slika 28). Glede na številne obtežne primere, je uporaba pripomočkov pogoj za učinkovito in ekonomično projektiranje. Slika 28 ‘ Testiranje sovprežnega stropa 8 «SKLEP Priložnost za večjo uporabo jeklenih in sovprežnih konstrukcij v Sloveniji so vsekakor nove generacije arhitektov in gradbenikov s potrebnim znanjem in poznavanjem sodobnih arhitekturnih in konstrukcijskih trendov ter brez bojazni in predsodkov pri uporabi jekla. Spre­ membe v načinu življenja, ki zahtevajo hitro in fleksibilno gradnjo, vedno večje število prenov, dograditev in razširitev obstoječih objektov in tehnologij, so lahko še dodatni vzrok za optimi­ stični pogled glede trenda uporabe jeklenih in sovprežnih konstrukcij predvsem za zahtevne­ jše stavbe in inženirske objekte pri nas in v tujini. Trenutno stanje v Sloveniji je mnogo bolj obe­ tavno na področju visokogradnje. Glede na to, da se uporabljajo predvsem klasični sovprežni stropovi z valovito pločevino, se nove priložnosti kažejo pri uporabi učinkovitih "slim-floor" siste­ mov, sovprežnih stebrov in v inovativnem pro­ jektiranju vseh vrst sovprežnih zgradb. Kot kažejo tuje izkušnje, se povečanje zanimanja in upo­ rabe sovprežnih konstrukcij skoraj vedno ujema z uvedbo novih pravil in standardov. To bi z novi­ mi evrokodi 4, ki bodo uvedeni v uporabo že v letu in pol, veljalo izkoristiti tudi v Sloveniji. Žal pa slednje ne velja za jeklene in sovprežne mostove. V Sloveniji jeklenih in sovprežnih mo­ stov skoraj ne gradimo. Izjeme, kot so želez­ niški most čez Savo pri Litiji (1998), most za Pešce čez Dravo na Ptuju, kije leta 1999 prejel evropsko nagrado za jekleno konstrukcijo, in svetovno znani most v Škocjanskih jamah (2003) žal potrjujejo pravilo, hkrati pa dokazu­ jejo, da imamo znanje in sposobnosti za načr­ tovanje in izdelavo sodobnih jeklenih in sovprežnih mostnih konstrukcij, ki imajo v raz­ vitih državah vedno večji tržni delež. Nacionalni program izgradnje avtocest se počasi zaključuje in na stotine mostov in nad­ vozov je bilo zgrajeno zgolj v betonu. Kot pravi slovenski pregovor "Priložnost zamujena, ne vrne se nobena". Mogoče pa bi vendarle veljalo ponovno poizkusiti. Ena zadnjih priložnosti je, da na gorenjskem avtocestnem kraku ob ob­ stoječih jeklenih in sovprežnih mostovih Leš- nica, Ljubno in Peračica v okviru "projekta sto­ letja", kot ga radi imenujemo, zgradimo vsaj en sovprežni most in tudi v praksi gradnje mostov pokažemo in potrdimo naše svetovljanstvo. 9 • LITERATURA Združenje kovinske industrije, Jeklene konstrukcije, Gospodarska zbornica Slovenija, (uredniki Č. Remec, M. Ebner, R. Mur), Ljubljana, 2004 Statistical Report 2004, ECCS, Ljubljana, str. 107-111, 2004. Beg, D., International Symposium Composite Steel and Concrete Structures - State of the Art and New Developments, Jeklene konstrukcije, Združenje kovinske industrije, Gospodarska zbornica Slovenija, Zbornik predavanj, (urednik D. Beg), Ljubljana, 2004. Ebner, M., Jeklo kot sodoben gradbeni material, Gradbenik, 11, str. 27-28, 2004. 1 NOVI VIADUKTI NA FRANCOSKI AVTOCESTI A 75 CLERMONT FERRAND - BEZIERS, "LA MERIDIENNE" NEW VIADUCTS ON A75 MOTORWAY "LA MERIDIENNE" CLERMONT FERRAND - BEZIERS IN FRANCE | Gregor Gruden, univ. dipl. inž. grad. IMK Ljubljana, Mencingerjeva 7 1000 Ljubljana gregor.gruden@imk.si Strokovni članek UDK 624.21: 625:745.1(44) Povzetek | Na novi francoski avtocesti A75je izvedeno nekaj izrednih objektov, med katerimi izstopa svetovno znani viadukt Millau, o katerem je bilo pri nas že veliko napisanega. V prispevku sta prikazana druga dva viadukta na tej avtocesti, ki sta v neposredni bližini viadukta Millau. Viadukta sta prav tako izredna inženirska objekta, vendar sta neupravičeno ostala v senci viadukta Millau. Summary | On the new A75 motorway in France, there are some remarkable structures including the world known Millau Viaduct. While many papers are available about this extraordinary structure, not much is known about two other viaducts in the area. Those two viaducts are also brilliant structures, but they unfortunately remained in deep shadow of the Millau viaduct. 1 • UVOD Francoska avtocesta A75 med Clermont- Ferrandom in Beziersom je del nove avtocest­ ne povezave v smeri sever - jug, ki bo pove­ zovala Pariz z Barcelono. V znatnem delu trase poteka avtocesta po Centralnem masivu (planoti) na nadmorski višini med 700 m in 1000 m. Na jugu departmaja Aveyron v bližini mesta Millau prečka avtocesta tri širše do­ line, zaradi cesarje bilo potrebno zgraditi tri večje viadukte. Poleg gigantskega in svetovno znanega viadukta Millau (L = 2460 m) čez dolino reke Tam, sta v neposredni bližini zgra­ jena tudi viadukta nam bližjih dimenzij: Veri- erres (L = 720 m) ter Garrigue (L = 340 m). O viaduktu Millau je bilo tudi pri nas že veliko napisanega, zato bosta v prispevku podrob­ neje predstavljena le viadukta Verierres ter Garrigue. 2 • VIADUKT VERIERRES 2.1 Izhodišča Viadukt leži na novi avtocesti A75 Clermont- Ferrand Beziers kakšnih 20 km severno od mesta Millau. Tam prečka trasa avtoceste dolino reke Lumensonesque pri vasi Verierres. Trasa ceste poteka na mestu prečkanja doline v horizontanem radiju 1800 m in vzdolžnem sklonu 1 %. Dolina je ca. 150 m pod niveleto avtoceste (slika 1). Pri zasnovi viadukta je bilo potrebno upošte­ vati naslednje bistvene robne pogoje: • bregovi doline so dokaj strmi in zaradi tega občutljivi za postavljanje podpor, Clerm ont - Ferrand Millau 720 © © Slika 1 * Vzdolžni prerez viadukta Verrieres Slika 2 • Pogled na viadukt Verrieres • na dnu doline je na skalni podlagi 10 m debel aluvialni nanos, • zahteven hidrološki režim z nezanemar­ ljivim arteškim učinkom na dnu doline, • zaradi močnih vetrov vzdolž doline je po­ memben dinamični učinek vetra, • skrbno oblikovanje objekta zaradi občutlji­ vosti pokrajine. Ob upoštevanju robnih pogojev je bila v sodelovanju inženirjev izbrana rešitev z dve­ ma visokima stebroma (H =140 m) v sredini doline v razmaku 144 m s prekladno kon­ strukcijo škatlastega prereza v sovprežni ali AB prednapeti izvedbi. Določena je bila kon­ stantna višina prekladne konstrukcije, saj je študija računalniškega modela pokazala, da se prekladna konstrukcija s spremenljivim prerezom bistveno slabše vključi v pokrajino. Omejeno je bilo tudi število stranskih stebrov, tako da je bila predlagana prekladna kon­ strukcija preko 6 polj z razponi: 96 + 136 + 144+ 136+ 128 + 80 m (slika 2). 2.2 Variante prekladne konstrukcije 2.2.1 Sovprežna konstrukcija Predlagana je bila sovprežna prekladna kon­ strukcija, sestavljena iz centralnega jeklenega nosilca škatlastega prereza ter sovprežne AB plošče (slika 3). Zaradi transportnih gabaritov je bila višina škatlastega nosilca omejena na 4,50 m, širina škatlastega nosilca pa na 7,0 m (3,50 m pri transportu). Velika širina voziščne AB plošče je pogojevala dodatno podpiranje konzolnih robov AB plošče z rob­ nim jeklenim nosilcem in diagonalnimi po­ ševnimi oporami (slika 4). 2.2.2 Prednapeta AB konstrukcija Predlagani prečni prerez AB prednapete kon­ strukcije je bil sestavljen iz voziščne plošče, spodnje plošče in dveh močno nagnjenih stojin. Višina prekladne konstrukcije je znaša­ la 6,50 m. 2.3 Razpis del Izvajalci so pri natečaju za izbiro lahko po­ nujali le eno od predhodno opisanih variant prekladne konstrukcije (sovprežno ali AB pred­ napeto s konstantno višino).V primeru sovprežne prekladne konstrukcije je bil tender razdeljen na dva ločena lota: en del je obsegal jekleno konstrukcijo, drugi del pa AB konstruk­ cije. Sovprežno konstrukcijo je ponujalo 16 ponudnikov, prednapeto AB konstrukcijo pa 8 ponudnikov. Na podlagi skrbne tehnične in finančne analize ponudb je bila izbrana sovprežna prekladna konstrukcija, ki sta jo ponujala francosko gradbeno podjetje in belgijski izdelovalec jeklenih konstrukcij. 2.4 Opis konstrukcije 2.4.1 Stebri Stebri imajo eliptično obliko dimenzij 7 krat 9 m na vrhu, nad temeljem pa 22 krat 14 m (slika 5). Debelina stene stebrov znaša med 0,40 m in 0,50 m. Glave stebrov so polne do globine 4,0 m. Stebri so temeljeni z vodnjaki premera 5.5 m do 7,0 m in globine od 8,0 m do 18,0 m. 2.4.2 Jekleni škatlasti nosilec Jekleni škatlasti nosilec ima pravokotno obliko širine 7,00 m in višine 4,50 m. Debelina zgornje pasnice znaša med 20 mm in 35 mm v jeklu S355 ter 30 mm in 67 mm v jeklu S460. Spodnja pasnica je izvedena iz ploče­ vine debeline med 20 mm in 40 mm iz mate­ riala S355 ter debeline med 40 mm in 67 mm iz materiala S460. Debelina stojin znaša med 18 mm in 25 mm iz materiala S355 ter 25 mm iz materiala S460. Vzdolžne ojačitve so izvedene iz T-profilov v medsebojnem raz­ maku 1.00 m. V vzdolžnih razmakih po 4,0 m so izvedeni prečni ojačilni okvirji. Prečni A-por- ta lje izveden v vzdolžnih razmakih po 20 m. 2.4.3 AB voziščna plošča Voziščna plošča je izvedena iz armiranega betona z debelino maks, 25 cm. Stranski deli plošče (izven območja jeklene škatle) so iz­ vedeni iz montažnih AB plošč, srednji del plošče je zabetoniran na mestu. slika 3 • Prečni prerez viadukta Verrieres Slika 4 • Pogled na prekladno konstrukcijo viadukta Verrieres Slika 5 • Vzdolžni pogled na viadukt Verrieres od spodaj 2.5 Montaža konstrukcija Jekleni deli prekladne konstrukcije so bili izde­ lani v transportnih gabaritih širine 4,5 m, višine 3.5 m in dolžine med 16,0 in 24,0 m (polovice škatle) v tovarni v Belgiji in po cesti prepeljani na montažno delavnico na bregu doline. Masa posameznega montažnega kosa je znašala med 60 in 1001. Montaža škatlastega nosilca je potekala z narivanjem jeklene konstrukcije s pomočjo montažnega paličnega kljuna dolžine 60 m ter zateg preko pilona. 2.6 Količine in roki Pri izgradnji viadukta Verierres je bilo upo­ rabljeno 6 2 0 0 1 konstrukcijskega jekla, 22 000 m3 betona ter 3 2 5 0 1 jekla za armi­ ranje. Gradnja se je pričela avgusta 1998ter bila končana decembra 2001 v roku 40 mesecev. 3 • VIADUKT GARRIGUE 3.1 Izhodišča Viadukt leži na novi avtocesti A75 Clermont- Ferrand - Beziers severno od mesta Millau. Trasa ceste poteka na mestu prečkanja doline v premi in vzdolžnem sklonu 2 %. Dolina je globoka ca. 65 m pod niveleto avtoceste. Levi in desni objekt sta v celoti ločena (stebri in prekladna konstrukcija). Prekladna konstrukcija ima odprti sovprež- ni prereza s konstantno višino. Prekladna konstrukcija je kontinuirna preko 5 polj z razponi: 59 + 3 krat 74 + 59 = 340 m. Viši- C le rm o n t - F e rra n d B e z ie rs 340 ( p ? ) ( r a ) 3.2.3 AB VOZIŠČNA PLOŠČA Voziščna plošča širine 10,85 m je izvedena iz armiranega betona z vutami nad jeklenimi nosilci in debelino ca. 25 cm. 3.3 KOLIČINE IN ROKI Pri izgradnji viadukta Garrigue je bilo uporabljeno 1700 t konstrukcijskega jekla, 6900 m3 betona ter 1 2 2 0 1jekla za armiranje. Gradnja seje pričela aprila 1999 ter bila konča­ na aprila 2001 v roku 24 mesecev. Slika 6 «Vzdolžni prerez viadukta Garrigue ne stebrov znašajo 30, 56/58, 51 in 22 m (slika 6). 3.2 Opis konstrukcije 3.2.1 Stebri Stebri imajo kvadratno obliko s stranico 3,4 m. Na vrhu se razširijo v Y-obliki do širine ca. 7,5 m. Debelina stene stebrov znaša med 0,40 in 1,1 m. Stebri so plitvo temeljeni. 3.2.2 JEKLENI NOSILCI Jekleni nosilci so varjeni l-nosilci višine 2,65 m v medsebojnem razmaku 5,80 m, ki so prečno povezani pod polovico višine prereza z jeklenimi prečkami, ki tako skupaj z glavnimi nosilci tvorijo portalne polokvirje (slika 7). 4 «SKLEP Če zanemarimo izvenserijski viadukt Millau, kije zgrajen s koncesijo, sta prikazana objek­ ta na francoski avtocesti tako po velikosti kakor tudi po financiranju primerljiva z objek­ ti, ki so že izvedeni ali pa še načrtovani na avtocestah v Sloveniji. Opazimo pa lahko ne­ koliko drugačen pristop k projektiranju, izvedbi in oddajanju del pri gradnji viaduk­ tov, kot ga poznamo pri nas. Pomembne raz­ like so očitne predvsem pri naslednjih izho­ diščih: • Razpisuje in oddaja se ie objekt, pa še ta v dveh lotih (posebej jeklena konstrukcija in posebej AB konstrukcija), • Ne vztraja se pri ločevanju prekladnih kon­ strukcij za vsako ceno, potrebno je le doka­ zati možnost segmentne zamenjave AB plošče ob prevoznosti objekta po preostalem delu (podoben pristop imajo npr. tudi v Nemčiji), Pri oblikovalskih izhodiščih so pri premoščan- ju relativno globoke doline ugotovili bistveno boljše vključevanje v okolje pri konstantni višini prekladne konstrukcije. 5 ‘ LITERATURA Bouchon, E., Gillet, G„ Bouvy, B., Le Faucheur, D., Šablon, J.Y., Les etudes du Viaduc de Verrieres, Ouvrages d'Art N° 38, junij, 2001. Montagnon, M., Le Viaduc de Verrieres, Chantiers de France, n°325, str. 7-14, november, 1999. VPLIV KEMIČNIH DODATKOV NA POROZNOST BETONA INFLUENCE OF CHEMICAL ADMIXTURES ON THE POROSITY OF CONCRETE Nina Podvornik, univ. dipl. inž. grad.. Cestno podjetje Ptuj d.d.. Zagrebška 49/a, 2250 Ptuj, ninapodvornik@yahoo.com mag. Lucija Hanžič, univ. dipl. inž. grad.. Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova 17,2000 Maribor, lucija.hanzic@uni-mb.si dr. Radomir Ilič, univ. dipl. inž. metal.. Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova 17,2000 Maribor in Institut "Jožef Stefan", Jamova 39,1000 Ljubljana, radomir.ilic@ijs.si Znanstveni članek UDK 691.322:620.19 Povzetek I Beton, kije danes eden najpomembnejših konstrukcijskih materialov, mora, poleg ustrezne nosilnosti, zadostiti vrsti zahtev, med katerimi je obstojnost velike­ ga pomena. Na obstojnost betona v veliki meri vpliva njegova funkcionalna poroznost, saj je od nje odvisen transport vode in v njej raztopljenih škodljivih snovi, kot so kloridni in sulfatni ioni. Funkcionalno poroznost opredeljuje prostorninski delež odprtih por, nji­ hova povezanost in efektivni polmer por. Poroznost betona lahko načrtno spreminjamo z uporabo kemijskih dodatkov. Članek povzema rezultate meritev poroznosti betonov pripravljenih z aeranti ( Cementol ETA S in Cementol ETA S l) in superplastifikatorji (Ce- mentolZETA P in Cementol ZETA 7) ter primerjavo z referenčnim vzorcem brez dodatkov. Meritve poroznosti so bile opravljene z živosrebrno porozimetrijo. Summary I Concrete, which is nowadays one of the vital construction materials, has to posses an adequate strength as well as durability. Durability of concrete is main­ ly determined by its apparent porosity, since it has significant influence on the transport of water and deletorious substances, like chloride and sulphate ions, which are dis­ solved in it. Apparent porosity is defined by the volume ratio of the open pores, their inter­ connection and effective pore radius. The porosity of the concrete can be systematically modified by the use of chemical admixtures, This paper summarises the results of the experimental study of apparent porosity conducted on concrete involving air-entraining agent or superplasticizer using Mercury Intrusion Porosimetry (MIP). 1 • UVOD Beton v strjenem stanju je, gledano ma­ kroskopsko, dvokomponentni sistem, ki ga tvorita mineralni agregat ter cementna ma­ trika. Slednja obsega cementni kamen skupaj z drobnimi zrni agregata ter pore raz­ ličnih velikosti in orientacij. Razmerje med prostornino vseh por in celotno prostornino materiala imenujemo poroznost (P) in je definirana kot: V„ P = —~- • 100 % - v P s j 100% ( 1) kjer je Vp prostornina vseh por v materialu (m 3), V prostornina poroznega materiala (m 3), p v gostota materiala s porami (kg/m 3) in p s gostota trdne substance (kg/m 3). Poro­ znost je eden najpomembnejših faktorjev, ki vpliva na fizikalne in mehanske lastnosti beto­ na, kot npr. na toplotno prevodnost, gostoto, prepustnost za tekočine, obstojnost, odpor­ nost na zmrzovanje in tajanje, kakor tudi na kemijsko in erozijsko odpornost. Ker je poro­ znost klasičnih mineralnih agregatov v primer­ javi s poroznostjo matrike majhna, je celotna poroznost betona običajno odvisna od poroz­ nosti matrike. Klasifikacija por v matriki beto­ na je prikazana na sliki 1. Gelne in kapilarne pore nastanejo v procesu hidratacije, saj je prostornina hidratacijskih produktov manjša od prostornine mešanice G ž KAPILARE P l' M IKRO ̂ M EŽO ̂ M AKRO 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 nm 1 10 Sliko 1 • Klasifikacija in velikostni razredi por v matriki betona ZAJETE PORE " T vv..... -------- 1 0 0 1 0 0 0 pim pa so iz njih izhajajoče površinske napetosti med trdno in tekočo fazo v enakem velikost­ nem razredu kot teža vode v kapilarah. Voda v kapilarah je torej gibljiva, ključni transportni mehanizem pa je kapilarnost. Zajete pore so posledica nezadostnega zgoščevanja med vgrajevanjem. Transportni mehanizmi teko­ čin v njih so v večji meri posledica zakoni­ tosti makroskopske fizike - hidromehanike (Ukrainczyk, 1994). Za transport vode v materialu sta, poleg količine por in njihove velikosti, pomembni tudi oblika in medsebojna povezanost le-teh (slika 2). Iz tega vidika so zaprte pore, ki nimajo sti­ ka z okolico, irelevantne. Prepustnost mate­ riala je torej lahko nizka navkljub visoki po­ roznosti (slika 2a). Deležu odprtih por, ki omogočajo transport tekočine po materialu, pravimo funkcionalna poroznost in jo izraču­ namo po enačbi: cementa in vode. Povprečni polmer gelnih por Waalsovih vezi tolikšen, da je voda v gelnih je le za razred večji od velikosti molekul vode, porah čvrsto vezana. V kapilarnih porah je zato je vpliv medmolekularnih - Van der vpliv medmolekularnih sil manjši, kljub temu (b) (c) (d) Slika 2 • Vpliv strukture por na prepustnost materiala: (a ) zaprte pore - porozen, neprepusten material; (b ) porozen, prepusten material; (c) visoko porozen, nizko prepusten material; (d) nizko porozen, visoko prepusten material (lllston, 2001) f ~ V kjer je V, prostornina odprtih por (m3). Uporaba kemičnih dodatkov v betonu omo­ goča modifikacijo mnogih lastnosti svežega in strjenega betona, med drugim tudi količine in strukture por. Tako aeranti povzročijo na­ stanek mehurčkov, ki delujejo kot zadrže­ valniki vode v mreži kapilar ter tako upo­ časnijo transport vode. Nasprotno pa z dodajanjem superplastifikatorjev povečamo fluidnost svežega betona, ki ga lahko ob enaki količini vloženega dela bolje zgostimo. Na ta način lahko zmanjšamo funkcionalno poroz­ nost in tudi prepustnost betona. V nadaljevanju je opisana metoda živo- srebrne porozimetrije (Mercury Intrusion Porosimetry - MIP), s katero smo izmerili funkcionalne poroznosti betonskih vzorcev ter rezultati opravljenih meritev. 2 • EKSPERIMENT 2.1 Živosrebrna porozimetrija Živo srebro je tekočina, ki večine trdnih snovi ne omoči, torej je kontaktni kot 9 med živim srebrom in trdno snovjo večji od 90° (slika 3a). V cevkah iz takšne snovi se živo srebro zaradi kapilarnosti ne dvigne do nivoja gla­ dine v okolici cevke (slika 3b), razen če nanj delujemo z dodatnim pritiskom. Pritisk mora biti tem večji, čim manjši je premer cevke. Na tem fizikalnem principu temelji določanje i poroznosti z MIP: živo srebro s povečevanjem pritiska vtiskamo v porozni material in merimo prostornino vtisnjenega živega srebra. Polmer najmanjših še zapolnjenih por je obratno so­ razmeren pritisku, prostornina vtisnjenega živega srebra pa je enaka prostornini zapol­ njenih por. Ob postopnem večanju pritiska in vsakokratnem merjenju prostornine lahko določimo količine por v izbranih velikostnih razredih. Enačbo r = - 2 cr cosO (3) P ki opisuje relacijo med pritiskom p (Pa) in polmerom zapolnjenih por r (m), je že leta 1921 zapisal Washburn (Washburn, 1921). Jenkins in Rao (Jenkins, 1984) sta Wash- burnovo enačbo dopolnila s faktorjem oblike por, tako da je enačba uporabna tudi za pore, ki nimajo krožnega prereza. Kasnejše raziskave (Cook, 1993) so pokazale, da pred­ postavljena oblika por ne vpliva bistveno na rezultate preiskave, po drugi strani pa je Za merilve poroznosti in določanje strukture por z MIP smo uporabili živosrebrni porozimeter MICROMERITICS Pore Sizer 9310 (Institut “Jožef Stefan", Ljubljana) (slika 4), ki lahko na živo srebro deluje s pritiskom največ 207 MPa. Porozimeter ima nizkotlačno in visokotlačno ko­ moro. V prvi se penetrometer z vzorcem nahaja v horizontalnem položaju, največji pritisk pa znaša 0,21 MPa. Povečevanje pritiska v tej komori je ročno vodeno. Medij, ki v nizkotlačni komori obdaja penetrometer, je zrak. V visoko­ tlačni komori se penetrometer nahaja v ver­ tikalnem položaju, zato je pri pritisku potrebno upoštevati tudi višino stolpca živega srebra v penetrometru. Naraščanje pritiska je avtomat­ sko vodeno, in sicer tako, da med meritvijo prostornine vtisnjenega živega srebra pritisk ne narašča. Glede na karakteristike porozimetra in Slika 3 • (a ) Oblika kapljice tekočine na površini materiala, ki ga tekočina ne omoči (0 > 90°); (b) Nivo tekočine, ki ne omoči materiala, v drobni cevki - kapilari Maage (Maage, 1984) z analizami por z ele­ ktronskim mikroskopom ugotovil, da se krož­ nica vendarle najbolje prilega dejanski obliki por. V enačbi (3) sta površinska napetost rf ln r = — ----------- rn n X V , (5) Vsi rezultati so zbrani v preglednici 2, podane pa so tudi gostote sveže betonske mešanice, ki smo jih izmerili po vgrajevanju v kalupe. Pre­ glednici 3 in 4 prikazujeta razporeditev por glede na klasifikacijo podano v uvodu. Na podlagi tako urejenih rezultatov lahko ugo­ tovimo, da se gostota betona zaradi upora­ be aerantov zmanjša za ~10 %, medtem ko plastifikatorji na gostoto strjenega betona niso pokazali nobenega vpliva. Podobno velja za funkcionalno poroznost, ki je v vzorcih z dodatkom aerantov za faktor 1.5 večja kot v referenčnem vzorcu, vzorci z dodanim su- perplastifikatorjem pa so primerljivi z re­ ferenčnim vzorcem. Vendarle pa so tako aeranti kotsuperplastifikatorji vplivali na struk­ turo por. Tako se je kot posledica dodaja­ nja aerantov za faktor 1,75 povečal delež za­ jetih por, medtem ko se je delež gelnih por bistveno zmanjšal (za faktor 0,25). Če anal­ iziramo še podatke iz preglednice 4 ugotovi1 mo, da zaradi dodajanja aerantov naraste delež mezokapilar, zmanjša pa se delež mikrokapilar. Ugotovimo torej lahko, da aeran­ ti povzročajo globalno povečanje por (njihov povprečni polmer je 10-krat večji kot v refer­ enčnem vzorcu), pore pa so bolj enakomerno porazdeljene preko celotnega spektra. Po dru­ gi strani sta uporabljena superplastifikatorja povzročila zmanjšanje deleža tako gelnih por (za faktor 0,6) kot tudi zajetih por (za faktor 0,4), medtem ko se povprečni polmer ni bistveno spremenil. Zmanjšanje deleža zajetih por, ki nastanejo predvsem zaradi nezadost­ nega zgoščevanja pri vgrajevanju, potrjuje hipotezo, da superplastifikatorji izboljšajo vgradljivost betona. Superplastifikatorji torej povzročajo oženje spektra por in koncentraci­ jo le-teh v razredu mikrokapilar. 70 60 50 40 o 30 > 20 10 0 60,4 R 13 _TiZ_ 4,1 □ 2,1 1,1 1,1 0,9 1,1 0,5 0,5 0 - 0.005- 0.01 - 0.02- 0.05- 0.1 - 0.2- 0.5- 1.0- 2.0- 5.0- 10.0- 20.0- >50 0.005 0.01 0.02 0.05 0.1 0.2 0.5 1.0 2.0 5.0 10.0 20.0 50.0 r (pm) Slika 5 • Porazdelitev por glede na polmer za referenčni betonski vzorec (R) r(Mm) Slika 6 • Porazdelitev por glede na polmer za betonski vzorec z dodatkom aeranta Cementol ETA S (As) 70 60 50 40 30 20 10 0 0 - 0.005 - 0.01 - 0.02 - 0.05 - 0.005 0.01 0.02 0.05 0.1 0.1- 0.2- 0.2 0.5 r(Mm) 0.5- 1.0 1 .0- 2 .0- 5.0- 10.0- 20 .0- >50 2.0 5.0 10 20.2 50.0 Slika 8 • Porazdelitev por glede na polmer za betonski vzorec z dodatkom superplastifikatroja Cementol ZET AR P(SP) 35,9 > U ) 21,2 - 19,1 1,5 W i— i , n 1 6,2 1,2 1,3 0>7 1,3 1,3 I I I----- 1 I----- I ■----- ■ I----- 1 I----- 1 0 - 0.005 - 0.01- 0.02 - 0.05 - 0.1 - 0.2 - 0 .5 - 1.0 - 2.0 - 5 .0 - 10.0 - 2 0 .0 - >50.0 0.005 0.01 0.02 0.05 0.1 0.2 0.5 1.0 2.0 5.0 10.0 20.0 50.0 r(Mm) Slika 7 • Porazdelitev por glede na polmer za betonski vzorec z dodatkom superplastifikatorja Cementol ZETA P(SP) 67,4 S j 11,1 ~ 5̂ 5 5J2 i □ , r i . ..;! 4,2 j-----j ’ 1>3 "*>3 0 0,9 0,4 0,4 0 0 0 - 0 .005- 0.01 - .0.02- 0.05- 0.1 - 0 .2 - 0 .5 - 1 .0 - 2 .0 - 5 .0- 10.0- 2 0 -5 0 » 50 0.005 0.01 0.02 0.05 0.1 0.2 0.5 1.0 2.0 5.0 10 20 r(Mm) Slika 9 • Porazdelitev por glede na polmer za betonski vzorec z dodatkom superplastifikatorja Cementol ZETA T(S,) Kof sledi iz preglednice 3 se glavnina por v vseh vzorcih nahaja v območju kapilar. Kot smo zapisali že v uvodu, je kapilarnost v tem velikostnem razredu ključni transport­ ni mehanizem. Višino dviga tekočine za­ radi kapilarnosti v vertikalni cevki zapišemo kot: r P g kjer je r polmer kapilare (m), p gostota te­ kočine v kapilari (kg/m 3) in g gravitacijski pospešek (m /s2). Višina dviga tekočine je torej obratno sorazmerna s polmerom kapi­ lare. Enačbe sicer ne moremo neposredno uporabiti pri poroznem materialu, v katerem se nahaja mreža med seboj povezanih in v vse smeri orientiranih kapilar, kljub temu pa lahko sklepamo, da bo fronta tekočine v be­ tonih z aeranti napredovala počasneje kot v preostalih analiziranih betonih, saj je pov­ prečni polmer por 10-krat večji. Kljub temu pa zaradi večje poroznosti aeriranih betonov pričakujemo, da bodo vpili več tekočine. To tezo potrjujejo tudi sočasne meritve sorp- tivnosti z gravimetrično metodo in kapilar­ nosti z metodo nevtronske radiografije, ki sva jih opravila Hanžič in Ilič (Hanžič, 2003). Preglednica 2 • Gostota svežega betona ( p ) , gostota otrdelega betona s porami (p ,), funkcionalna poroznost vzorcev (P,) in povprečni polmer por (rm) Oznaka vzorca GELNE PORE(vol.%) KAPILARE (VOl.%) ZAJETE PORE (vol.%) R 15,7 83,8 1,0 As 3,9 94,1 2,0 Asi 4,3 94,4 1,6 Sp 8,8 90,5 0,4 St 10,7 88,7 0,4 Preglednica 3 • Prostorninski deleži por Oznaka vzorca Kapilare MIKRO (%) MEŽO (%) MAKRO (%) R 93 5 2 As 56 40 4 Asi- 68 28 4 Sp 92 6 2 S, 93 6 2 4 »SKLEP Z uporabo kemičnih dodatkov lahko načrtno spreminjamo lastnosti svežega in otrdelega betona, med drugim tudi količino in strukturo por. Meritve funkcionalne poroznosti na refe­ renčnem vzorcu in na vzorcih z dodatkom aerantov in superplastifikatorjev z MIP so pokazale: 1. Funkcionalne poroznosti betonov z aeranti so ~20 vol.%, kar je za ~5 vol.% več kot pri ostalih vzorcih. 2. Povprečni polmer por v betonih z aerantom je ~ 120 nm in je 10* večji od povprečnega polmera por v ostalih betonih. 3. Zaradi uporabe aerantov se glavnina por (90 vol.%) enakomerneje porazdeli v intervalu mikro- in mezokapilar (10 nm-1 pm). Poveča se tudi delež makrokapilar in zajetih por, zmanjša pa delež gelnih por. 4. Zaradi uporabe superplastifikatorjev se glav­ nina por (80 vol.%) koncentrira v velikostnem razredu mikrokapilar (10-100 nm). Z uporabo superplastifikatorjev se zmanjša delež zajetih por, ki nastanejo kot posledica nezadostnega zgoščanja betona med vgrajevanjem. 5 »ZAHVALA Avtorji se zahvaljujemo dr. Danilu Suvoro- na Institutu "Jožef Stefan", Ljubljana - Odsek g. Silvu Zupančiču za skrbno izvedbo vseh vu, ki nam je omogočil meritve poroznosti za Raziskave sodobnih materialov ter meritev. 6 • LITERATURA Cook, R. A., Hover, K. C., Mercury porosimetry of cement-based materialsand associated correction factors, AC! Mater. J. 90 (2), str. 152-161,1993. EN 196-1:1994, Methods of testing cement - Part 1: Determination of Strength, 1994. Hanžič, L, llić, R., Relationship between liquid sorptivity and capillarity in concrete, Cem. Conor. Res. 33, str. 1385-1388,1984. Illston, J. M,, Domone P. L. J„ Construction Materials: Their nature and behaviour, 3rd ed., Spon Press, London, 2001. Jenkins, R. G., Rao, M. B„ Effect of elliptical pores on mercury porosimetry results, Powder Technol. 38, 177-180, 1984. Kumar, R„ Bhattacharjee, B., Study on some factors affecting the results in the use of MIP method in concrete research, Cem. Conor. Res. 33, 417-424, 2003. Kumar, R., Bhattacharjee B„ Assessment of permeation quality of concrete through mercury intrusion porosimetry, Cem. Conor. Res. 34,321 -328 , 2004. Maage, M., Frost resistance and pore size distribution in bricks, Mater. Struct. 17,101, str. 345-350, 1984. Ukrainczyk, V., Beton: struktura, svojstva, tehnologija, Atcor, Zagreb, 1994. Washburn, E. W„ Note on a method of determining the distribution of pore sizes in porous material, Proc. Nat. Acad. Sei. 115, 1921. \ t N a p r e d n e t-e f l n 0 i0 g i j e .T u d i v S lo v e n i j | | ima enaKO nosimo sposoDnosiKot, ce siiKa ne di diio. Zaradi koničnega navoja ne more priti do poškodbe navojev. ■ Visoka trdnost Spajanje armaturnih palic V s v e to v n e m m erilu je s is te m L E N T O N u v rš č e n m ed n a jb o ljše m e to d e m e h a n s k e g a s tiko va n ja a rm a tu rn ih pa lic . V O & V O d .o .o . L ju b lja n s k a c. 9 S l - 4 2 4 0 R A D O V L J IC A T e l. :+ + 3 8 6 (0 )4 5 3 7 4 000 Fax. 04 53 74 009 e -m a il: in fo @ v o -v o .c o m w w w .v o -v o .s iwww.vo-vo.si - Montažne prednosti S samo štirimi obrati je palica že fiksirana. Vrezovanje navojev se vrši v podjetju ali na samem gradbišču.Pri montaži niso Spoj armaturne palice z LENTON mehančnimi spojkami omogoča trden spoj ne glede na stanje betona, VSEBINA LETNIKA 5 3 /2 0 0 4 Članki-Papers Ačanski, J., PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VIADUKTA ŠENTOŽBOLT, DESIGN AND CON­ STRUCTION OF VIADUCT ŠENTOŽBOLT, januar, stran 3 Bratina, S., NELINEARNA ANALIZA ARMIRANO­ BETONSKEGA MOSILCA MED POŽAROM, NON­ LINEAR ANALYSIS OF RC BEAM IN FIRE, av­ gust, stran 194 Bratina, S., Planinc, L, ANALIZA PRIMERNOSTI POSTOPKA ZA DOLOČITEV POŽARNE ODPOR­ NOSTI AB STEBROV PO EUROCODE 2, ACCU­ RACY OF CALCULATION METHOD FOR ASSE- SING FIRE RESISTANCE OF REINFORCED CONCRETE COLUMNS, marec, stran 52 Duhovnik, J „ STANJE EVROPSKIH STANDAR­ DOV OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ (EN 1990) IN VPLIVI NA KONSTRUKCIJE (EN 1991), STATE-OF-THE-ART OF THE EUROPEAN STANDARDS BASIS OF STRUCTURAL DESIGN (EN 1990) AND ACTIONS ON STRUCTURES (EN 1991), januar, stran 14 Gričar, J., Tomažič, M., Gorišek, Ž., VISKOELAS- TO-PLASTIČNO IN MEHANOSORPTIVNO LE­ ZENJE LESA, VISCOELASTIC-PLASTIC AND MECHANO-SORPTIVE CREEP BEHAVIOUR OF WOOD, marec, stran 58 Gruden, G., NOVI VIADUKTI NA FRANCOSKI AVTOCESTI A75 CLERMONT FERRAND-BE- ZIERS, "LA MERIDIENNE", NEW VIADUCT ON A75 MOTORWAY "LA MERIDIENNE" CLER­ MONT FERRAND-BEZIERS IN FRANCE, decem­ ber, stran 296 Gumilar, V., SLOVENSKI GRADBENI GROZD - POVEZOVANJE ZA RAZVOJ, KONKURENČ­ NOST IN RAST, CONSTRUCTION CLUSTER OF SLOVENIA - PARTNERING FOR DEVELOP­ MENT, COMPETITIVENESS AND GROWTH, junij, stran 134 Jovičič, V., Likar, J., Šušteršič, J., POSPEŠENA GRADNJA PREDORA DEKANI, RAPID CON­ STRUCTION OF DEKANI TUNNEL, avgust, stran 188 Klanšek, U„ Kravanja, S., PRIMERJAVA SO- VPREŽNIH NOSILCEV, COMPARISON OF COM­ POSITE BEAMS, april, stran 86 Klanšek, U., Potrč, S., Snoj, B„ Kravanja, S., ANALIZA SVETOVNEGA IN RAZISKAVA SLO- I VENSKEGA TRGA KONSTRUKCIJSKEGA JEKLA, ANALYSIS OF THE WORLD STEEL MARKET AND THE RESEARCH OF THE SLOVENIAN STRUCTUR­ AL STEEL MARKET, november, stran 258 Klobučar, A., Ačanski, V., Čabrilo, D., Miralem, E., Završki, M., PRVONAGRAJENA NATEČAJNA REŠITEV MOSTA PREKO DONAVE PRI BEŠKI NA LEVEM PASU AVTOCESTE NOVI SAD - BEOGRAD, FIRST PRIZE WINNING SOLUTION FOR BRIDGE OVER THE DANUBE RIVER NEAR BEŠKA ON THE LEFT TRACK OF HIGHWAY NOVI SAD - BEOGRAD, april, stran 70 Klopčič, J., Štimulak, A., Ajdič, L, Logar, J., RAČUNALNIŠKO PODPRTA ANALIZA MERITEV V PREDORU, COMPUTER SUPPORTED ANALY­ SIS OF DISPLACEMENTS MONITORING DATA IN TUNNELING, oktober, stran 246 Korpar, L , PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA SI­ DRANIH IN PILOTNIH STEN, DESIGN AND CON­ STRUCTION OF ANCHORED RETAINING AND PILE WALLS, september, stran 206 Kovačec, M., Štrukelj, A., Lubej, S., Gotlin, M., OCENITEV KRITIČNE DOLŽINE SIDRANJA PRI OJAČITVI ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUK­ CIJ S TRAKOVI Z OGLJIKOVIMI VLAKNI, THE ESTIMATION OF THE CRITICAL ANCHORING LENGTH OF THE CFRP STRIPS BONDED TO THE REINFORCED CONCRETE, maj, stran 107 Krupič, L, Štrukelj, A., DEMONTAŽA ARMIRANO­ BETONSKIH MONTAŽNIH HAL, DISMANTLING OF REINFORCED CONCRETE PREFABRICATED HALLS, junij, stran 138 Lenart, S., POSTOPKI DOLOČANJA LASTNOSTI DINAMIČNO OBREMENJENIH ZEMLJIN, PRO­ CEDURES FOR THE DETERMINATION OF THE PROPERTIES OF DYNAMICALLY LOADED SOILS, januar, stran 8 Likar, J., PREDOR TROJANE, TROJANE TUN­ NEL, julij, stran 146 Mahne, T, GRADNJA CILINDRIČNH OBJEKTOV CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE LJUBLJANA, CONSTRUCTION OF CYLINDRICAL STRUC­ TURES AT THE LJUBLJANA CENTRAL TREAT­ MENT FACILITY, februar, stran 18 Malus, M., IZGRADNJA NOVE ODLAGALNE POVRŠINE NA ODLAGALIŠČU NENEVARNIH ODPADKOV BARJE, LJUBLJANA, CONSTRUC­ TION OF THE NEW LANDFILL AREA AT THE NON-HAZARDOUS LANDFILL SITE BARJE, LJUBLJANA, avgust, stran 174 Mur, R„ MEDNARODNI SIMPOZIJ SOVPREŽNE KONSTRUKCIJE - STANJE IN RAZVOJ, INTER­ NATIONAL SYMPOSIUM COMPOSITE STEEL AND CONCRETE STRUCTURES - STATE-OF- THE-ART AND NEW DEVELOPMENTS, decem­ ber, stran 284 Pazlar, T, Dolenc, M., Duhovnik, J., REZULTATI RAZISKAVE prodAEC O RABI INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V ARHI­ TEKTURI, INŽENIRSTVU IN GRADBENIŠTVU V SLOVENIJI, THE prodAEC BENCHMARKING SERVICE RESULTS ON THE IMPLEMENTATION OF THE INFORMATION AND COMMUNICATION TECHNOLOGIES IN THE ARCHITECTURE, ENGI­ NEERING, AND CONSTRUCTION IN SLOVENIA, september, stran 223 Pazlar, I , PROJEKTNO ZASNOVANO UČENJE NA DALJAVO, PROJECT BASED LONG DI­ STANCE LEARNING, november, stran 267 Perhavec, A., GRADNJA VIADUKTA VRANKE NA AVTOCESTI MARIBOR - KOPER, CON­ STRUCTION OF VRANKE BRIDGE ON MARIBOR - KOPER HIGHWAY, februar, stran 29 Pipenbaher, M., univ. dipl. inž. grad., PRO­ JEKTIRANJE IN GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL, DESIGN AND CONSTRUCTION OF VIA­ DUCT ČRNI KAL, maj, stran 98 Podvornik, N„ Hanžič, L, Ilič, R„ VPLIVI KE­ MIJSKIH DODATKOV NA POROZNOST BETO­ NA, INFLUENCE OF CHEMICAL ADMIXTURES ON THE POROSITY OF CONCRETE, december, stran 300 Rismal, M., SEKVENČNE (SBR) ALI KONTINU- IRNE ČISTILNE NAPRAVE ZA ČIŠČENJE KOMU­ NALNIH ODPADNIH VODA?, SEQUENCING BATCH REACTOR OR CONTINUOUS WASTE WATER TREATMENT PLANTS?, julij, stran 155 Saje, D., ČASOVNI RAZVOJ TLAČNE TRDNOSTI BETONOV Z VISOKO TRDNOSTJO V ODVIS­ NOSTI OD VRSTE IN KOLIČINE VEZIVA, TIME DEVELOPMENT OF COMPRESSIVE STRENGTH OF HIGH STRENGTH CONCRETE IN DEPEN­ DENCE OF BINDER TYPE AND QUANTITY, fe­ bruar, stran 37 Šavnik, P, AKTIVNOSTI V EU ZA POVEČANJE VARNOSTI V CESTNIH PREDORIH, ACTIVITIES IN THE EU FOR THE INCREASING OF THE SAFETY OF THE ROAD TUNNELS, oktober, stran 242 Šuligoj, G., Duhovnik, J., Cerovšek, I , ELEK­ TRONSKA OBJAVA STANDARDOV, ELECTRON­ IC PUBLICATION OF STANDARDS, maj, stran 113 Šušteršič, J., Zajc, A., Leskovar, I., OSNOVNI PRINCIPI OJAČANJA BETONA Z VLAKNI, BASIC PRINCIPLES OF CONCRETE REINFORCEMENT WITH FIBRES, april, stran 78 Tomaževič, M., Bosiljkov, V, Lutman, M., VPLIV ROBUSTNOSTI OPEČNIH VOTLAKOV NA OB­ NAŠANJE ZIDOV PRI POTRESNI OBTEŽBI, IN­ FLUENCE OF THE ROBUSTNESS OF MASONRY UNITS ON THE BEHAVIOUR OF THE MASONRY WALLS SUBJECTED TO SEISMIC LOADS, sep­ tember, stran 213 Završki, M., PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VI­ ADUKTA PETELINJEK, DESIGN AND CON­ STRUCTION OF THE VIADUCT PETELINJEK, marec, stran 46 Završki, M., PROJEKTIRANJE VODNJAKOV PRI TEMELJENJU MOSTOV, STRUCTURAL DESIGN OF THE WELLS-FOUNDATION OF THE BRID­ GES, oktober, stran 235 Žigon, A., Žibert, M., PROJEKTIRANJE PREDOR­ SKEGA SISTEMA ŠENTVID - POKRITI VKOP ŠENTVID, ŠENTVID TUNNEL SYSTEM DESIGN - CUT & COVER ŠENTVID, junij, stran 126 Živanovič, M., Dolinšek, B„ GEORADARSKE MERITVE ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI IN- JEKTIRANJA V OKVIRU POPOTRESNE OBNOVE OBJEKTOV V POSOČJU, GPR MEASURING FOR DETERMINATION OF THE SUCCESSFULNESS OF GROUTING WITHIN THE POST-EARTH­ QUAKE RECONSTRUCTION OF THE BUILDINGS IN THE POSOČJE REGION, julij, stran 164 Srečno 2005 Vengust, M., Novoletno voščilo, stran 282 Uvodnik Duhovnik, J., Gradbeni vestnik še izhaja, ja ­ nuar, stran 2 Jubilej Rajar, R., 95 let prof. dr. Janka Bleiweisa, de­ cember, stran 283 Nagrajeni gradbeniki oktober, stran 234 Raziskovalni projekti Dolenc, M., Pazlar, T, PREDSTAVITEV RE­ ZULTATOV EVROPSKEGA PROJEKTA prod- AEC, april, stran 94 EP Košir, A, GEOTEHNIČNA SIDRA FREYSIN­ NET, julij, stran 170 Ožbot, S., ČRNOKALSKA ZGODBA USPEŠNA TUDI Z VIDIKA VARSTVA PRI DELU, november, stran 276 Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki Razpored seminarjev za strokovne izpite Holobar, A., marec, stran 65; april, stran 95; julij, stran 168; avgust, stran 203; september, stran 231 Novi diplomanti gradbeništva Juteršek, J., januar, stran 3 ovitka; februar, stran 44; marec, stran 67; april, stran 96; maj, stran 3 ovitka; junij, stran 3 ovitka; julij, stran 172; september, stran 232; oktober, stran 256; november, stran 280; december, stran 308 Obvestilo in vabilo diplomantom FGG december, stran 308 Vabila na strokovne prireditve 26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slo­ venije, julij, stran 167; september, stran 230. Sovprežne konstrukcije - stanje in razvoj, avgust, stran 204 Koledar prireditev Juteršek, J. januar, stran 4 ovitka; februar, stran 3 ovitka; marec, stran 67; april, stran 96; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; ju lij, stran 3 ovitka; avgust, stran 3 ovitka; september, stran 3 ovitka; oktober, stran 3 ovitka; november, stran 4 ovitka; december, stran 305. Vabilo za objavo oglasov Holobar, A., februar, stran 44; Vsebina letnika 5 3 /2 0 0 4 december, stran 306 Naslovnice Ačanski, J., V iadukt Šentožbolt, januar Dolenc, O., Gradnja objektov CČN Ljubljana - poseg v širši prostor Zaloga, februar Elea 1C, Pokriti vkop Šentvid, junij GRADIS BP Maribor, Most čez Donavo pri Be­ ški, računalniška predstavitev, april Gradis, GP Ljubljana, Staro se umika novemu - Rušenje mostu čez Krko pri Čatežu, oktober Gruden, G., Cerkvenikov most v Škocjanskih jam ah, december Korpar, L., Oporni zid 0Z-08 na AC odseku Tro­ jane - Blagovica, september Likar, J., Predor Trojane, julij Malus, M., Najnovejši del odlagališča nenevar­ nih odpadkov Barje med poskusnim obra­ tovanjem, avgust Pipenbaher, M., Viadukt Črni Kal, maj Primorje d. d., Ajdovščina, gradnja stebrov vi­ adukta Črni Kal, november Završki, M „ Viadukt Petelinjek, marec OBVESTILO IN VABILO DIPLOMANTOM FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI Vse diplom ante Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, ki v skladu z dogovorom med ZDGITS in FGG po opravljeni diplomi, magi­ steriju ali doktoratu eno leto brezplačno prejemajo Gradbeni vestnik (12 zvezkov), vabimo, da po tem obdobju postanejo njegovi redni naročniki s plačilom vsakokratne letne naročnine, ki sedaj znaša 5 5 0 0 SIT, Vse diplomante FGG, ki po enem letu ne želijo več prejemati Grad­ benega vestnika kot redni naročniki, prosimo da takoj po prejemu 12. zvezka o tem obvestijo Uredništvo Gradbenega vestnika na naslov: Gradbeni vestnik. Karlovška 3, 1000 Ljubljana, telefon/fax: (01) 422-46-22; e-mail: aradb.zveza@siol.net. Če uredništvo tega ob­ vestila ne bo prejelo, bo štelo, da se je prejemnik odločil za redno naročilo. Prva skupina diplomantov bo prenehala brezplačno prejemati revijo po decembrski številki 2004. Uredništvo Gradbenega vestnika NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Jože Strmec, Možnost uporabe digitaliziranih baz podatkov pri oceni površine nezazidanih stavbnih zemljišč - primer Občine Domžale, mentor doc. dr. Maruška Šubic-Kovač Marko Kramar, Projektiranje stebrov montažnih armiranobe­ tonskih hal na potresnih območjih - primerjava standardov, mentor prof. dr. Matej Fischinger, somentor viš. pred. mag. Vid Marolt Marko Stopar, Razpoložljivost nezazidanih stavbnih zemljišč za gradnjo v ureditvenem območju Črnomelj z okolico, mentor doc. dr. Maruška Šubic - Kovač Metod Gaber, Potek požara: Meritve in simulacija, mentor izr. prof. dr. Aleš Krainer i UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA ™ Goran Četkovič, Simulacija požara, mentor izr. prof. dr. Aleš Krainer VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Almir Čajlakovič, Razstreliva in miniranje v kamnolomu, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj Nives Čavka, Primernost mineralnega agregata iz nadomest­ nega ponikalnika Hoče za tampone, mentor pred. Samo Lubej, somentor mag. Andrej Ivanič Damjan Gašparič, Kontrola nosilnosti in deformacij obstoječega jeklenega opaža za "T" nosilce ter primerjava s klasično izvedbo, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj Stanka Šporln, Zagotavljanje vodotesnosti komunalnih objektov, mentor pred. Samo Lubej, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj T UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA : David Sladovič, Organizacija prometnih tokov v križiščih, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi, somentor Boris Stergar Urška Štabuc, Projektiranje in izvedba vpete podporne konstruk­ cije po monitoring metodi, mentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi, somentorja red. prof. dr. Ludvik Trauner in Samo Peter Medved Rubriko ureja «Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 19.2 - 22 .2.2005 ■ IA B SE C o n fe re n c eR o le o f S tru c tu ra l E ng in eers T o w ard s R e d u c tio n o f P o w e rty New Delhi, Indija www.iabse.org 15.3 - 17.3.2005 ■ H yd ro to p 2 0 0 5 S ym p o s iu mMarseille, Francija www.hydrotop.com hydrotop@hydrotop.com 16.3 - 18.3.2005 ■ The W a te r A fr ic a 2 0 0 5 S u b -S ah ara E xh ib ition a n d S e m in a rsDar es Salaam, Tanzanija www.ace-events.com info@ace-events.com 30.3 - 2 .4.2005 The Third In te rn a tio n a l C o n fe re n c e on Ir r ig a tio n a n d D ra in a g e San Diego, Kalifornija, ZDA www.ucid.org stephens@uscid.org 19.4 - 21.4.2005 a T ra ffe x , N EC Birm ingham, Anglija www.traffex.com traffex@hgluk.com 20 .4 - 22 .4.2005 1 P ra g o T ra fficPraga, Češka www.pragotraffic.cz wontrobova@ abf.cz m 2 .5 - 5 .5.2005 f ■ ITS A m e ric a 1 5 th A n n u a l M e e tin g & E xp os itionPhoenix, Arizona, ZDA www.itsa.org/annualmeeting.htm l editor@itsa.org 21.5 - 24 .5.2005 ■ In te rn a tio n a l P ark in g C o n fe re n c e & E xp os ition 2 0 0 5Fort Lauderadale, Florida, ZDA www.parking.org ipi@parking.org 22.5 - 27.5.2005 ■ W R E C - W o r ld R e n e w a b le E nergy C o n g re s sAberdeen, Škotska www.aecc.co.uk 1.6 - 3 .6,2005 ■ 5 th E u ro p ean C o n g re s s a n d E xposition on ITSFlannover, Nemčija www.hgluk.com b.butler@hgluk.com 6.6 - 10.6.2005 ■ T e c h n o lo g ie s to E n h an ce D a m S a fe ty a n d th e E n v iro n m en tSalt Lake City, Utah, ZDA www.ussdams.org stephens@ussdams.org 8.6 - 13.6.2005 ■ C o n fe re n c e EUROSTEEL 2 0 0 5R e s e a rc h , E u ro co d es , D es ig n a n d C o n s tru c tio n o f S te e l S tru c tu re s Maastricht, Nizozemska 13.6 - 16.6.2005■ 11 th J o in t C IB In te rn a tio n a lA d v a n ta g e s fo r R e a l E sta te a n d C o n s tru c tio n S e c to r Helsinki, Finska w w w .ril.fi/c ib205 kaisa.venalainen@ril.fi 27.6 - 29.6.2005 m 2 0 0 5 RETC1 6 th R ap id E xcavation & T u n n e lin g C o n fe re n c e & E xh ib it Seattle, Washington, ZDA www.retc.org/retc_CallForPapers.cfm davis@smenet.org 27.6 - 30.6.2005 ESREL 2 0 0 5 E u ro p ean S a fe ty an d R e lia b ility C o n fe re n c e Gdynia-Sopot-Gdansk, Poljska www.esrel2005.am.gdynia.pl esrel2005@ am.gdynia.pl 5.7 - 7.7.2005 6 th In te rn a tio n a l C o n g re s s G lo b a l C o n stru c tio n : U ltim a te C o n c re te O p p o rtu n itie s Dundee, Škotska, VB www.ctucongress.co.uk 19.7 - 21.7.2005 ■ C o n fe re n c e AESE 2 0 0 5A d v a n c e s in E xp erim e n ta l S tru c tu ra l E n g in e e rin g Nagoya, Japonska 7 .8 - 10.8.2005 2 0 0 5 ITE A n n u a l M e e tin g a n d E xh ib it Melbourne, Victoria, Avstralija www.ite.org/meetcon/index.htm l ite_staff@ite.org 2 2 .8 -2 4 .8 .2 0 0 5 ■ C o n s tru c tio n M a te ria ls (C o n M a t '0 5 ) :P e rfo rm a n c e , In n o va tio n s a n d S tru c tu ra l Im p lic a tio n s Vancouver, Kanada w w w.civil.ubc.ca/conm at05 14.9 - 16.9.2005 ■ IABSE A n n u a l M e e tin g s an dIABSE S ym p o s iu m S tru c tu re s a n d E x tre m e Events Lisboa, Portugalska www.iabse.ethz.ch/index.php iabs.lisbon2005@lnec,pt 1 9 .9 -2 6 .9 .2005 ■ The In te rn a tio n a l S ym p o s iu m of H igh C FR D s Yichang, Kitajska yssdchen@tom.com yssdchen@msn.com 27.10 - 28.10.2005 ■ Th e 2 0 0 4 Forum on H y d ro p o w e r; S u p p ly , S e c u r ity a n d S u s ta in a b ilityGatineau, Kanada collug@videotron.ca Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si KI M I n š t i t u t z a m e t a l n e k o n s t r u k c i j e TOV N a č r t o v a n j e in r a z v o j t e h n o l o g ij P r e iz k u š a n j e m a t e r ia l o v in k o n s t r u k c ij Z a g o t a v l j a n j e in k o n t r o l a k a k o v o s t i Te h n ič n o in t e h n o l o š k o s v e t o v a n j e SIST EN ISO/IEC 17025 L-016 Laboratorij kovinskih konstrukcij: • m e h a n s k a p re iz k u š a n ja * v a r ils k a p re iz k u š a n ja n e p o ru š itv e n a p re iz k u š a n ja m e ta lo g ra fs k e p re is k a v e * k o ro z ijs k e p re is k a v e I M K