Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamf 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
M
pilili*]
Itilt!
MSMStgil

■E«
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov

Letnik XXIII.
Celovec, petek, 1. marec 1968
P.Jb. b.
3
Štev. 9 (1343)
„Irealen
ter
indiskutabel“
To je bila kratka uradna ocena programa Narodnega sveta koroških Slovencev s strani koroške deželne vlade, manjšinskega odbora koroškega deželnega zbora in zveznega kanclerja dr. Klausa. Po ostrih, čestokrat nestvarnih izpadih koroškega, zlasti konservativnega tiska in odklonitvi „programa" s strani vseh avstrijskih strank z izjemo komunistične je ta lapidarna uradna ocena najhujša.
Pa to danes niti ni več pomembno, saj se je medtem Narodni svet v bistvu sam distanciral od svojega pro-klamiranega besedila, ko v izzivajoče senzacionalni obliki objavljeni osnutek programa označuje le še kot diskusijsko osnovo za svojo duhovno platformo. To pa je samo še njegova lastna interna zadeva, ki se ne tiče koroške slovenske narodne skupnosti kot celote niti ne dežele ali države ali družbe naroda-soseda.
Prav zaradi tega pa je ta precej zakasnela uradna ocena tembolj zanimiva in nas siti, da zavzamemo do nje stališče. Ne iz vidika „pro-grama“, pač pa iz vidka pojavov v tej zvezi.
Ne moremo niti ne smemo namreč mimo dejstva, da so poznane nacionalistične sile v tej zvezi obnovile spet svojo aktivnost in pričele minirati edino malenkostno zakonito priznanje obstoja manjšine v itak nadvse pomanjkljivem manjšinskem šolskein zakonu. Soglasni sklep občinskega odbora v Velikovcu, ki zahteva izločitev Velikovca iz območja dvojezičnega šolstva, ni le začetek nevarne igre, marveč hkrati prepričljiv dokaz, kako nacionalistične sile pa Koroškem prevzemajo spet reševanje" manjšinskega vprašanja v svoje roke in v tem pogledu kot v prvi republiki “ Heimatdienst" polagoma tvorijo v resnici spet „državo v državi". Če v tej zvezi beremo še dobesedno o „grožnji" s tako imenovanim ugotavljanjem manjšine, je resnost trenutne situacije le še bolj o-čitna!
Ta resnost pa nas sili, da po trinajstih letih potrpežljivega čakanja, po številnih predlogih in pobudah za znosno rešitev mednarodno in ustavno zagotovljenih določil v zaščito manjšine ter po stalno izraženi pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje pri iskanju obojestransko sprejemljive rešitve enkrat čisto jasno in nedvoumno vprašamo: Kakšna rešitev člena 7 državne pogodbe je za pristojne oblasti sploh realna in diskutabelf
V dolgi dobi trinajstih let na stvarno Spomenico koroških Slovencev in na številne nadaljnje utemeljene predloge tudi pri vseh dosedanjih razgovorih z vlado do danes še nismo prejeli tozadevnega odgovora.
Člen 7 državne pogodbe zagotavlja avstrijskim državljanom slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji '— v kratkem povedano — uživanje enakih pravic pod enakimi pogoji, pravico do osnovnega pouka v materinem jeziku in sorazmerno število lastnih srednjih šol, posebno šolsko oblast, dopustitev jezika manjšine kot uradnega jezika dodatno k nemškemu v upravi in sodstvu ter dvojezične topografske napise, udeležbo manjšine na kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah ter končno prepoved dejavnosti organizacij, ki nočejo manjšino spraviti ob njene pravice.
Prosvetno ministrstvo je pred krat-bim razposlalo na vse šole in kulturne ustanove v okviru „referatov za duhovno državno obrambo" referat dr. J. Coretha o zunanjepolitični nnalizi. V tem je v zvezi z državno popodbo rečeno: „T'a državna pogodba pa nam je naložila tudi raz-
Program SPO za reformo gospodarstva
Po dolgih mesecih razpravljanja v krogu strokovnjakov in stran-karsko-političnih forumov je Socialistična stranka Avstrije včeraj predložila razširjenemu strankinemu vodstvu osnutek tako imenovanega programa za reformo avstrijskega gospodarstva. Do konca avgusta naj bi o tem osnutku razpravljala široka javnost, nato pa bo predsedstvo stranke pripravilo končno besedilo in ga predložilo v sklepanje kongresu kot najvišjemu forumu stranke. Odločitve kongresa bodo potem merodajne za gospodarsko politiko, ki jo bo v bodoče zastopala SPO.
priznavajo k obstoju različnih oblik lastništva na proizvodnih sredstvih, ki jih imenujejo enakopravne dele demokratično organiziranega .mešanega" gospodarstva.
TE DNI V BUDIMPEŠTI:
V desničarskih krogih očitajo socialistom, da se stališča, ki jih zastopa SPO v omenjenem programu, v marsikaterem pogledu bistveno razlikujejo od doslej veljavnih socialističnih načel. Odgovor se glasi, da se je v zadnjih 80 letih marsikaj spremenilo v družbi in gospodarstvu in te spremembe mora upoštevati tudi SPO.
Socialistična stranka Avstrije svojega gospodarskega koncepta seveda ne pripravlja le za .lastno rabo”, marveč hoče s tem svojim programom — kakor pove že njegov naslov — kot eden izmed merodajnih faktorjev v naši državi (končno zastopa SPO’ skoraj dva milijona volivcev) bistveno prispevati k potrebni reformi avstrijskega gospodarstva. Že dosedanji osnutek omenjenega programa kaže, da se socialisti v polni meri zavedajo svoje odgovornosti: tukaj ne gre za zbirko donečih vendar neobveznih gesel, ki bi jih kot opozicijska stranka demagoško izrabljali proti vlad-
Še 100.000 vojakov
za vojno v Vietnamu
Medtem ko široka javnosf v Ameriki in po svetu vedno odločneje zahteva konec u-bijanja in pustošenja v Vietnamu, se predsednik Johnson s svojimi najožjimi sodelavci in svetovalci posvetuje o novi zaostritvi vojne. Gre za zahtevo vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu, ki hoče imeti nadaljnjih 100 tisoč vojakov, čeprav štejejo ameriške enote na tem bojišču že zdaj več kot pol milijona mož.
Najnovejša zahteva ameriških generalov je presenetila celo tiste, ki so doslej skušali zagovarjati ameriško intervencijo v Vietnamu. Takim .dokazom" miroljubnosti Amerike pač nihče več ne bo verjel.
ni stranki, marveč gre za temeljito analizo trenutnega stanja ter podrobno izdelane in dobro utemeljene predloge za ukrepe, ki naj bi gospodarstvu naše države zagotovili uspešno uveljavljanje v današnjem svetu.
O podrobnih predlogih in stališčih, ki jih zavzema SPO k posameznim problemom in panogam gospodarstva, bomo v našem listu še poročali; tokrat se hočemo omejiti le na nekatere načelne ugotovitve.
Tako je uvodoma poudarjeno, da zahteva izgradnja demokratičnega gospodarskega reda javno kontrolo gospodarskih pozicij, hkrati pa ustanovitev institucij, ki zagotavljajo stalno rast obče- in zaseb-nogospodarskih sektorjev skupnega gospodarstva. Glavna kritika izzveni v ugotovitvi, da sedanji gospodarski politiki manjka sleherna načrtnost, kar ima zO ^asledico, da se avstrijsko gospodarstvo ne more z uspehom uveljaviti proti čedalje ostrejši konkurenci na mednarodnem trgu. Potrebno je torej, da se tudi v Avstriji uveljavijo določene oblike gospodarskega načrtovanja, kot se jih poslužujejo v vseh ostalih zahodnoevropskih deželah. Socialistični program tukaj izrecno navaja državni proračun in srednjeročno okvirno načrtovanje, kratko-in srednjeročne gospodarske prognoze ter dolgoročno planiranje infrastrukture. Hkrati pa se socialisti
GENERALNI TAJNIK OZN U TANT:
Veliko mednarodno posvetovanje
komunističnih in delavskih partij
Najbolj reprezentativni hotel madžarske prestolnice „Gellert“ je te dni prizorišče velikega posvetovalnega sestanka komunističnih in delavskih partij, na katerem so se zbrale delegacije iz 67 dežel iz vseh delov sveta. Kljub temu pa politični opazovalci poudarjajo, da budimpeštan-ski sestanek ne predstavlja celotnega komunističnega gibanja, ker manjkajo delegacije nekaterih zelo vplivnih partij. Tukaj ne mislijo le na odsotnost LR Kitajske in njenih ožjih zaveznic, marveč opozarjajo predvsem na dejstvo, da Jugoslavija ni bila povabljena v Budimpešto.
Delo posvetovalnega sestanka poteka za zaprtimi vrati in prihajajo v javnost le zelo pomanjkljive vesti. Vendar je že iz teh nepopolnih poročil razvidno marsikaj zanimivega. Tako je vsekakor značilno, da za ta sestanek vsaj po zagotovilih Madžarov kot gostiteljev ni bilo ničesar vnaprej določenega, marveč je vse — tako glede oblike kakor tudi glede vsebine — prepuščeno dogovorom. Prav tako pa so vzbudile veliko zanimanje tudi besede, ki jih je v otvoritvenem govoru izrekel Janos Kadar kot šef partije-gostite-Ijice. Poudaril je, da je sicer potrebna enotnost vseh komunističnih in delavskih partij v boju proti imperializmu, toda na sedanjem sestanku ne bodo sprejemali nobenih za vse partije obveznih sklepov.
Sedanji posvetovalni sestanek v Budimpešti bo nedvomno nakazal marsikatero smernico za bodoče delo komunističnih in delavskih partij. Pri tem pa je treba upoštevati,
da gre pri tem sestanku pravzaprav — kakor pove že njegov .posvetovalni" značaj — le za .zgladitev terena" za glavno konferenco, ki bi jo sklicali pozneje. V obveščenih krogih ne izključujejo možnosti, da bi takrat povabili k sodelovanju tudi take partije, ki zdaj v Budimpešti niso zastopane.
SPO in volitve
Predsednik Socialistične stranke Avstrije dr. Bruno Kreisky je prejšnji teden zavzel zanimivo stališče k vprašanju novih državnozborskih volitev.
.Socialisti smo pripravljeni prevzeti odgovornost za Avstrijo," je izjavil, .ker vemo, kaj smo dolžni delovnemu človeku naše dežele. Toda obsega odgovornosti, ki naj bi jo prevzeli mi, ne bo določalo vodstvo 'GVP, marveč avstrijski volivci.”
Nadalje je dr. Kreisky menil, da mora dVP-jevska vlada sodbo o svoji politiki prepustiti volivcem, če je s svojim znanjem na koncu, ne sme se pa skrivati za političnimi rešitvami, da bi prikrila svoj polom.
Mir v Vietnamu odvisen od Amerike
lične obveznosti, prepovedi in naloge ... Mi smo vse te obveznosti najbolj natančno in najbolj striktno izpolnili . .. Največji dokaz za to pogodbeno zvestobo je videti v tem, da niti katera od držav-podpisnic niti tretje sile, ki bi bile za to poklicane, niso kdajkoli predlagale v državni pogodbi predvideni razso-diščni ali poravnalni postopek".
Ta trditev glede obveznosti v zaščito slovenske in hrvaške manjšine brez dvoma ne drži, marveč je in ostane dejstvo, da teh obveznosti država do danes še davno ni v celoti in zadovoljivo izpolnila in do danes še niti ni povedala, kako si v praksi zamišlja njihovo izpolnitev, čeprav je jasno, da določila člena 7 predstavljajo stalno obveznost.
Prav zato in zaradi novega ogrožanja mirnega sožitja v deželi terjamo čimprejšnji pristop k obljubljenemu sporazumnemu reševanju. Pri tem ponovno poudarjamo, da smo dostopni za vsak konstruktivni predlog za kolikor toliko znosno rešitev, da pa je doslej edini predlog reševanja potom tako imenovanega ugotavljanja manjšine v kakršni koli obliki za slovenski narod absolutno „irealen ter indiskutabel".
Dr. Franci Zwitter
Generalni tajnik organizacije Združenih narodov U Tant je v zadnjem času obiskal vrsto vodilnih državnikov tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu ter z njimi razgovarjal o možnostih za vzpostavitev miru v Vietnamu. Po teh posvetovanjih je U Tant podal izjavo, v kateri je jasno prišlo do izraza mnenje, da je mir v Vietnamu odvisen samo od Amerike. U Tani je namreč nedvoumno ugotovil, da so važna pogajanja med Hanoiem in Washingtonom možna „ne v nekaj tednih, marveč verjetno že v nekaj dneh, če bi Amerika naredila nujen prvi korak", to se pravi, če bi ustavila vsakršno bombardiranje in druge vojne operacije proti Severnemu Vietnamu.
Tako si je tudi generalni tajnik OZN osvojil mnenje, ki zadnje čase prodira v čedalje širše kroge tako mednarodne kakor tudi ameriške javnosti, namreč mnenje, da odgovornost za strahote sedanje vojne v Vietnamu nosi Amerika kot napadalec in ne vietnamsko ljudstvo kot žrtev tega napada. Zato pa je tudi Amerika tista, ki mora napraviti prvi korak k pogajanjem, vendar pa ne z napovedjo nadaljnjega razširjenja vojaških akcij in celo z grožnjo uporabe jedrskega orožja, kakor je zdaj znova slišati iz ust ameriških generalov in drugih zagovornikov očitnega zločina genocida, ki ga Amerika izvaja nad vietnamskim ljudstvom.
Ravno dogodki, ki so se odvijali med nedavno ofenzivo južnovietnamske osvobodilne fronte, spet zelo zgovorno pričajo o sredstvih, ki se jih poslužuje ameriška vojska v Vietnamu. Ugotovljeno je namreč bilo, da so ameriški vojaki zagrešili prave pokole nad civilnim prebivalstvom ter uporabljali napalm bombe, strupene pline in drugo z mednarodnimi kon-
vencijami prepovedano orožje, kar je terjalo ogromne žrtve. Po podatkih, ki jih je objavila saigonska .vlada", je v teh bojih zgubilo življenje najmanj 6000 civilnih oseb.
Toda Amerika ni .širokogrudna" le v pobijanju ljudi, marveč tudi tedaj, če je škodo treba spet popraviti. Preko svoje marionetne vlade v Saigonu je namreč zagotovila posebno odškodnino, ki sega od 8,40 dolarja (približno 218 šilingov) za ranjenega otroka pa do 33,60 dolarja (873 šilingov) za ubitega odraslega, medtem ko bodo lastniki poškodovanih ali porušenih hiš prejeli odškodnino od 330 do 660 šilingov. Treba je priznati, da takega cinizma, kot ga demonstrira Amerika v Vietnamu, zgodovina človeštva doslej še ni poznala.
Sploh je za ta cinizem morda najbolj značilno to, kako Amerika skuša utemeljevati svoje vmešavanje v Vietnamu. Tukaj ne mislimo na zlagana gesla o obrambi svobode in pravice, saj ta načela ravno Amerika najbolj grobo tepta z oboroženo silo. Mislimo predvsem na uradno trditev Washingtona, po kateri je leta 1964 prišlo do napada na ameriški vohunski ladji v Tonkinškem zalivu, na kar je morala ameriška vlada .primerno" odgovoriti — namreč z vojno v Vietnamu.
Zdaj pa je mednarodna javnost po zaslugi zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata zvedela, da ravno o resničnosti tega .argumenta" zelo resno dvomijo tudi v vodilnih ameriških političnih krogih. To z drugimi besedami pomeni, da se Amerika že vsa leta poslužuje neresničnih argumentov, ko zagovarja svoje krvavo vmešavanje v notranje zadeve vietnamskega ljudstva.

Brezposelnost
narašča
Vodilni krogi OVP so se takorekoč do pričetka razprave o letošnjem proračunu branili priznati, da postaja recesija v naši državi kompletna. O gospodarskih problemih leta
1966	in prvih treh četrtletjih minulega leta so govorili kot da jih ne bi bilo. Šele, ko je postalo očitno, da bo država proračunsko leto
1967	zaključila z deficitom 7,6 milijona šilingov namesto s predvidenim v višini 3,6 milijarde šilingov, so naenkrat odkrili gospodarske težave v državi, verjetno pa samo zaradi tega, da bi lažje zagovarjali dejstvo, da letos državni proračun kljub zvišanjem nekaterih davkov in kljub podražitvam koncem leta ne bo izkazoval manjši, marveč še večji primanjkljaj.
Za zmanjšanje tega primanjkljaja ti krogi doslej niso nič ukrenili. Stranka je spričo svoje strukture in ker so si njeni trije stebri Wirt-schaftsbund, Arbeiter- und Angestelltenbund in Bauernbund čedalje bolj v laseh, onemogla prej, preden se je usmerjanja gospodarstva k njegovi ozdravitvi sploh lotila. Po nekaj bombastičnih napovedih so obmolknili glasovi o eventualnem proračunu, ki naj bi poživil investicijsko dejavnost in tudi realizacija tako-imenovanega Korenovega načrta se je medtem izkazala kot čedalje večje tavanje v negotovosti in obračunavanje med omenjenimi stebri OVP.
Medtem pa se gospodarski položaj v državi naglo slabša. Donos davkov je bil v januarju nižji kot je bil v proračunu predviden, brezposelnost pa od decembra naprej hipno narašča. Koncem decembra so v državi našteli okroglo 106.000 prebivalcev, ki iščejo zaposlitve, sredi februarja pa je njihovo število naraslo na 142.400, s čemer je za 23.000 višji od februarja 1967. Koroška je na tem številu udeležena z okroglo 21.000 brezposelnimi, kar je skoraj za eno četrtino več, kot je bilo v deželi brezposelnih januarja 1967.
Zaenkrat ni nobenega izgleda, da se bo proti pomladi to stanje zboljšalo. Gradbeništvo naprej toži, da mu primanjkuje naročil, industrija pa ugotavlja, da povpraševanje za njenim blagom upada, vsled česar kot celota le še s silo drži dosedanje število zaposlenih. Ce k vsemu še dodamo upravičen pesimizem na področju turizma v prihodnjem poletju in pa dejstvo, da začenjajo premogovniki skrče-vati in ustavljati obratovanje, potem pridemo do tega, da je le malo upanja, da bi se odstotek brezposelnih v državi tekom leta zmanjšal. Prej se utegne povečati, povečati pa po krivdi OVP in njene vlade, ki iz nastalega položaja ne vidi drugega izhoda kakor po poti ponovnega zvišanja davkov, ki ga hoče — kakor je slišati — uveljaviti že tekom poletja.
Dravske elektrarne so investirale 5 milijard šil.
Družba avstrijskih dravskih eiekrarn je v 20 letih svojega obstoja investirala okroglo 5 milijard šilingov. Poleg tega je za svoje obratovanje v tem času porabila 8 milijard šilingov. Od njenih investicij je na Koroško odpadlo 3,7 milijard šilingov, ostali znesek pa je investirala na Štajerskem, kjer je gradila kalorični elektrarni v Voitsbergu in Zeltvvegu. Na Koroškem hoče v prihodnjih 9 letih investirati še nadaljnih 2,6 milijarde šilingov. S tem zneskom hoče zgraditi elektrarne v Rožeku, v Borovljah in pri Aninem mostu, kjer bo največja elektrarna na avstrijskem delu Drave.
Te podatke je dal v soboto direktor ODK ja v deželi. Na poti racionalizacije poslova-Gaston Kugler, ko je bila spuščena v po- nja je od leta 1960 naprej število zaposlenih gon prva turbina elektrarne Bistrica-Bilčovs. zmanjšala za eno osmino, čeprav se je med-Pri tem je tudi sporočil, da bo sedanji del- tem število njenih elektrarn povečalo za tri. niški kapital družbe v višini 700 milijonov ši- Ko je govoril o problematiki nadaljnje lingov letos povišan za nadaljnjih 200 mili- gradnje rečnih elektrarn v Avstriji, je direk-jonov šilingov. Na družbi je republika ude- tor Kugler poudaril, da bodo tudi v prihod-ležena s 60 odstotki, KELAG z 28 odstotki, nje v Avstriji rečne elektrarne še najbolj ra-Štajerska z 10 odstotki, Koroška pa z 2 cionalne. Atomske elektrarne rečnim ne bo-odstotka. V svoji upravi in po obstoječih do mogle konkurirati, ker so take elektrarne elektrarnah v Voitsberg, Zeltvveg, Št. An- rentabilne šele z zmogljivostjo 600 mega-draž, Labot, Žvabek, Kazaze, Bistrica-Bil- vatov. Manjše atomske elektrarne so predra-čovs ter Reifjeck-Kreuzeck ima zaposlenih ge, elektrarno takega obsega pa si Avstrija 1330 ljudi. S tem sodi med največja podjef- ne more privoščiti.
Plodna blag. izmenjava med Italijo in Jugoslavijo
Blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je lani dosegla nov rekord. Dosegla je vrednost 5665 milijonov novih dinarjev ali okroglo 10 milijard šilingov. S tem je bila Italija na prvem mestu jugoslovanske zunanje trgovine. Porast obsega te trgovine za 16 odstotkov je posledica sprostitve jugoslovanske zunanje trgovine, povečanja njene industrijske proizvodnje in razvoja gospodarske reforme.
Jugoslavija je v Italijo izvažala največ živil, predelanih proizvodov in surovin. Živil je izvozila v vrednosti 1681,7 milijona novih dinarjev, predelanih proizvodov v vrednosti 458,5 milijona, surovin pa v vrednosti 441,5 milijona. V primerjavi z letom 1966 je najbolj narasel jugoslovanski izvoz živil in sicer za polovico, močno pa je narasel tudi izvoz predelanih proizvodov, goriv in mazž! ter strojev in opreme, nazadoval pa je izvoz kemikalij, pijač in tobaka ter olj in maščob. Skupno je lanski jugoslovanski izvoz v Italijo dosegel vrednost 2816,6 milijona novih dinarjev. S tem zneskom je Italija na jugoslovanskem izvozu udeležena z 18 odstotki.
Italija je lani v Jugoslavijo izvozila blaga v vrednosti 2848,4 milijonov novih dinarjev, predlanskim pa je italijanski izvoz v Jugoslavijo predstavljal vrednost 2104,9 milijona novih dinarjev, 13 odstotkov celokupnega jugoslovanskega uvoza odpade na Italijo. Med uvoženim blagom stojijo na 1. mestu stroji in oprema. Njihova vrednost je lani znašala 1184,5 milijona novih dinarjev. Na drugem mestu sledijo predelani proizvodi v vrednosti 945,9 milijona dinarjev, na tretjem mestu pa kemikalije. Njihova vrednost je znašala 278,7 milijona novih dinarjev. Najbolj je lani narasel italijanski izvoz strojev in opreme ter predelanih proizvodov, končnih izdelkov in surovin, nazadoval pa je izvoz pijač in tobaka.
Naraščajoča blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je v glavnem posledica večajočega se industrijskega sodelovanja med obema deželama. V jugoslovanskem izvozu v Italijo igrata živina in meso največjo vlogo, v italijanskem izvozu v Jugoslavijo pa avtomobili, pralni stroji in umetna gnojila.
Sindikati ugotavljajo:
Gospodarski položaj se neprestano slabša
tedna je Zveza sindika-gospodarskem razvoju v je na njenem zasedanju ugotovil predsednik Benya, se gospodarski položaj v zadnjih mesecih ni zboljšal, marveč še naprej poslabšal. Na številnih področjih je opaziti tendenco nazadovanja, število ljudi, ki ščejo zaposlitev, narašča, medtem ko število prostih delovnih mest nazaduje. Najbolj kaže to negativno sliko dejstvo, da je v gradbeništvu število brezposelnih naraslo za 30 odstotkov. S tem se je bojazen, ki so jo sindikati izrazili v svoji spomenici marca 1966 uresničila.
Nekolikšno omiljenje položaja pričakujejo sindikati od sprostitve prve polovice eventualnega proračuna s strani vlade, zaskrbljeni so vendar nad tem, da si vlada še vedno ni na jasnem, kakšne vrste investicij naj se najprej loti, da bi bil učinek največji.
Trde besede na račun vlade je izrekel tudi
podpredsednik zveze sindikatov Altenburger, ki pripada OVP. V svojem poročilu je dejal, da sindikati niso požarna bramba, ki lahko odidejo, čim je požar zadušen. Veliko težav v gospodarstvu bi lahko odpadlo, če bi bili delojemalci o ukrepih vlade pravočasno obveščeni. Ko je zavzel stališče k gospodarskemu položaju, je predvsem ugotovil, da se je položaj težke industrije v zimskih mesecih zelo poslabšal. Temu nasproti sta srednja in mala industrija proti krizi zaenkrat še odporni. Najbolj kritičen pa je položaj v premogovništvu, kjer je zgubila že ena tretjina zaposlenih svoje delovno mesto.
V svoji resloucij je zveza sindikatov izrazila svojo zaskrbljenost tudi nad razvojem v lesni industriji ter v tekstilni industriji in industriji stekla. Te industrije odpuščajo delavce, precej pa jih dela le še s skrajšanim delovnim tednom. Ko je ugotovila, da so cene lani narasle za 4 odstotke, je zahtevala zaostritev za-
kona o kartelih, prepoved karteliranja cen in strožjo kontrolo razpon trgovine.
Zaključno je v ^resoluciji zasedanja rečeno, da so za poživitev gospodarske konjunkture potrebni nagli in učinkoviti ukrepi, zlasti pa je potrebna večja iniciativa podjetnikov. Zveza sindikatov je slej ko prej pripravljena sodelovati pri izdelavi potrebnega gospodarskega koncepta za zagotovitev polne zaposlitve in za zopetno stopnjevanje gospodarske rasti.
Avstr, industrijska družba
hoče postati neodvisna od strank
Slabo spričevalo sfa dala avstrijskemu parlamentu in njegovi 'OVP-večini predsednik Avstrijske industrijske družbe, dr. Taus in sekretar sindikata delavcev v kovinski industriji, ko sta zahtevala, da mora biti zakon o tej družbi — ki ni star niti 2 leti — radikalno noveliziran, ker z njegovimi sedanjimi določili ni zagotovljen uspešen razvoj avstrijske podržavljene industrije, ki jo ta družba predstavlja.
Ko sta takorekoč eden za drugim zahtevala radikalno spremembo zakona o reformi upravljanja podržavljene industrije, sta istočasno zahtevala, da je treba sedanjo upravno družbo spremeniti v holding-družbo, torej družbo, ki ne bo le formalno predstavljala podržavljeno industrijo, marveč jo bo lahko tudi dejansko kontrolirala. K temu sta še dodala, da mora novela k zakonu o Avstrijski industr. družbi zagotoviti depolitizacijo uprave družbe in njenih podjetij, ker sedanja uprava, ki politično gledano odgovarja razmerju sil v parlamentu, hromi razvoj podržavljene industrije v smeri koncentracije in potrebnih strukturnih sprememb, ki jih mednarodni položaj in razvoj gospodarstva povsod zahtevata.
Avstr, podjetja še ne poznajo dovolj
jugoslovanskega trga s konzumnim blagom
Minulih 14 dni sla imela trgovinska delegata avstrijske gospodarske zbornice iz Beograda, dr. Draszczyk in iz Zagreba (dr. Leitl) pri trgovinskih zbornicah po zveznih deželah posvetovanja o trgovini med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem sta ugotavljala, da Avstrija zanemarja svojo ponudbo konzumnega blaga na jugoslovanskem trgu. Italija je s svojo ponudbo dosti bolj aktivna in iniciativna.
S tem vzvezi sta dala tudi pregled razvoja trgovine med Avstrijo In Jugoslavijo v minulem letu. Lani je avstrijski izvoz v Jugoslavijo dosegel vrednost 1,5 milijarde šilingov in se je povečal za 50 odstotkov. Istočasno je jugoslovanski izvoz v Avstrijo dosegel vrednost 1,25 milijarde šilingov. K temu sta še dodala, da je lani 520.000 avstrijskih državljanov preživelo svoj dopust v Jugoslaviji, kar odgovarja 7 odstotkom avstrijskega prebivalstva. Ti turisti so v Jugoslaviji porabili nad 500 milijonov šilingov.
Navzlic povečanemu avstrijskemu izvozu v Jugoslavijo je plačilna bilanca med obema državama za Avstrijo še vedno pasivna. Vzrok pasivnosti je v glavnem naraščajoči avstrijski tranzit čez jugoslovanska pristanišča, zlasti čez Reko, močno pa Je na to pasivnost vplivalo tudi število jugoslovanskih sezonskih delavcev v Avstriji. Ko sta to ugotavljala, sta dodala, da je mogoče to pasivnost zmanjšati in odpraviti potom povečanja izvoza konzumnega blaga na jugoslovanski trg, zlasti takega, za katerim ta trg povprašuje.
Koncem minulega tov razpravljala o naši državi. Kakor
PO SIR0KCCD SV€CU
RIM. — Izmenjava not med Avstrijo in Italijo v zvezi z južnotirolskim vprašanjem se nadaljuje, ne da bi privedla obe vladi za korak naprej. Za Avstrijo je trenutno zelo neprijetno tudi dejstvo, da zahteva Italija spremembo v avstrijski zakonodaji, ker sedanji zakoni ne zagotavljajo dovolj odločnega in doslednega zasledovanja terorističnih atentatorjev. Kakor je po eni strani upravičeno avstrijsko stališče, da predstavlja taka zahteva vmešavanje Italije v notranje zadeve Avstrije, pa je po drugi strani tudi razumljiva zaskrbljenost italijanske javnosti, ko vidi, da se znani teroristi m atentatorji nekaznovani in svobodni sprehajajo po Avstriji ter se udeležujejo celo raznih proti Italiji naperjenih demonstracij in podobnih prireditev.
MOSKVA. — Ob 50-letnici Rdeče armade je sovjetski obrambni minister maršal Grečko objavil dnevno povelje za vojsko, v katerem je med drugim rečeno, da sovjetske oborožene sile skupno z oboroženimi silami socialističnih držav varujejo socializem, mednarodno varnost in splošen mir. Poudaril je tudi veliki prispevek sovjetske vojske za osvoboditev številnih držav Evrope in Azije izpod imperialističnega suženjstva.
BEOGRAD. — Organizacija bivših bojevnikov Amerike se je obrnila na Zvezo borcev Jugoslavije s pozivom, naj se pridruži apelu ameriškega odbora, ki je od severnovietnamske vlade zahteval, da mora spoštovati določila ženevske konvencije o vojnih ujetnikih. Zveza borcev Jugoslavije je na ta poziv odgovorila, da morajo določila ženevske konvencije spoštovati vse države, hkrati pa ugotovila, da ima jugoslovanska javnost vedno pogosteje priložnost videti dokumente o zločinih, ki jih nad vietnamskim ljudstvom izvajajo pripadniki oboroženih sil Amerike in njenih zaveznikov. Borcem narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije bi se zdelo normalno, je rečeno v pismu, če bi ameriški bojevniki predvsem posredovali pri svoji vladi, da bodo oborožene sile Amerike in njenih zaveznikov spoštovale ženevske konvencije.
ADIS ABEBA. — Na desetem zasedanju sveta ministrov Organizacije afriške enotnosti so sprejeli sklepe, ki se nanašajo na vprašanja Rodezije, afriška ozemlja pod portugalsko in špansko oblastjo, politiko apartheida in na druge pereče probleme. V resoluciji je govora tudi o Srednjem vzhodu ter so v tej zvezi zahtevali takojšen umik izraelskih zasedbenih sil z arabskih ozemelj.
PRAGA. — Svetovna sindikalna federacija je pozvala delovne ljudi z vsega sveta, naj letošnji 1. maj posvetijo Vietnamu. V tozadevnem proglasu je rečeno, naj se letošnje prvomajske proslave spremenijo v velik mednarodni praznik solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Svetovna sindikalna federacija, ki ima svoj sedež v Pragi, izraža upanje, da bosta gesli „Vietnam Vietnamcem" in „Američani — ven iz Vietnama" naleteli na širok odmev po vsem svetu.
ŽENEVA. — Amerika in Sovjetska zveza se utegneta kmalu sporazumeti o zaščiti drugih držav pred grožnjo ali izsiljevanjem z jedrskim napadom. Novi šef ameriške delegacije na ženevski razorožitveni konferenci je izrazil prepričanje, da bodo dokončno besedilo sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja lahko še pravočasno, to je do 15. marca, predložili OZN.
PARIZ. — Po mnogih predhodnih posvetovanjih in razpravljanjih je bila podpisana skupna izjava francoske KP in leve demokratične socialistične federacije, ki pomeni začetek odločilnega boja francoske združene levice proti sedanjemu režimu. V obširni deklaraciji so podrobno navedene programske točke, v katerih se obe skupini strinjata ali ne. Strinjata se predvsem v socialni politiki in kulturi, delno v politični in gospodarski problematiki, manj pa v zunanji politiki. Francoski komentatorji pripisujejo tej deklaraciji velik pomen za nadaljnji razvoj Francije.
BONN. — Novi predsednik zahodno-nemške FDP (liberalne stranke) Walter Schell je izrazil mnenje, da bi morala Zahodna Nemčija sprejeti dejstvo, da obstajata dve nemški državi. Zahteval je, da je treba odstopiti od togih oblik v nemški politiki, kajti »ponovno združenje Nemčije, kot je bila v 19. stoletju, je nemogoče in nihče bi tega v Evropi ne dopustil".
WASHINGTON. — Jim Garrison, okrožni tožilec v ameriški državi New Orleans, že več let raziskuje ozadje umora predsednika Kennedyja ter je zdaj na podlagi teh raziskav obtožil centralno ameriško obveščevalno agencijo (CIA), da so »njeni pripadniki ubili predsednika Kenne-dyja“, da je CIA prisilila ameriški tisk k molku in da bo »prihodnji ameriški predsednik, ki bo skušal zaustaviti vojni stroj in prinesti deželi mir, prav tako ubit".
Tudi ljubosumnost
spada med bolezni olike
Kaj je ljubosumnost? Čustvo ali bolezen? Večkrat beremo, da je ljubosumnost čustvo, ki nas prevzame kadar se bojimo, da bi izgubili ljubezen ljubljene osebe. Psihiatri menijo, da je ljubosumnost nervoza, ki se lahko spremeni v psihopatijo — duševno bolezen. Neki znan zdravnik je ljubosumnost primerjal z malarijo, kajti obe se pojavljata le občasno, : hudimi napadi.
Imamo več vrst ljubosumnosti: „normalno" in »bolezensko". Normalna ljubosumnost se pojavi kot čudna tesnoba in strah, ko pomislimo tta ljubljeno osebo v zvezi z drugimi. Ta občutek je včasih potreben. Popolno pomanjkanje ljubosumnosti bi lahko imenovali tudi ravnodušnost. Lahko pa se normalna ljubosumnost stopnjuje do bolestne ljubosumnosti, ki jo spremlja kompleks negotovosti.
Bolezensko ljubosumnost spet lahko razdelimo na „notranjo“ in »zunanjo" . Notranja ljubosumnost se pokaže le kdaj pa kdaj v kakšnem izpadu in »prizoru", medtem ko je zunanja dosti bolj neprijetna in lahko privede celo do nepopravljivih delanj. Izbruhne v trenutku, ko nas prevzame strah, da bomo izgubili drago osebo. Medtem ko je prva bolj razumska, je druga čustvena in povsem nekontrolirana. »Oboleli" vidi večno nevarnost za ljubljeno osebo. Stalno ga tare negotovost in strah. Nevarnost za svojo ljubezen vidi v osebah, ki jih je ljubljeno bitje srečalo, imelo rado in jih ljubilo pred njim. Počuti se kot nadomestilo in slaba kopija »stare ljubezni".
Videli smo, da je več oblik in vrst ljubosumnosti, priznati pa moramo, da je ljubosumnost vedno bolezen. Telesno tak človek propada, ne more spati in nima teka. Duševno pa za-pada v depresije, ki lahko tudi naj-mirnejšega človeka spremenijo v nasilneža. Ljubosumnost je torej bolezen, kakor so ošpice ali gripa, le zdravljenje se razlikuje. Namesto tablet ali kapljic lahko le iz korenin iztrgana bolezen, to je dosledna odstranitev samega vzroka, pomaga. Zvestoba je torej najboljše zdravilo, ne le v besedah ali darilih, ampak resnična zvestoba. Ne dajmo za ljubosumnost nobenega vzroka in polagoma bo to neprijetno čustvo izginilo in dalo več prostora ljubezni. Mogoče bo pomagalo to, če pomislimo: Ne delajmo drugim tega, kar sami ne bi radi doživeli.
Ljubosumnež se rad zagovarja z besedami: »Ljubosumni smo zato, ker ljubimo." To pa je res samo do meje, ko se začno scene in prepiri. Takrat ne bi več mogli govoriti o ljubezni. Če imamo nekoga radi, mu verjamemo in zaupamo ter nam ne pride na misel, da bi ga kdaj sami varali. Če bolnik izgubi vzroke za svojo bolezen mora ozdraveti. Kjer ne gori, ni dima.
V Avstriji:
Milijon televizorjev
S posebno slavnostjo je vodstvo avstrijske televizije pred nekaj dnevi proslavilo jubilej: milijon prijavljenih televizorjev. To Število je bilo doseženo sicer že 16. januarja, vendar so .jubilejne" gledalce televizije počastili Sele zdaj.
Jubilejni milijonti televizor je bil v Avstriji prijavljen pravzaprav nekoliko prej, kot je bilo pričakovati po razvoju v lanskem letu. Ob koncu leta 1967 je bilo v naSi državi prijavljenih 975.180 televizorjev in so računali, da bo polni milijon dosežen proti koncu meseca februar|a. Toda v začetku tega leta je Število novih pri|av Izredno močno naraslo (samo v januarju je bilo pri|avl|enlh 35 tisoč 61 televizoriev), ta!;o da so lastnika mililonfega tele-vlzorla uaotovlli že 16. ia-nuarla; bil je to skladiščni delavec Schestaa Iz Wllden-durnbacha na Nižjem Avstrijskem.
ri	u	tj 'Z
v-exyc/7uc&
Slovenske gramofonske plošče
si uspešno utirajo pot med ljudstvo
Pred nedavnim je začela v Ljubljani obratovali prva slovenska tovarna gramofonskih ploSč, katere lastnik je mariborska založba Obzorja, ki hoče svojo založniško dejavnost razSiriti tudi na izdajanje gramofonskih ploSč. Njeni tozadevni načrti obsegajo vse zvrsti, predvsem pa slovensko klasično, narodno in zborovsko glasbo. Prav tako pa obsega program tudi ploSče za Šolski in zasebni jezikovni pouk. Tovarna je najsodobneje opremljena ter je njena zmogljivost takSna, da bo — kakor je izjavil njen ravnatelj — lahko v precejSnji meri krila vse domače t. j. slovenske potrebe.
Prva slovenska
tovarna gramofonskih plošč pa seveda ne pomeni šele začetka izdelovanja slovenskih plošč. Najrazličnejše plošče so že dolga leta na trgu, samo izdelane so bile drugje, deloma v Zagrebu in Beogradu, deloma pa tudi v drugih državah. Vodilno mesto med založniki slovenskih gramofonskih plošč trenutno vsekakor zavzema založba Mladinska knjiga v Ljubljani, katere spored si hočemo malo podrobneje pogledati.
Osrednji del tega programa so nedvomno plošče, ki so namenjene predvsem otrokom. Sem spada na primer obširna zbirka plošč s slovenskimi pravljicami, povestmi,
Evropski festival
mladinskih pevsk. zborov
Tradicionalni avstrijski festival mladinskih pevskih zborov, ki ga vsako leto priredijo pod naslovom .Bundesjugendsingen", bo letos od 22. do 26. junija v Linzu. Prirejen bo kot proslava mladine ob 50-letnici obstoja republike Avstrije.
Letošnji mladinski festival pa naj bi opravil še drugo važno nalogo. Prvič se bodo te prireditve namreč udeležile tudi vse države, ki mejijo na Avstrijo — to so Švica, Liechtenstein, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in Italija. Vsaka teh držav bo na festivalu sodelovala z enim mladinskim zborom, ki ga bo lahko sama izbrala. Iz te udeležbe naj bi se potem razvil poseben .evropski festival" mladinskih pevskih zborov ter bodo strokovnjaki o tem problemu razpravljali že na letošnji prireditvi v Linzu.
zgodbami in pesmimi za otroke. V tej zbirka najdemo Levstikovega .Martina Krpana" in Milčinskega .Butalce" prav tako kot Župančičeve .Mehurčke", Prežihovega .Solzice" ali koroški narodni .Mojca Pokrajculja" in .Hvaležni medved". Te in mnoge druge priljubljene pravljice pripovedujejo najbolj znani slovenski gledališki umetniki, kot so Stane Sever, Duša Počkajeva, Jurij Souček in drugi. Cena posamezne plošče znaša od 20 do 50 šilingov. Razumljivo pa obsega ta zbirka tudi najbolj znane pravljice iz svetovne književnosti, kot so na primer nepozabna Andersenova in Grimmova dela; po drugi strani pa je založba dala na trg tudi plošče z otroškimi pesmicami.
Tako otrokom kakor tudi odraslim so namenjene plošče s tečaji tujih jezikov. V tej zbirki so doslej na razpolago tečaji angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine. Vsak tečaj obsega knjigo s slo-
Stoletnica rojstva M. Gorkega
bo glavni kulturni dogodek v Sovjetski zvezi
Ob koncu tega meseca — 28. marca — bo minilo sto let od rojstva znanega ruskega književnika Maksima Gorkega. To obletnico bodo s posebnimi zborovanji, raziskavami, znanstvenimi zasedanji ter raznimi drugimi prireditvami proslavili kot glavni dogodek v kulturnem življenju Sovjetske zveze tega leta.
Na dan obletnice bo v kremeljski kongresni palači slovesno jubilejno zborovanje. Meseca junija pa se bodo književniki iz vseh sovjetskih republik zbrali v Gorkem (bivšem Nižjem Novgorodu) — rojstnem kraju velikega pisatelja. Na proslave, ki jih je sovjetski svet za mir proglasil za mednarodni praznik, so povabili goste iz 50 držav sveta.
Posebno vestno so se na stoletnico rojstva Maksima Gorkega pripravili tudi sovjetski filmski umetniki in proizvajalci. Osrednji študiji za znanstveno kinematografijo pripravljajo tri filme, ki bodo prikazali življenje Maksima Gorkega v raznih obdobjih. Prvi teh filmov nosi naslov .Maksim Gorki v Nižjem Novgorodu" in je torej posvečen pisateljevi mladosti. Film .Srečanja na Jalti" je posvečen prijateljstvu Maksima Gorkega in Antona Čehova. V tretjem filmu z naslovom .Italijanske strani" pa bo prikazano obdobje, ko je Gorki živel in se zdravil na italijanskem otoku Capriju.
Poleg teh filmov iz življenja pisatelja sta v delu še dva druga filma, ki pa bosta posredno prav tako posvečena Maksimu Gorkemu oziroma bosta posneta po njegovih književnih delih.
varjem in pet gramofonskih plošč, kar skupaj stane okoli 150 šilingov.
Naj ob koncu še omenimo zbirko .Klasiki slovenske književnosti”, v kateri so doslej izšle štiri plošče Prešernovih .Poezij". Najbolj priljubljene pesnitve prvaka slovenske poezije predvajajo znani gledališki igralci Stane Sever, Duša Počkajeva in Boris Kralj. Vse štiri plošče skupaj stanejo okoli 100 šilingov ter predstavljajo dragoceno obogatitev za vsakega ljubitelja slovenskega pesništva.
Slovenske gramofonske plošče lahko naročite v knjigi .Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse.
Koncertna dvorana pod goro
V apnenčastem hribovju približno 15 km od Beiruta v Libanonu so že pred mnogimi desetletji odkrili verigo podzemeljskih jam, ki še vedno niso raziskane v celoti. V tisočletjih jih je izdolbla podzemska reka, ki naraste zlasti spomladi, ko se na libanonskih gorah taja sneg. Te podzemske jame sodijo med največje turistične posebnosti Libanona; v enem samem letu jih obišče daleč nad sto tisoč domačih in tujih turistov.
Posebnost teh jam pa je nedvomno največja votlina sredi gore, naravni amfiteater, ki bi lahko sprejel nad tisoč poslušalcev. Akustika je tako dobra, da bi bilo nanjo ponosno marsikatero operno gledališče; tako vsaj pravijo strokovnjaki. Zato ni čudno, da se je rodila zamisel, po kateri bi
podzemeljsko jamo spremenili v svojevrstno koncertno dvorano. Libanonske turistične ustanove so predlog sprejele in že v letošnji pomladi naj bi v .glasbeni votlini", kakih 350 m pod zemeljskim površjem, nastopali orkestri mednarodnega slovesa.
V tej jami je ne glede na letne čase stalna temperatura okoli 20 stopinj Celzija. Ker je jama poleg tega zelo suha, se obiskovalci ne Bodo izpostavljali nevarnosti, da bi se med koncertom nalezli revmatizma. Da bi napravili dostop v to edinstveno koncertno dvorano čim lažji, so se odločili za gradnjo posebne žičnice, s katero se bodo obiskovalci lahke peljali po pobočju gore prav do vhoda v jamo.
KULTURNE DROBTINE
0 Znani kvintet bratov Avsenik je zdaj ie drugič dobil tako imenovano ..zlato ploščo" kot priznanje, ko je bilo prodanih 2 milijona plošč z njegovimi posnetki. Isto priznanje za prvi milijon prodanih plošč je dobil že leta 1964.
% V Bolgariji pripravljajo izdajo velike tridelne antologije bolgarskega pesništva od Omugartovega zapisa do sedanjih lirikov. Prvi zvezek bo izšel še letos pri založbi ..Bolgarski pisatelj" v Sofiji.
•	Založba mladih „Misla" v Skopju je lani izdala 50 knjig makedonskih avtorjev v skupni nakladi milijon izvodov, čeprav te knjige niso prišle na knjižni trg, marveč jih razpečavajo le neposredno na terenu. je bilo doslej prodanih že okoli 900 tisoč izvodov.
•	V Turčiji so našli glavo znane kiparske upodobitve Erosa, ki je bila izgubljena pred več kot 1700 leti. Kip je bil delo kiparja Lizipa in je izginil, ko so leta 262 po našem štetju Goti izropali mesto Efez. Ostali del kipa so že pred leti odkrili avstrijski arheologi, ko so raziskovali ostanke tega zgodovinskega mesta.
•	Več kot 400 japonskih in francoskih znanstvenikov je poslalo poziv svojim ameriškim kolegom, naj se znanstveniki Amerike uprejo izrabljanju znanosti za uničevalne namene.
9 Založba ..Forum" v Novem Sadu (ki služi predvsem tamkajšnji madžarski narodni manjšini — op. ured.) je izdala v madžarščini že 2. knjigo antologije moderne jugosl. poezije. Knjigo z naslovom ..Na-pjaink eneke" (Pesem naših dni) je sestavil madžarski pesnik in prevajalec iz južnih slovanskih jezikov Acs Karoly, ki je v tem delu zajel obdobje od konca vojne do danes. V knjigi je predstavljenih tudi 22 slovenskih pesnikov.
Žarišča kulture in umetnosti
ATELJE 17 V PARIZU
Danes širom po svetu znani Atelje 17 se je izoblikoval polagoma in organsko pod vodstvom angleškega grafika, slikarja in umetnosfnega teoretika S. W. Heyferja, ki je v prvih letih po svojem prihodu v Pariz leta 1926 začel z grafičnimi poskusi v ulici Champagne Premiere številka 17, kjer si je ustvaril svoj atelje. Prej je več let deloval v Orientu predvsem kot inženir kemije. V svojo umetniško delavnico v Parizu je vabil svoje kolege in prijatelje, da uporabljajo njegovo orodje in stroje ter iščejo v grafičnih tehnikah nove možnosti izražanja. V tej dobi so grafiko uporabili bolj kot reproduktivno zvrst in so le malokateri mislili, da jim lahko služi kot sredstvo za originalno stvaritev. Med temi Heyterjevimi sodelavci so bili Miro, Max Ernst, Picasso, Masson, Calder, Arp in mnogi drugi. Mojstrom so se začeli približevati mladi ljudje, po večini začetniki, ki so iskali znanja in nasvetov. Iz teh stremljenj se je polagoma razvila šola. Naziv Atelje 17 pa je potem dobila še newyorška grafična delavnica, ki jo je usfanovil isfi mojsfer med drugo svetovno vojno.
Umetnostna delavnica je do danes obdržala svoj značaj. Poleg mlajših in starejših učencev, ki prebijejo tam le kratko obdobje, delajo v njej stalno tudi nekateri že oblikovani umetniki, ker si ne morejo sami oskrbeti grafične delavnice, ali pa ne vidijo razloga, da bi si jo preskrbeli, ker menijo, da jih delo v kolektivu osvežuje in bogati. Med njimi so v prvi vrsti Morelle, Reddy, Garcia, Tellez, Hasegawa in drugi. Nekateri pa se vračajo tja po daljših ob-
dobjih dela v svojih ateljejih in v svoji domovini. Tako deluje v sedanjih prostorih ateljeja stalno kakih 20 do 30 likovnikov.
Glavno učno načelo vodje ateljeja je v tem, da pač vsak grafik, od koder koli prihaja, prinaša s seboj nekaj izkustev, ki jih posreduje drugim, sam pa od njih sprejema. Učenje je od vsega začetka pomenilo skupno iskanje, kjer se tudi učitelj, ki sam dela ob učencih, lahko mnogo nauči, seveda na svoji umetniški ravni. On svetuje, drugi pa njemu nakazujejo nova vprašanja in posredujejo nove vzpodbude.
Posebnost te umetniške šole je barvna grafika, kjer se z ene plošče odtisne več barv. Na ploščo, ki je reliefno jedkana, se navalja več različno gostih barv druga preko druge s pomočjo valjev različne trdote. Takšno prekrivanje barv omogoča prosojne, zračne in enovite barvne učinke.
V tehničnem pogledu gojijo umetniki obdelavo kovine. Likovni nazor prevladuje. Ozobli-koval se je na pohodu surrealizma in sloni na prepričanju, da je vir inspiracije v metodi avtomatske iznajdljivosti. Ustvarjalec ne misli vnaprej, kaj bo upodobil; črte ali ploskve nastajajo nehote in nepreračunano.
Delovanje v ateljeju imenujejo eksperimentiranje in izdelke preprosto grafične liste brez naziva umetnika. Nihče ne govori o vsebini grafike, temveč le o tem, kako je narejena. Vsebina je intimna in zasebna stvar posameznika.
Atelje 17 zapusti v človeku globok vtis čvrstega in spontanega kolektivizma. Sila, ki druži to skupnost, izvira delno iz istega likovnega nazora, delno in v večji meri pa iz življenjske nuje likovnikov, ki žive v kulturno prenasiče-nem Parizu. Ustvarjalce v tej delavnici druži zrela poklicna zavest; vsi vidijo smisel v delovanju na istem področju, pa naj bodo grafični listi umetnine ali samo estetski izdelki. V tej delovni zavesti pa se je čudovito razvil nek nezapisan in nezaukazan red: vsi se čutijo enako odgovorne za material, orodje in stroje ter za vzdrževanje delavnice sploh. Pri uporabi materiala so skromni in varčni. Zelo daleč je vse to od razvpite pariške bohemščine in od izolacije umetnika.
Med kolegi vlada neverjetna lojalnost, korektnost in spoštovanje. Ni zavisti in vsiljevanja, kar vsakemu omogoča, da se počuti kot samostojna oseba in da lahko dela vneto in sproščeno. Družba v ateljeju je zelo raznorodna in pestra v pogledu tako na starost in pred-izobrazbo kakor tudi na življenjske in likovne nazore. Ob tem vzdušju se vsak lahko tem bolj zaveda svoje narodnosti in svoje osebne posebnosti. Različnost lahko vsakemu utrjuje občutek svobode in odprtosti ter zavest o neizmernih možnostih, ki jih more nuditi grafični material in likovno izpovedovanje.
Tudi na ljubljanskih grafičnih bienalih je precejšnje število grafikov, ki izhajajo iz Ateljeja 17 v Parizu.
-au

Elektrarna
Bistrica-Bilčovs že daje tok
Minulo soboto ob 10.27 uri je začela nova elektrarna Bistrica-Bilčovs dajati prvi tok. V tem času je namreč direktor ODK, ing. W e r -n e r vklopil prvo turbino te elektrarne in sicer 5 tednov prej, kakor je bilo po načrtu predvideno. Medtem so priprave za montažo druge turbine v polnem teku. Le-fa bo predvidoma junija spuščena v pogon. Slavnostna otvoritev nove elektrarne je predvidena za letošnjo jesen.
S tem se bliža gradnja elektrarne, ki se je začela pomladi 1965, svojemu zaključku. Stala bo skupno 840 milijonov šilingov. Od tega zneska je bilo za gradnjo porabljenih 533 milijonov šilingov, za stroje pa 132 milijonov šilingov. Od preostalega zneska je bilo 54 milijonov šilingov potrebnih za odkup zemljišč, na katerih sedaj nastaja umetno jezero, ki je pri elektrarni naraslo že na 13 metrov višine, ko bo napolnjeno, pa bo imelo 23 metrov višine. Od 840 milijonov šilingov, kar bo elektrarna stala, bo ostalo 480 milijonov šilingov na Koroškem, v inozemstvo pa bo šlo le 50 milijonov šilingov.
Direktor ing. VVerner je v svojem nagovoru predvsem podčrtal
Uršuli Kupper v spomin
Kakor smo že zadnjič na kratke poročali, je v St. Rupertu pri Velikovcu po daljši in težki bolezni preminula Uršula Kupper, soproga Toma Kupper ja, upokojenega glavnega revizorja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Njen pogreb je bil v torek minulega tedna in se ga je udeležilo veliko število žalnih gostov, ki so prijatelji in znanci Kupperjeve družine. Med njimi so bili tudi prdestav-niki in uslužbenci Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Državne gimnazije za Slovence v Celovcu, kjer je njen sin Milan Kupper profesor.
Pokojna Kupper jeva mama je bila rodom iz Podravelj, kjer se je rodila v Schusterjevi družini. S Tomom Kupperjem se je poročila pred 48 leti. Iz njunega zakona je zraslo pet otrok, 4 sinovi in ena hčerka. Kakor možu zvesta družica skozi vse po-plebiscitne skrbi in težave, ker kot učitelj. ni mogel najti na Koroškem zaposlitve, je bila otrokom zgledna mati in jih vzgajala tako, da so vsi zavestni elani nase narodne skupnosti. Pokojnica je pred dvema in pol leti težko zbolela. Zaradi bolezni je bila poldrugo leto priklenjena na bolniško postelj, ki je do smrti ni mogla več zapustiti.
Žalujočemu Tomu Kupperju in otrokom njegove družine izrekamo ob bridki izgubi drage mame naše iskreno sožalje.
URADNE
U R
Celovška podružnica zavoda za starostno zavarovanje delavcev ima v marcu uradne ure
5. S. v ŠMOHORU, uradno poslopje S. 3. v BREZAH, urad mestne občine 12. 3. v BELJAKU, Kaiser-Josef-Platz 1 IS. 3. v SPITTALU OB DRAVI, Lulherstr. 4 IS. 3. v ŠT. VIDU OB GLINI, Friesachor Str. 1 20. 3. v VVOLFSBERGU, Weyorplatz 26. 3. v BELJAKU, Kaiser-Josef-Platz 1
povsod od S. do 12. ure dopoldne
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Biičovsu
odlično sodelovanje vseh podjetij, ki so bila z gradnjo zaposlena. To sodelovanje je omogočilo, da je začela prva turbina lahko delati 5 tednov prej, kakor je bilo predvideno, čeprav je bilo gradbišče pri poplavah leta 1965 in leta 1966 dvakrat pod vodo. Sedanja zmogljivost elektrarne Bistrica-Bilčovs znaša 40.000 kilovatov, ko bo pričela delati še druga turbina, pa bo znašala 80.000 kilovatov, letna proizvodnja pa bo znašala 365 milijonov kilovatnih ur, oz. 1 milijon kilovatnih ur na dan.
Po zgotovitvi te elektrarne pride elektrarna Rožek na vrsto, za njo pa še elektrarni Borovlje in Anin most. DDK misli, da bo gradnjo teh treh elektrarn končala v prihodnjih devetih letih. Ko bodo zgotovljene, bodo vse elektrarne na avstrijski strani Drave dajale 2280 milijonov kilovatnih ur električne energije. To pa je še enkrat toliko, kolikor znaša sedanja letna poraba električne energije na Koroškem.
Pričetek gradnje v Rožeku je odvisen v glavnem od Avstrijskih zveznih železnic, za katere bo ena od dveh turbin dajala poseben tok, ki ga potrebujejo. Elektrarno Rožek, pa tudi elektrarni Borovlje in Anin most, ki bo največja avstrijska elektrarna na Dravi, bodo u-pravljali iz elektrarne Bistrica-Bilčovs.
Na elektrarni Bistrica-Bilčovs je poleg ODK udeležena še KELAG, ki je k gradnji prispevala 30 odstotkov in ki bo zaradi tega dobila s te elektrarne tudi 30 odstotkov električnega toka.
Med občinama Železna Kapla-Bela in Kranj:
Nadaljnje poglabljanje prijateljskega sodelovanja
Na povabilo predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalokarja se je pred kratkim v Kranju mudila delegacija občinskega sveta občine Železna Kapla-Bela, ki jo je vodil župan, deželni poslanec Josef L u b a s. Ob tej priložnosti je delegacija iz Železne Kaple razgovarjala z delegacijo občinske skupščine Kranj o poteku dosedanjega sodelovanja obeh občin, istočasno pa je bila obojestransko izražena želja po razširitvi tega sodelovanja na komunalno, turistično in gospodarsko področje.
Po končanih razgovorih si je delegacija iz Železne Kaple ogledala tovarno avtomobilskih gum »Sava" v Kranju, katere letna proizvodnja predstavlja 900 milijonov šilingov in ki je stopila v kooperacijo s tovrstno avstrijsko tovarno ..Semperit". Zaključno je župan Lubas povabil predstavnike občine Kranj na protiobisk v Železno Kaplo in v Podjuno.
S prvega plesa slovenske gimnazije
Minulo soboto sta ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu in Združenje staršev otrok na tej gimnaziji priredila prvi ples Slovenske gimnazije. Na plesu, ki je bil v kletni dvorani celovškega Doma glasbe, se je zbralo lepo število dijakov višjih razredov in absolventov, poleg njih pa tudi številni starši in prijatelji naše srednje šole. Plesa so se udeležili tudi vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Rudi V o u k in predstavniki organizacij koroških Slovencev.
Cestni promet
na mejnem prehodu Holmec se veča
Minuli teden so si predstavniki cestne uprave pri deželni vladi z namestnikom deželnega glavarja dr. Weissmannom na čelu ogledali stanje ceste med Pliberkom in med mejnim prehodom Holmec. Ta ogled je bil povezan z dogovorom ki sta ga jeseni sklenili Avstrija in Jugoslavija glede modernizacije ceste Poljane—Pliberk ter mejnega prehoda Holmec, pa tudi mejnega prehoda Rabštanj-Vič.
Potreba po razširitvi in modernizaciji ceste Poljane—Pliberk je velika in narašča iz leta v leto. Promet na tej cesti se namreč iz leta v leto veča. Leta 1963 so na mejnem prehodu Holmec našteli skupno 16.071 motornih vozil s 63.641 potniki. Lani so temu nasproti našteli že 76 tisoč 484 motornih vozil s 253.913 potniki. V 4 letih se je torej število motorih vozil povečalo za 375 odstotkov, število potnikov pa za 298 odstotkov. Lani je šlo čez ta mejni prehod povprečno 209 motornih vozil na dan.
Potreba po razširitvi in modernizaciji te ceste je tem nujnejša, ker se na njej veča tudi tovorni promet. Lani so namreč na tem prehodu našteli že nad 1000 tovornih avtomobilov. Na avstrijski strani hočejo cesto zaradi tega razširiti na 6 metrov in jo asfaltirati, na ju-
goslovanski strani pa mislijo cesto do Poljan novo speljati. V sklopu modernizacije ceste in mejnega prehoda bodo na avstrijski strani zgradili tudi novo carinarnico.
Ples se je začel s polonezo, ki so jo izvajali sedmo- in osmošolci, igrala pa jim je godba absolventov gimnazije, ki je tudi potem uspešno igrala za ples. Ko je predsednik Združenja staršev, šolski ravnatelj Valentin V a v t i otvoril ples in pozdravil navzoče udeležence, je nastopil oktet naših visokošolcev iz Graza. S presenetljivo ubranostjo je zapel vrsto narodnih pesmi, nakar se je pričela prijetna domačnost, ki je udeležence plesa družila daleč preko polnočnih ur.
S svojim prvim plesom se je slovenska gimnazija v Celovcu uvrstila med pustne prireditve in plese, ki jih gojijo v deželi takorekoč vse srednje in višje šole. In to je končno prav. Te vrste družabne prireditve ne krepijo le povezanosti med dijaki in bivšimi sošolci, marveč pospešujejo tudi povezanost med starši in med profesorskim zborom. In ta svoj namen je prvi ples v veliki meri dosegel.
„Kmečka ohcet“ v Ljubljani
Kakor smo že poročali, pripravljajo v Ljubljani tudi letos »Kmečko ohcet", ki bo imela značaj mednarodne folklorne prireditve. S poročnimi pari bodo namreč na tej prireditvi sodelovale Avstrija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Slovenija, Srbija, Švedska, Tunezija, Zahodna Nemčija in Združene države Amerike. Letošnja »Kmečka ohcet" bo 18. maja.
Vsi, ki so se želeli na tej prireditvi poročiti, so naprošeni, da čim prej, najpozneje pa do 6. aprila sporočijo svoje ime in naslov (torej naslov ženina in neveste) Slovenski prosvetni zvezi, 9020 Celovec, Gasometergasse 10. K poroki morajo nastopiti v narodni noši in predložiti vse potrebne listine. Par, ki se bo ob tej priložnosti poročil, je 10 dni gost prirediteljev. V Ljubljano mora prispeti 15. maja zvečer.
Zveza slovenskih žena	v petek 8. marca 1968 ob 13.00 uri v Dijaškem domu, Tarviser Strafje 16
Vabilo na	v Celovcu.
Občni zbor	Občni zbor bo povezan s praznovanjem Mednarodnega dneva žena.
Občina Sele
se zaveda dela za koristi prebivalstva
b i
ZABAVNO PRIREDITEV
v nedeljo 3. marca 1968 ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v Biičovsu.
Na sporedu so veseloigre »Analfabet", »Gluha feta", »Mufasfi muzikanf" in še kaj.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo venskih organizacij na KoroSkem; glavn urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Kla genfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel 56-24. — Tiska Založniška In tiskarska druž ba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Do piši naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla genfurt - Celovec, Postfach 124.
Pod predsedstvom župana Hermana Velika je bila pred kratkim seja občinskega sveta Sele, ki se je ob tej priložnosti bavil predvsem z proračunom občine za tekoče leto.
Osnutek proračuna je tolmačil župan, ki je uvodoma ugotovil, da proračun temelji na sklepu, da občina letos svojih davkov in dajatev ne bo zvišala, marveč bo zemljiški davek, obrtni davek in druge dajatve občanov določila na višini minulega leta. Splošno napeti finančni položaj občin bodo vendar občutile tudi Sele. Lastni dohodki in drugi prispevki ne bodo v stanju, da bi zadostili željam in potrebam v občini, ki obstojajo na področju pospeševanja turizma, gasilstva in vzdrževanja cest in potov. Občinski svet je ugotovil, da so v proračunu sredstva, ki ostanejo občini mimo izpolnjevanja zakonitih obveznosti še na razpolago, pravilno razdeljena, vsled česar je proračun v višini 912.700 šilingov soglasno odobril. Od tega zneska odpade na redni proračun 728.500 šilingov, na izrednega pa 184.200 šilingov.
Ob tej priložnosti je občinski svet razpravljal tudi
Ob grobu Podpesnikove
mame
Zopet smo zgubili zgledno slovensko mater. V Beli pri Železni Kapli je v 80. letu starosti umrla Barbara Pečnik, pd. Podpesnikova mama. Po težki bolezni je zgorelo srce, katerega ljubezen je enako veljala naši skupnosti kot svojcem njene družine. „Tako težko umrjem, ker vas imam tako rada“ je s smrtne postelje dejala zbranim otrokom in vnukom.
Podpesnikova mama je svojo globoko, ja ne izčrpno ljubezen do svojega rodu izkazala zlasti v letih, ko smo se morali umakniti v gozdove, da smo branili naš rod pred iztrebljenjem s koroške slovenske zemlje. V tistih letih nam je veliko pomagala, nam vlivala poguma in samozavesti. Doprinesla pa je tudi velike žrtve. Dva njena sinova, Johan in Francij sta padla v partizanih, moža Roka so ubili fašisti. Te velike zgube je Podpesnikova mama prenašala s ponosom zavedne slovenske matere, borke za naše narodne pravice in za naš obstoj. Zato smo jo ljubili vsi, ki smo jo poznali. Kot tako jo hočemo ohraniti tudi v ljubečem spominu sedaj, ko jo je smrt iztrgala iz naše srede. Ko ob njenem svežem grobu dajemo to zagotovilo, izrekamo njenim sorodnikom tudi še tem potom naše najgloblje sožalje.
Gozdanje
o vprašanjih turizma v občini. Zadevni pregled je podal predsednik odbora za turizem, občinski svetnik Tomi Mak, ki je ugotovil, da se 'bo odbor navzlic nizkim sredstvom, ki so v ta namen na razpolago, trudil za olepšavo kraja ter za ureditev in vzdrževanje sprehajališč.
Občinski svet je na področju vzdrževanja cest in potov v občini odobril tri prošnje za prispevke k nakupu orodja za zimsko pluženje cest. Francu Oražetu je v ta namen odobril 4000, Francu Robleku 3500 in Valentinu Dovjaku 2000 šilingov občinskih prispevkov. Istočasno se je omenjenim zahvalil za pobudo in za doprinos k vzdrževanju zimskih prometnih zvez v občini.
Zaključno je župan še poročal o izvedenih volitvah poveljnikov požarnih bramb (o tem smo poročali v predzadnji številki našega lista — op. ured.), nakar se je občinski svet še temeljito posvetoval o tekočih krajevnih vprašanjih v občini, pri čemer je bila na vseh področjih dosežena soglasnost, ki jo je zadnja leta vedno spet opažati v tej naši gorski občini.
Minulo soboto se je v Vabrni vasi zbrala Župikova družina, da z očetom Jožetom Kokotom praznuje njegovo sedemdesetletnico. V prisrčni domačnosti je potekalo družinsko slavje moža, kateremu je življenje prineslo težke preizkušnje.
Rodom iz Št. Vida pri Grobelnem je kot vojak po prvi svetovni vojni ostal na Koroškem, se priženil k 2u-piku in začel kmetovati s svojo ženo Magdaleno. Iz zakona je zraslo 9 otrok. Življenje na gorski kmetiji je bilo težko, tem težji, ker se je oce Jože dolga leta zastonj boril, da bi njemu in družini priznali državljanske pravice.
Leta 1942 je morala tudi Župikova družina nastopiti trpljenja polno pot izgnanstva in izseljeništva po taboriščih Rehnitz, Rastatt in Ger-lachsheim, najstarejši sin Jože pa je bil vržen v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je umrl. Po vrnitvi domov avgusta 1945 je moral oče Jože z ženo in otroci pričeti kmetovati takorekoč iz novega. Medtem mu je leta 1959 umrla tudi žena, njegovi otroci pa so se po vrsti osamosvojili.
Sedaj je otet skrbi, ki so ga trle desetletja. Želimo mu, da bi svoj življenjski večer še dolga leta preživljal v zdravju, sreči in zadovoljstvu.
KOLEDAR
Petek, 1. Sobota, 2. Nedelja, 3. Ponedeljek, 4. Torek, 5. Sreda, 6. četrtek, 7.
marec: Albin marec: Karel marec: Kunigunda marec: Kazimir marec: Evzebij marec: Perpetua marec: Tomaž
Praški vplivajo tudi na značaj
Hude posledice pretiranega uživanja pomirjevalnih sredstev
Človek, ki seže po tableti, kroglici ali prašku, hoče odpraviti: bolečino, ki ga opozarja na motnjo ali bolezensko stanje v organizmu; potrtost ali skrb po lastni ali po tuji krivdi; utrujenost ali izčrpanost zaradi prenapornega dela ali nezadostnega počitka. — Po zaužitju tablet morda izgine simptom — bolečina, pobitost ali utrujenost — nikakor pa ni rešen problem kot tak.
Kdor včasih ali pa le redko sega po tabletah, se tolaži z mislijo, da bo telo brez škode preneslo tako majhno količino pomirjevalnega sredstva. Toda izkušnje kažejo, da lahko tudi majhne množine redno zaužitih, pa čeprav lahkih tablet hromijo možganske funkcije in povzročajo procese,
Zakaj nekateri zgodaj osivijo?
Večkrat vidimo ljudi, ki so na pogled se mladi, pa imajo sive lase. Zakaj?
Naravna barva las zavisi od različnih stvari. Predvsem so vazni vitamini, kako jih presnavljamo v hrani. Dalje je važno presnavljanje možganske žleze (hipofize) in ledvičnega oboda.
Nič ne zavisi od naše volje, da bi pravilno potekali vplivi teh organov na presnavljanje lasne barve. Če nastane kaka motnja na tej poti, pa se odzove organizem s posebnimi psihološkimi posledicami in tako izgine tudi barva las. Zdaj si lahko že zdravniško pomagamo, če doženemo tisti vzrok motenj. Najbolj vplivajo posebni vitamini in hormoni, ki jih določi zdravnik.
zaradi katerih se utegne spremeniti marsikaj, celo človeški značaj.
Psihologi so ugotovili, da z zdravili izsiljena ravnodušnost (v obrambo pred pobitostjo in skrbmi) nikakor ne prežene strahu ali nemira, marveč ga zgolj začasno zaduši. Bojazen ali skrb se kopiči, človek jo skuša zatreti z novo dozo, ki se veča iz dneva v dan.
Nadaljnje spremembe: čim dlje človek redno uživa zdravila, ki vplivajo na živce, zlasti na centralno živčevje, tem zanesljiveje se postopno spreminja njegov odnos do okolice, do razmer, v kakršnih živi, iz vsega tega nastanejo takšne spremembe, da psihologi govorijo o popolnoma spremenjenem značaju, in sicer vselej na slabše. Človek postane ravnodušen do sebe, v odnosu do drugih pa do skrajnosti samoljuben in nazadnje naravnost nemogoč, neznosen.
Pri tem ne odloča trenutno zaužita doza, marveč čas, se pravi, kako dolgo človek redno jemlje določeno sredstvo. Zlasti pri sredstvih za blažitev bolečin se strup nabira v telesu, dokler ni mera polna; nenadoma pride do nevarnih živčnih pretresov.
Pogosto se prav zaradi lahkih drog nakopiči v organizmu preveč strupenih snovi. Primer: človek, ki redno jemlje spalni prašek, dela to mehanično in potem zvečer nenadoma ne ve, ali ga je že vzel. Zaužije ga — v resnici že drugega. Izvedenci za sodno medicino poznajo kup primerov, v katerih je smrt nastopila zaradi zastrupitve s spalnimi praški. Človek se s pomirjevalnimi tabletami ponoči zbudi in spet vzame prašek. V telesu nakopičena množica strupa zavira krvni obtok, lahko se zgodi najhujše.
Postanite meteorolog!
Tisoč načinov je, kako po nekaterih naravnih pojavih uganemo vreme naslednjega dne. Ali so povsem zanesljivi! Poskusite! Takole pravijo strokovnjaki;
* Oblaki v obliki snežink, ki prihajajo z zahoda, najavljajo dež, ki ga lahko pričakujemo v enem dnevu. Strokovnjaki tudi pravijo, da Prinašajo takšni oblaki, kadar prekrijejo vse nebo, veter in padavine.
® Če majhni oblaki v skupinah potujejo v isti smeri kot veter pri tleh, pričaku-
jemo mirno in lepo vreme. Kadar dežuje v zgodnjih jutranjih urah ali po svitanju, dopoldne ne bo padavin.
® Močna rosa je navadno znamenje sončnega dne.
•	Če je ponoči v gozdu mnogo topleje kot na polju, bodo dnevi sončni in vedri.
•	Večerno rdečilo na nebu napoveduje največkrat lepo vreme za naslednji dan, jutranje rdečilo pa — dež.
® Tihe noči brez vetra, ta
se pojavi šele zjutraj in je iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
v opoldanskih urah močnejši, napovedujejo lepo vreme.
® Kmalu bo nevihta, če se majhni oblaki v obliki hribov hitro spreminjajo v velike in če piha veter v časovnih presledkih.
In če se kdaj zmotite v svojem napovedovanju, se tolažite z dejstvom, da se to dogaja tudi izvedencem meteorologom, ki imajo na voljo celo natančne inštrumente in prejemajo obvestila o dogajanju v atmosferi na vseh meridianih sveta.
Statistika pove, da povzročijo mnogo prometnih nesreč ljudje, ki si s tabletami pogosto lajšajo bolečine, pomirjajo živce in podobno. Če se tem mamilom v telesu pridruži še alkohol, se verjetnost nesreče poveča za tri ali štiri odstotke.
Najhujša posledica pa je spremenjen odnos do okolja in ljudi v njem. Psihologi poznajo primere: zelo naglo, v mesecu dni se je človek tako spremenil, da je žena rekla o njem: „Saj ga ne poznam več, čisto drugačen je!" Vzrok se skriva v drobnih, na pogled tako nedolžnih tabletah, ki so zaradi dolgotrajnega, rednega uživanja povzročile neizbrisne posledice.
Drobne zanimivosti
# Dolgostebelni riž, ki raste v okolici čamparana v Indiji, je ali najbolj razumna rastlina izmed vseh ali pa ima preroški dar. Normalno zrase riž kak pol* drugi meter visoko. Okoli čamparana pa nastopajo skoraj vsako leto hude poplave in voda doseže tudi višino šest metrov. V takih okoliščinah bi šla setev navadnega riža po zlu. Čamparanski riž pa požene vsako leto tako dolgo steblo, da gledajo cvetovi iz vode, ko pride poplava. Nihče ne zna pojasniti te skrivnosti, dejstvo je le, da je riž vsako leto pripravljen na poplave, pa naj doseže voda višino treh ali petih metrov.
% Grad St. Brivials v Angliji so zgradili zato, da bi označeval na cesti mejo med Anglijo in Wa!esom. Nekaj časa so v srednjem veku vladale med Angleži in Valižani tako napete razmere, da je veljala grožnja, da bodo vsakemu Valižanu, ki se bo znašel na angleškem ozemlju, odsekali desnico.
® Mladi Kalifornijec R. W. Keast je pred leti presegel vse rekorde v zadrževanju diha. Zdržal je pod vodo skoraj 11 minut, natanko 10 minut in 58,9 sekunde. Preden se je potopil, je 15 minut vdihaval čisti kisik.
„Vreme“ pod morjem
Po dolgih letih napornih raziskav oceanografi še vedno le malo vedo o obliki morskega dna, čeprav gre pri tem za 70 odstotkov vse zemljine površine. Toda še manj vedo o tako imenovanem podmorskem „vremenu“ — gre za takove, vrtinčaste in hudourne temperaturne spremembe, ki delujejo na oceanskem dnu tako, kot na kopnem vetrovi in viharji. Dokler niso znanstveniki poročali o prvih direktnih meritvah podvodnih valov, oceanografi sploh niso bili popolnoma gotovi, da veliko počasno podvodno valovanje v resnici obstaja.
Raziskave na področju podmorske meterolo-gije opravljajo z modificiranimi Ssvallinovimi bojami — ime so dobile po britanskem oceanografu J. C. Swallowu. Gre za aluminijaste votle krogle, ki so obtežene tako, da se potopijo samo do tiste globine, kjer dosežejo določeno gostoto vode. Ker so boje opremljene s posebnimi aparati, ki oddajajo ultrazvočne signale, je mogoče s površine zasledovati njihovo pot v globino. Boje se lahko sporazumevajo" tudi med seboj in zabeležijo medsebojno razdaljo; s posebnim signalom s površine pa je moč sprožiti aparaturo, ki odvrže
Mesto igračk
V bližini japonskega glavnega mesta raste celo mesto, namenjeno izključno izdelovanju igračk za izvoz. Mesto bodo dogradili do leta 1970; v njem bo 67 tovarn, raziskovalni center in strokovna šola, stanovanja za delavce in uslužbence in trgovski center. Računajo, da bo prebivalcev tega nenavadnega satelitskega mesta o-krog deset tisoč, od teh jih bo sedem tisoč delalo v industriji igračk.
balast in se boja dvigne na površino morja in z radiom „pokliče“ čoln, ki jo potem pobere.
Ko je znanstvenik dr. Theodor Pochapsky potopil prve boje v Karibsko morje, je predvideval, da jih bodo nosili globokomorski tokovi, pa je bil zelo presenečen, ko je ugotovil, da potujejo v nepredvidenih valovih. »Namesto da bi se premikale na konstantni globini," je dejal, „so se v enakomernem zaporedju dvigale in padale za tri metre." Ko so oceanografi nadaljevali z raziskovanji so odkrili globokomorske valove tudi daleč na Atlantiku vzhodno od Bermudskega otočja pa tja do ekvatorja. Ti valovi potujejo največ s hitrostjo poldrugi kilometer na uro.
Tudi pri globinskih valovih gre, tako kot pri valovih na površini morja, za transverzalno valovanje, toda za razliko od površinskih valov, ki se gibljejo na ostri meji med vodo in vetrom, potujejo globinski valovi med plastmi različno goste vode. Nihče še ni pojasnil, kaj jih povzroča. Morda je vzrok turbulenca na razgibani površini morskega dna ali pa lahko globinske valove spravljamo v zvezo z zemljino rotacije. Nekatere boje, ki jih je potopil v morje dr. Pochapsky, so se dvakrat na dan dvignile in spet potopile za 30 metrov, medtem ko je bila površina morja nad njimi malodane popolnoma mirna.
Znanstveniki, ki sodijo, da globinski valovi vplivajo na življenje v morju, sedaj nadaljujejo raziskovanja z izpopolnjenimi bojami, ki ne oddajajo samo poročila o gibanju, ampak tudi o temperaturi in pritisku. „Zelo zanimivo bi bilo opazovati pojav, ko občasni, 30 metrov visoki globinski valovi udarijo ob kontinentalni „prag“ 80 kilometrov pred ameriško vzhodno obalo," pravi dr. Pochapsky. Upa, da bodo raziskave razvozljale marsikatero skrivnost na področju podmorske meterorolo-gije. Morda bo nekoč znanstvenikom uspelo napovedovati podmorsko vreme in na osnovi tega tudi bolj z gotovostjo vreme na površini oceanov.
.  .......................................................mm. ..mm, mmmmm.m..................................mi.i.i..........mm,mm, .........................i.i.ii.............m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, ...........................................................
NIL življenje za desetine milijonov ljudi
Blizu čistega izvirčka v osrčju Afrike je tablica s skopim napisom: Caput Nili Meridianissimum, kar bi po naše pome-. ° — Južni izvir Nila. Prav tam, 2000 metrov visoko, blizu jezera Tanganjika je kraj, kjer najdaljša reka sveta začenja svoje potovanje, skoraj 4700 kilometrov dolgo pot do Sredozemskega morja, kamor se izliva pri Damietti. In na vsem tem dolgem potovanju pomeni Nil življenje za desetine milijonov ljudi, ki živijo na njegovih bregovih.
Nil je vstopil v zapisano človekovo zgodovino že pred Z.OOO leti. Za zadnjih 2500 let, točneje od leta 641 pred nasuti štetjem, pa imamo celo poročila, ki pripovedujejo, kako visoka je bila voda vsako leto v Kairu. Če se ne dvigne dovolj in pravočasno, se Egipčani zgrozijo. Včasih so zato vrgli v kalne Nilove vode devico; običaj se je ohranil do danes, ven-nar uporabljajo zdaj za to „ žrtvovanje" le kip.
Vsakdo, ki je potoval kdaj po Nilu, govori o veliki reki kot o nečem živem. Celo njegovi dve veji sta videti živi: Beli ■*Nil,_ ki je čisto ženski, in Modri Nil, ki kaže vse moške lastnosti. Združita se v strahotnem svatovanju pri Kartumu v Su-r avU> 3000 kilometrov od morja. Beli Nil je mnogo daljši in kaze neštete vijuge. Po 800 km dolgem potovanju od izvira, ko se napoji z neštetimi pritoki, se zlije v Viktorijino jezero, drugo največje sladkovodno jezero na Zemlji, ter ga spet zapusti z jezom na Owenovih slapovih. Od tod naprej je tri četrt Nilove dolžine plovne, le ob nekaterih brzicah in kata-raktih ladje odpovedo.
Po odtoku iz Viktorijinega jezera — tam mu pravijo tudi Viktorijin Nil — je reka skoraj ujeta v ogromno področje, ki Je na pol močvirje, na pol jezero, kjer se Nil neštetokrat raz-cepi, da naposled le najde pravo pot proti severu. Iz mirne ravnine pa se nenadoma požene v ozko sotesko, kjer pade v 40 metrov visokih Murchisonovih slapovih. Vsa ogromna reka Se tam stisne skozi 6 m široko razpoko in brž za slapovi je sPct mir. Do 300 km oddaljene sudanske meje hrumijo po °balah sloni, bivoli, nosorogi in rjovejo levi. Na tisoče kro-
kodilov, nilskih konj in vsemogočih vodnih ptic se hladi v njegovih valovih.
Toda na meji sami je konec idile. Brzice preprečijo plovbo za 150 km in šele v Jubi se pojavijo spet prvi parniki. Tu pa reka sreča tudi sovražnika, ki jo skoraj uniči: največje močvirje na svetu — Arabci mu pravijo Sud — ki pokriva področje v velikosti Švice in spreminja Nil v reko brez bre-80v• Izgublja se v tisoč kanalih, ki so skoraj vse brez sonca, izgublja se med ogromnimi prostranstvi nežne rastline, ki ji pravijo papirus, katera je danes skoraj brez pomena, vendar je dala človeštvu prvi papir v starem Egiptu.
V teh neskončnih poljih papirusa Nil skoraj umre. Voda izpareva pod vročim afriškim soncem in milijarde rastlin ga skušajo prikleniti na mesto. In vendar se izmučena reka prebije iz Suda in zlije v jezerce s kratkim imenom No. Šele pod tem jezerom dobi naposled svoj uradni naziv — Beli Nil. Okoli 120 km pod tem jezerom občuti Beli Nil prvi priokus stvari, ki se mu pripravljajo. Z desne prihrumi vanj reka Sobat, prva izmed treh etiopskih rek, ki pozneje ustvarijo šest sedmin vode vsega Nila.
Zdaj že na pol etiopska teče reka skozi deželo ponosnih Dink in Šilukov, ki stojijo običajno na eni sami nogi in se naslanjajo na kopja in vesla. Reka je zdaj spet počasna, komaj pada in je podobna dolgemu lenemu jezeru. Običajno pomeni takšna slika konec potovanja, vendar tu še ni morje, da bi končal Nil svojo dolgo pot. Nasprotno: le nekaj ovinkov naprej je Kartum, kjer Beli Nil čaka mogočni snubec.
Modri Nil je čisto nekaj drugega kot Beli. 2700 metrov visoko^ se izvije iz gora rečica Gihon in se zgubi v jezeru Tana, praktičnem izviru Modrega Nila, kot je Viktorijino jezero izvir Belega. Za razliko od Belega pa se Modri Nil takoj potopi v prostran kanjon, po katerem se prebija skoraj 500 km daleč med več kot kilometer visokimi stenami, ki padajo navpično v reko.
Vsa tas slikovita pokrajina je skoraj povsem nenaseljena in tudi zelo^malo raziskana. Ozke soteske ne nudijo prostora niti za najožjo stezo, stranski kanjoni pa zahtevajo ogromne ovinke. Poletno deževje napolni kanjone z grmečo umazano vodno maso, dragoceno tekočino, ki jo ljudje tam daleč ob
spodnjem toku tako težko pričakujejo in ki pomeni tam življenje.
Beli Nil seže do Kartuma brez življenja in ves utrujen. Nima več moči, da bi nosil s seboj naplavine in zato so njegove vode razmeroma čiste; od tod tudi njegovo ime. Modri Nil pa potuje tako hitro, da se naplavine ne morejo usesti na dno in zato prihaja v Kartum v času poplav čokoladne barve, da ne ve nihče povedati, zakaj mu pravijo Modri.
Ko je Modri Nil na višku svoje moči — približno okoli prvega septembra — ni nič bolj fantastičnega, kot pogled na dvoje rek, ki se zlijeta v eno samo. Modri Nil se s tako silo P°^ene v svojo nevesto, da je skoraj tri mesece zajezena z bobnečimi^ vodami Modrega Nila. Dvig vode v Belem Nilu se tedaj čuti na stotine kilometrov po reki navzgor. Naposled pa se Beli Nil le izvije navalu Modrega in potem tečeta kilometre in kilometre v isti strugi drug ob drugem. Ko se končno le zlijeta v eno samo reko, je v njej šele pet šestin Nilovih voda, kajti zadnja šestina se zlije šele 300 km severno od Kartuma — etiopska reka Atbara.
Zdaj je mogočna reka zaključena. Vendar jo morje čaka se skoraj 2600 km daleč in Nil se mora prebiti skozi eno izmed najbolj suhih pokrajin na svetu — skozi Nubijsko puščavo v severnem Sudanu. Naposled pa se 1500 km od moria Nil preseli v Egipt, kjer vsaka kapljica sveže vode pomeni življenje za človeka, rastlino in žival.
V Egiptu se poplave ob Nilu pojavljajo z neverjetno točnostjo. Že od nekdaj slavi Kairo njihov začetek v noči 17. junija. Nešteta tisočletja vsako leto Nil prekrije Egipt s plodno zemljo, z novo plastjo, ki je povprečno milimeter debela; v njej je osnova vsega egiptovskega kmetijstva. Kakšnega pomena je Nil za Egipt, pove stari pregovor: Če bi se Nil posušil jutri zjutraj, bi Egipt jutri zvečer umrl.
Toda novi Egipt se ne zanaša samo na to, kar daje narava sama, marveč si pomaga tudi s tehniko. Predvsem je to gradnja velikega jezu pri Asuanu, ki bo postal ogromen rezervoar presežkov Nilovih vodnih sil. Tako Egipčani v bodoče začetka Nilove poplave ne bodo več praznovali v strahu, koliko bo vode, marveč jo bo po potrebi prispevalo ogromno Asuansko jezero, ki bo dokončno rešilo negotovosti milijone ljudi ob spodnjem toku najdaljše reke sveta.
S krajevnih posvetovanj SKZ:
Pogodbeno kmetijstvo je naš cilj
Slovenska kmečka zveza je v zadnjih tednih izvedla vrsto krajevnih posvetovanj s svojimi člani. Z njimi misli — odgovarjajoče krajevnim pobudam — nadaljevati tudi v prihodnjih tednih, ker so bila dosedanja posvetovanja razmeroma dobro obiskana, po njihovem poteku gledano pa izredno živahna. Povsod se je razvila živahna razprava o agrarni in gospodarski problematiki v državi in po naših občinah, v nekaterih primerih pa je prišlo do zelo konstruktivnih predlogov za nadaljno pot kmetovanja.
Uvodoma v posvetovanje so udeleženci gledali film „Od včeraj na danes". Film jih je odtrgal od vsakdanjih skrbi in dela na kmetiji. S prikazom razvoja kmetijstva v zadnjih 20 letih je nazorno predočil vprašanja, pred katerimi stojijo kmečki ljudje na sedanji prelomnici, ko postaja očitno, da bo uspešno kmetoval le tisti, ki bo s svojimi pridelki tako po količini kot po kvaliteti zadostil pogojem čedalje bolj mednarodno liberaliziranega trga s kmetijskimi pridelki in živili.
In prav tem vprašanjem je povsod veljalo nadaljno posvetovanje. Na Brnci oz. v Zmo-tičah ga je vodil zbornični svetnik Lojze Trunk. Po oceni gospodarskega razvoja v naši državi in načinov reševanja 'vprašanj
kmetijstva, ki jo je povsod podal tajnik SKZ Blaž Singer, se je v Zmotičah razvila živahna diskusija o vprašanjih kmetovanja in kmečkih ljudi v občinah Straja vas, Podklo-šter, Bekštanj in Marija na Zilji. Med zaključki in spoznanji tega posvetovanja se je na prvo mesto uvrstilo spoznanje, da kmečki ljudje niso le v manjšini v družbi naše države, marveč da so v manjšini tudi v vsaki od strank, na katere so razdrobljeni. Vsled tega svojih teženj in koristi ne morejo uveljavljati tako, kakor bi jih lahko uveljavljali, če bi imeli sindikatu delavcev in nameščencev podobno nadstrankarsko združenje. V tej smeri naj bi šla prizadevanja kmečkih ljudi na vasi, kajti samo tako bo tudi mogoče priti do potrebne združitve kmečkih ljudi na
poti v pogodbeno kmetijstvo, drugače ta pot ne more biti uspešna.
Na Reki pri St. Jakobu v Rožu je posvetovanje vodil predsednik krajevnega kmečkega odbora Rožek Ludvik Lesjak, govorila pa sta zbornični svetnik Lojze Trunk in tajnik SKZ. Diskusija je potekala na ravni, ki je pokazala, kako navzoči pravilno ocenjujejo položaj kmečkih ljudi v občinah Le-dince, Rožek in St. Jakob v Rožu, na katerega se je nanašala. Trde besede so padale z njihove strani na račun manipulacij pri vnov-čenju mleka in pri njegovi predelavi. Zaskrbljenost pa je vladala tudi glede nadaljne-ga razvoja turizma, kajti že doslej nočitve v teh občinah niso bile v nobenem sorazmerju s številom razpoložljivih turističnih postelj.
Pri Kreuzvvirtu pod Jerberkom, kjer je posvetovanje vodil predsednik krajevnega kmečkega odbora Škofiče Lovro Kramer, so dosedanja posvetovanja dosegla svoj višek. Spričo pogojev v občinah Hodiše, Škofiče in Loga vas je govedoreja osnovno gibalo uspehov in neuspehov kmetovanja. Na to načelo je svoja izvajanja postavil profesor biotehnične fakultete v Ljubljani, dipl. ing. Guido Fajdiga, ki je na podlagi svojih in mednarodnih izkušenj navzoče prepričal, da je tod okoli uspeh kmetovanja odvisen od travnika, od pravilnosti in intenzivnosti njegove rabe. Tekom posvetovanja, ki je sledilo, pa so navzoči dali pobudo za proizvodno skupnost ali krožek za pitanje in vnovčenje kvalitetnih mesnatih bikcev in telic.
V Bilčovsu je posvetovanje, ki je veljalo kmečkim vprašanjem občin Bilčovs in Kotmara vas, vodil predsednik SKZ Tone K r u š i c . Poleg tajnika SKZ in prof. dipl. ing. Fajdige je govoril še dipl. ing. G o I d od koroške kmetijske zbornice, ki je obravnaval potrebo po kontroli molznosfi, poleg tega pa vprašanja zreje in pitanja mlade živine. V razpravi, ki je sledila, je naletela pobuda, ki je bila dana pod Jerberkom, na izredno plodna tla.
Na posvetovanju v Bilčovsu je spregovoril tudi navzoči predsednik okrajne kmečke zbornice Celovec, Lorene Schellander. V svojem nagovoru se je posebej zahvalil Slovenski kmečki zvezi za njeno iniciativno prizadevanje na poti iskanja sodobnih oblik kmetovanja, ki ga je zlasti pokazala z ustanovitvijo Južnokoroškega krožka za zrejo in pitanje prašičev Pliberk.
Zaradi krajevnih težav sta bili posvetovanji v Železni Kapli in na Radišah odloženi na poznejši čas.
Zaključno je mogoče samo reči, da so taka in podobna posvetovanja ne samo koristna, marveč tudi neobhodno potrebna, kajti — kakor je bilo skoraj na vseh dosedanjih posvetovanjih večkrat poudarjeno — kmetje naših krajev zaradi strukture kmečke posesti v prihodnje nimajo druge poti, kot pot združevanja v proizvodnji in vnovčenju svojih pridelkov, drugače le-ti na trgu količinsko in po izenačenosti kvalitete ne bodo zanimivi.
Pretiravanje ne koristi
Kmetijstvo, organizacija njegove proizvodnje in organizacija vnovčevanja kmetijskih pridelkov so od lani jeseni spet enkrat predmet sistematične gonje. To gonjo so začeli predstavniki nekmetijskih krogov, ko so se v zvezi z recesijo pričele lani jeseni pojavljati prve težave okoli državnega proračuna.
V Slovenski kmečki zvezi smo v zvezi s problematiko kmetijstva tudi zadnje čase večkrat povedali, da se ne strinjamo z vsem, kar v pogledu na kmetijstvo in kmečke ljudi skuhajo agrarni politiki OVP. Nakazali smo hibe in napake te kmečke politike in jih bomo nakazali tudi v prihodnje. Z enako odločnostjo pa odklanjamo vsako pretiravanje nekmetijskih krogov, vse eno, če prihaja to od desne ali leve strani. Prepričani smo, da tako pretiravanje ne koristi, marveč le škoduje, in to ne le kmečkim ljudem, marveč celokupnemu prebivalstvu in pa družbi v kateri živimo.
Kaj vsega se nekmetijski krogi poslužujejo, da bi javno mnenje docela obrnili proti kmetijstvu in kmečkim ljudem, je spet enkrat pokazal minuli teden. V sredo minulega tedna je tiskovna služba APA vedela povedati, da je v naši državi nad 3000 ton masla na zalogi, poleg tega pa še 2000 ton polnega mleka v prahu in 8000 ton posnetega mleka v prahu. Temu poročilu je dodala, da je trg z mlekom v naši državi pred resno krizo.
Tega ne osporavamo, resnici na ljubo pa je treba povedati, da te zaloge zaenkrat nikakor niso takšne, da bi lahko bile vzrok za resno zaskrbljenost. Leta 1966 je proizvodnja masla znašala 37.645 ton, lani pa v prvih enajstih mesecih 38.244 ton. Ker je bilo lani v istem času izvoženih 4834 ton masla, leta 1966 pa le 3789 ton, se do tega časa zaloge niso povečale. Isto lahko rečemo za mleko v prahu. Njegova proizvodnja je od 47.297 ton leta 1966 narasla na 54.594 ton v lanskih prvih enajstih mesecih. V isti primerjavi se je njegov izvoz povečal od 18.300 na 28.553 ton. Povečal se je bolj kot njegova proizvodnja.
Sedanje zaloge masla in mleka v prahu niso velike. Pri maslu odgovarjajo povprečni proizvodnji enega meseca, pri mleku v prahu pa poldrugega meseca. Zaskrbljeni smo kvečjemu lahko zaradi zalog posnetega mleka v prahu. Vendar je mogoče njegove zaloge v najkrajšem času odpraviti s skrčenjem uvoza ribje in mesne moke kot nosilcev živalskih beljakovin v krmilih.
Kako pretirana je „zaskrbljenost“ nad zalogami masla in mleka v prahu, vidimo tudi iz primerjave domače potrošnje. Pri maslu je le-ta znašala lani 3040 ton mesečno, pri mleku v prahu pa 2368 ton. Torej se je pri maslu in polnem mleku v prahu kar lepo ujemala s proizvodnjo. Končno pa je februarska zaloga masla komaj taka, da odpade od nje na prebivalca le 43 dekagramov. To pa nikakor ni preveč, če pomislimo, da je v negotovosti današnjega časa prav in potrebno, da si vsaka država ustvarja potrebne zaloge na živilih oz. osnovnih življenjskih potrebščinah.
Kako bom zboljšal donos svojih travnikov?
(2. nadaljevanje)
Četrto vprašanje: Opazil sem, da je travnati svet neurejen, zapleveljenin ponekod porasel tudi z mahom. Ali so mogoči še drugi ukrepi za zboljšanje travne ruše?
Odgovor: Poleg uravnavanja vodnega režima z večjimi melioracijskimi posegi so v naših razmerah potrebni tudi drugi ukrepi za zboljšanje travne ruše. Gnojenje smo že omenili. Na ugodnih rastiščih je menjavanje košnje in paše drug takšen ukrep. Vendar je marsikje treba še posebej odstranjevati s travnikov škodljiv plevel, med katerim naj posebej omenimo ščavje, mleček, osat, šaše ter druge strupene in škodljive rastline, ki zmanjšujejo kakovost krme. Poleg tega je na travnatem svetu nezaželjen mah, ker suši zemljo in preprečuje prezračevanje, kar povečuje kislost zemljišč. Glavni vzrok za prisotnost mahov na nižinskih travnikih je stoječa voda, ki se ne more odtekati. Tu je najprimernejši ukrep močno gnojenje z mešanimi gnojili, ki vsebujejo tudi apno. Po odteku vode pa tudi temeljito brananje ruše pospeši odmiranje mahu. Na hribovitih rastiščih pa rase mah zaradi stalne paše. Tu je izmenjavanje paše in košnje najprimernejši ukrep za preprečevanje nadaljne rasti mahu.
Peto vprašanje:	Kako pa je z brananjem, valjanjem in dosejavanjem
travnikov, kar so nekdaj zelo priporočali in kar nekateri kmetovalci še zmeraj upoštevajo kot enega izmed najpomembnejših ukrepov na travnikih?
Odgovor: Glede brananja se je pokazalo, da lahko več škoduje kot koristi. Močno brananje travno rušo preveč razredči, lahko jo celo poslabša in omogoči zaple-veljenje. Posebno lahko škoduje razrastu detelje in nizkih trav, godi pa rasti nezaželenega plevela kot so to tropotec, ivanjščica in štoklase. Zato pride brananje v poštev le v nekaterih primerih, ko plazeča trava onemogoča razvoj visoke trave in ko lahko z rahlim brananjem ob gnojenju omogočimo lažje ter hitrejše prodiranje hranil v zemljo ali pa želimo z rahlim brananjem razmetati krtine, ki bi preprečevale strnitev travne ruše in ovirale košnjo. Močno brananje pa pride v poštev le pri dosejavanju travnikov.
Valjanje je priporočljivo, če smo travnik na novo zasejali. Na rahlih peščenih ali naplavnih zemljiščih tudi ugodno deluje, ker pritisne v tla korenine, ki jih je zmrzal zrahljala, s tem pa omogoči rastlinam dostop do potrebne vlage in hrane.
Dosejavanje travnikov pride v poštev takrat, ko z drugimi ukrepi, kot so gnojenje, izmenjava paše in košnje ter podobno, ni mogoče doseči strnitve travne ruše. Mnogi kmetovalci uporabljajo za podsejavanje odpadke sena. Toda v teh odpadkih je le malo dobrega semena, pač pa mnogo plevela, plev in drugih primesi, ki nimajo nobene vrednosti in ki so le v stanju, da travnike zaplevelijo.
Ponekod poskušajo s preoranjem in novo setvijo trave popraviti travno rušo. To pa ima lahko hude posledice v primeru, če se tega ukrepa lotimo brez izkušenj in znanja. Prav tako kot pri dosejavanju travnikov velja tudi tukaj načelo, da je boljši izkoristiti meliorativno delovanje gnojenja ali menjavanje paše s košnjo.
V novejšem času poskušajo z herbecidi uničiti staro travno rušo in brez preora-vanja na novo posejati travnik. To se bo pokazalo verjetno kot boljši in cenejši način obnavljanja travnikov. Sicer pa velja še enkrat poudariti, da sta gnojenje ter izmenjava paše s košnjo v večini primerov najboljša meliorativna ukrepa za izboljšanje sestave travne ruše.	(Se nadaljuje)
..........................................,„„...minimumi,..................mm...............n..mmmm......mm..............................mmmmmmm..................................................mn....mi,m,
Kdaj v gozdu najbolj uspešno sadimo?
Uspeh pogozdovanja s sajenjem sadik je odvisen od marsičesa. Odvisen je v glavnem od saditvenega materiala, od razdalje med rastlinami, pravilnega prenašanja in vkopa sadik, zlasti pa od tega, kako sadimo in kdaj sadimo.
Glavni čas saditve gozdnih sadik sta pomlad in jesen. Pomladi sadimo, če le mogoče, preden sadike odženejo, kajti mladi majski poganjki hitro ovenejo, posebno če saditvi sledi daljša sušna doba, za katero so najbolj občutljivi macesen in listavci. Čim so odgnali, jih pomladi ne moremo več dobro saditi. Zato je v številnih primerih jesenska saditev boljša od pomladanske. To ne velja le za macesen, marveč tudi za ostale iglavce, čeprav slednje tudi v pozni pomladi uspešno sadimo. Seveda le, če vreme odgovarja.
Za saditev je najbolj pripravno oblačno vreme brez vetra. Pri sadikah bora z osipom je sploh dobro s saditvijo počakati tako dolgo, da sadike odženejo. Pred saditvijo jih je treba prebrati in odstraniti vse tiste, ki še niso odgnale. Čas saditve zavlečemo za teden ali dva tudi tako, da jih v drevesnici pravočasno izkopljemo in da jih takoj vkopljemo na mrzlo, senčno mesto.
Jesenska saditev ima prednost pred pomladansko. Pr-
vič nas razbremeni pri obilnem drugem pomladanskem delu, drugič pa se sadike že jeseni primejo, izkoristijo zimsko vlago in odženejo tudi dobro, če pride pomladi do suše. Sadike za jesensko setev morajo biti popolnoma olesenele, tla pa zadosti vlažna. Z jesensko saditvijo lahko začnemo že sredi oktobra, odvisno od vremena in drevesne vrste, sadimo pa lahko, dokler tla ne pričnejo zmrzovati. Jeseni vendar ne sadimo na tleh, ki so nagnjena k predčasnemu zmrzovanju. Tudi sadike, ki so premajhne, jeseni ne moremo soditi. Najprej sadimo iglavce, razen macesna, ker se rast njihovih korenin kmalu ustavi.
Jesenska saditev je priporočljiva zlasti za drevesne vrste, ki pomladi zgodaj odženejo: bor, macesen, javori, lipe, gaber itd. Jesenska saditev je priporočljiva tudi za tople lege, ki so obrnjene proti jugu, in na tleh, ki so rahla in propustna.
V višjih gorskih legah, kjer pomladi sneg pozno zgine in na tleh, ki so pomladi dolgo vlažna, je bolje saditi jeseni kot pomladi. Po novejših izkušnjah lahko tudi borove sa-dike-semenke v starosti do enega leta uspešno presajamo od pomladi do jeseni. Vzrok za neuspelo poletno in jesensko saditev je v tem, da so sadike v tem času za sušo bolj občutljive kot pomladi. Če sadimo bor poleti, ga moramo saditi takoj, ko smo ga izkopali v drevesnici, najbolje po deževnem vremenu. Te borove semenke so naslednje leto enakovredne enoletnim borovim sadikam, ki jih sadimo
pomladi. Če želimo izkoristiti jesensko rast korenin, potem sadimo bor samo do začetka oktobra. Pri enoletnih borovih sadikah pa čas saditve močno vpliva na višinsko rast sadik celo skozi več let. Čim pozneje sadimo, tem manjša je njihova rastna moč. Razlike v višinski rasti so tako velike, da strokovnjaki odsvetujejo poletno in jesensko saditev enoletnih borovih sadik.
Za duglazijo je do sedaj veljalo načelo, da je najugodnejši čas za njeno saditev pozna pomlad, ko so popki že napeti in ko se je koreninska rast že pričela. V Zahodni Nemčiji pa so ugotovili, da tudi to drevesno vrsto jeseni lahko uspešno sadimo. Seveda je to sajenje zahtevalo večje skrbnosti. Sadike so sadili tako, da je bil njihov koreninski sistem vedno obdan s fino zemljo, skrbeli pa so tudi, da se sadike niso preveč izsušile. Ugotovili pa so, da duglazijo jeseni ni mogoče saditi na tleh, ki pričnejo naglo zmrzovati. Zmrzal po saditvi ji najbolj škoduje.
Čas pogozdovanja je pomladi razmeroma kratek. Kljub raznim postopkom za podaljšanje pomladanske saditve kot so n. pr. shranjevanje sadilnega materiala v hladilnikih, vkop sadik na vlažna, hladna mesta, bo pomladi vedno primanjkovalo ljudi za sajenje, ker bomo imeli dela povsod drugod dovolj in ker nikoli ne vemo, ali nam bo vreme naklonjeno. Zato je izraba jesenskih mesecev za pogozdovanje zelo pemembna, saj omogoča boljšo razdelitev dela skozi celo leto.
JACQUEUS GILLIES
Polkovnik na obisku
Izstopil je iz rolls-roycea, ne da bi se ozrl po šoferju, in nekaj trenutkov opazoval s soncem obsijano pročelje mestne banke. Bil je neverjetno miren, glede na to, da bo kmalu nezakonit lastnik sto tisoč funtov.
Čeprav se sploh ni obrnil, je bil vendar prepričan, da po stopnicah prihaja ženska s temnimi očali. V torbici je imela čekovno knjižico in oči so se ji narahlo razširile, ko ga je zagledala. Potem je s svojimi dolgimi nogami hitro smuknila v športni avto. Nekaj trenutkov je sedela z neprižgano cigareto v ustih in roko je stegnila proti žepu. Nato pa se je nagnila nazaj. Prečkal je pločnik in zavihal rokavico iz svinjske kože, da bi pogledal na uro. Bilo je štiriindvajset in pol minute čez enajsto. Bil je točen.
Ko se je vzpenjal po stopnicah, je športni avto odpeljal in s svojini hrupom dvignil jato golobov. V hodniku je opazil dva blagajnika in se obrnil k najbližnjemu. Ponudil mu je svojo vizitko.
Dejal je: „Ali bi poklicali gospoda Fordyca za trenutek?" Hitro se je obrnil in se razgledal okoli sebe. Blagajnik je nekaj zamrmral glavnemu uradniku. Zadaj so se odprla vrata. Glavni uradnik je kmalu pogledal skozi stranska vrata. Bil je neznaten mož in žepe je imel nabasane s kemičnimi svinčniki.
Spoštljivo se je nasmehnil in dejal: „Bi šli za menoj, polkovnik Go-re-Hepburn?“
»Hvala,“ se je okorno zahvalil polkovnik.
Sledil mu je po hodniku v sončen urad, kjer je Fordyce stal ob svoji pisalni mizi in si ogledoval polkovnikovo vizitko. Polkovnik je počakal, da so se zaprla vrata, potem pa se mu je približal. Slekel je rokavico.
„Fordyce?“ je dejal. Ko sta si stisnila roke, je nadaljeval: »Poslal sem vam svojo privatno vizitko, ker ne želim, da bi kdorkoli zasumil kaj o mojem namenu in ker še ne vem, kakšne olajšave mi vi lahko nudite tu v Havertonu." Negotovo je hodil gor in dol in se za trenutek ustavil pri oknu.
Fordyce je sedel. Bil je videti zelo nedolžen z očali v jeklenih okvirih. »Seveda, polkovnik, vso zadevo mi morate malo bolje razložiti. ..“ Potem je zazvonil telefon. Dotaknil se ga je z roko in dejal: »Prosim, trenutek ...?“
Ko je dvignil slušalko, je stal polkovnik dovolj blizu, da je zaslišal stokanje otroka in nizek, trepetajoč glas Fordycove žene: »Stori vse, kar ti bodo ukazali, Alec... prosim te...“
Fordyce je zamižal od groze. Polkovnik pa se je sklonil bliže in pretrgal zvezo. Njegov obraz je bil ledeno mrzel. »Ne poskušajte ničesar! Ne premaknite se, ne govorite, sicer bosta oba mrtva!"
»Moj bog!" Zelo ga je prizadelo. Členki na prstih, ki so še vedno oklepali slušalko, so mu pobledeli. »Saj vendar ne morete .. .“
»Molčite! Tako je domenjeno. Če me ne boste ubogali, boste našli ženo' m otroka mrtva."
. Gubice okrog ust so se mu napolnile z znojem in slušalka mu je padla na pivnik. Polkovnik jo je počasi Pobral. »Vaša žena ima na ušesih elektrodi," je suho dejal. »Če vključijo tok, jo bo zelo bolelo. Sicer bi ozdravela, toda duševno ...“
»Kaj... kaj hočete?"
_ »No, le nekaj denarja." Polkovnik je stopil do okna in pogledal Wal-lacea, ki je stal pri avtomobilu. Ko *e je obrnil, je opazil da se For-dyce krčevito oklepa pisalne mize.
Fordyce je dejal: »Ti umazana svinja ...“
Polkovnik se je obrnil k njemu: »Pazljivo me poslušajte! V petnajstih minutah bom nared. Če pa ne boste sodelovali z menoj, potem ..." Prijel Se je za ušesa.
Fordyce se je zgrozil.
pfCJ .FV“
A repričajte ga
t
nik in da pregledujem vaše delnice na jugozahodu. Potem ko se bova nekaj časa pogovarjala, me boste povabili, da prenočim z vami. Nekaj trenutkov se bom delal neodločnega, med tem časom pa vas bom zaprosil, če lahko odložim prtljago. Odgovorili mu boste, naj jo prinese v sobo. Sedaj ponovite!"
Fordyce je odprl usta, pa jih spet zaprl. Oči so se mu zasvetile.
»Ponovite!" Polkovnik je udaril po mizi. Fordyce je tiho ponovil.
»V redu." Ko je polkovnik spet pogledal na uro, je že bila pol. Nekdo je jahal po mirni ulici. Fordyce se je z robcem obrisal po obrazu, preden je dvignil slušalko.
Malo pozneje je vstopil glavni uradnik. Fordyce se je nekoliko obotavljal in naposled dejal: »Polkovnik Gore-Hepburn je prišel pregledat naše delnice, Pearson."
Polkovnik se je naslonil na stol in suho dejal: »Zelo mi je žal, Pearson, da vas tako vznemirjam. Vendar se moram prepričati o vsem."
»Upam, da bo vse v redu, gospod."
»Zdi se mi, da sem vas zalotil," se je medlo nasmehnil polkovnik. »Vstopil sem, pokazal svojo vizitko in že čez dve minuti ste me pustili samega s Fordycem. Lahko bi mu porinil pištolo za rebra, brž ko so se vrata zaprla."
Pearson si je obliznil ustnice. »Gospod, toda ni videti, da ste ropar!"
Polkovnik je vstal in se važno naslonil na stol. »Malomeščani bi pa res že lahko malo pametneje mislili. Saj dandanes res ne vemo niti, kdo je berač, kajne, Fordyce?“
Fordyce je prikimal. Spet se mu je nabral pot po obrazu. »Boste prenočili pri nas, polkovnik? Z ženo bova zelo ... zelo vesela, če boste ostali tu."
Polkovnik je pogledal na uro. »Odvisno je od marsičesa, vendar bi resničo rad. Dovolite, da pustim prtljago pri vas, dokler se ne odločim? Moj šofer bi se že rad odpeljal po svojih opravkih."
Fordyce je suho odgovoril: »Seveda, Pearson, bi hoteli reči polkovnikovemu šoferju, naj prinese prtljago?"
»Da, gospod Fordyce.“ Vrata so se zaprla za njim.
»Ta vaša predstava ni bila vredna ravno Oscarja." je hladno dejal polkovnik. »Malo bolj se potrudite, Fordyce če ne — “ Segel je po telefonu. »Če ne, vam bom pripravil majhen vrisk, da se vam bo spomin osvežil."
Fordyce se je zdrznil. Polkovnik je pogledal v svoje zapiske: »Če se ne motim, je zaklanica spodaj. Ima navadna, proti jugu zaščitena vrata, ki se odpirajo z električnim tokom. Drži?"
Fordyce je prikimal.
»Kako se odpro vrata?"
»Jaz imam ključ. Pearson ima drugega. Potrebujete oba."
»Vem." Pearson in šofer sta vstopila. Odložila sta tri kovčke in torbo z zadrgo. Polkovnik je rekel: »Hvala, Wallace. Ne zadrži se predolgo!"
Šofer je pozdravil in odšel. Ko je hotel oditi tudi Pearson, ga je polkovnik zaustavil: »Potreboval vas bom kak trenutek, Pearson. Rad bi pregledal zakladnico."
Pearson je pokimal: »V redu, gospod."
Ko je odšel, je polkovnik stopil k oknu, »Minuto in pol sem prezgodnji."
Fordyce je obrnil glavo in vzdihnil: »Ne veste, koliko me vse to stane."
»Stane vas približno sto tisoč funtov, Fordyce.“
Fordyce je pomežiknil in se ozrl proč. »Bojim se, da boste razočarani. V tako majhni podružnici, kot je Haverton, ni toliko denarja."
»Odložite očala, Fordyce.“ Polkovnik se mu je mirno približal.
»Kaj. . . kaj bi spet radi?"
»Odložite jih."
Fordyce ga je ubogal in dejal: »Saj ne vidim brez ..." Njegov glas je utihnil, ko ga je polkovnik udaril po sencih z orokavičeno roko.
»Pri vas je naložen denar dveh tovarn in še dela birminghamske kemične tovarne. Jutri bodo prišli iskat svoje plače. Prejšnji teden ste imeli naloženih devetinosemdeset tisoč funtov. Vaš primer smo raziskovali leto dni, torej so nam znane vse najmanjše podrobnosti. Vzemite spet očala. Tako neumni ste videti brez njih."
Ko si jih je Fordyce nerodno nataknil za ušesa, je polkovnih nadaljeval: »Sedaj me pazljivo poslušajte! Če se boste le enkrat zmotili, ne boste nikoli več videli svoje družine! Vsaj ne pri zdravi pameti! Bo danes kdo dvignil kakšno večjo vsoto?"
»Ne. Mislim, da ne."
»Zelo dobro. Ko bova šla v zakladnico, boste naročili Persanu, naj vsakomur, ki bi hotel dvigniti denar, pove, naj se vrne čez kakšno uro. Lahko rečete, da sem prišel pregledat račune. Vam je jasno?"
»Razumem."
»Vedite, da gre za zdravje vaše žene. Zato bodite pametni in mi povejte, če sem kaj spregledal."
Fordyce se je obotavljal. »Na stopnišču je alarmna naprava, ki jc upravlja skrito stikalo na vrhu. To bi morali vedeti."
»Hvala, Fordyce. Lepo napredujete." Spet je stopil do okna. Počasi je dejal: »Ta razgled skozi okno mi bo vse življenje ostal v spominu. Bi zdaj telefonirali Pearsonu?"
»Vse v redu s Pearsonom? Odlično, Fordyce.“ Ko sta se spuščala po stopnicah, je polkovnik dejal: »Tu nekje je alarmna naprava, kajne?"
Anekdote
Berfranda Russella so vprašali, če popravlja in predeluje dela, ki jih je spisal v mladosti.
„Ne," je pojasnil. »Svoja dela korigiram z novimi deli."
O
»Ljubite Nemčijo!" so vprašali Francoisa Mauriaca, ko so hoteli zvedeti za njegovo mnenje v zvezi s francosko-nemškimi odnosi.
»Tako zelo jo ljubim," je rekel književnik, »da se vsak dan navdušujem ob misli, da sta Nemčiji dve."
O
Delftski župan je bil močno nezadovoljen s sliko, ki jo je bil naročil pri Janu Demulderju. »Bržčas v svojem življenju niste videli mnogo lepega!" mu je dejal.
»Prav imate,” se je strinjal slikar. »Zmerom sem slikal samo župane in glavarje in njihove žene."
O
Ginekolog Bumm je imel tudi strupen jezik in so se ga na izpitih vsi bali. Študentu, ki je na vprašanje o pomoči pri porodu odgovoril čisto napačno, je dejal:
»Izvrstno! Če vzamete zdaj porodniške klešče in treščite z njimi očeta po glavi, ste iztrebili vso družino!
Izberite tudi vi!
® France Planina: SLOVENIJA, turistični vodnik,
192 str., ilustr., zemljevid, pl.	20 šil.
® FOTOVODIČI: Bled, Postojna, Korčula, Pula, Boka Kotorska, Budva, Ohrid, Zadar, Piran-Portorož, zanimivosti v sliki in besedi (v nemščini), posamezni zvezek 32 šil.
® Rafko Dolhar: POT V PLANINE, zbirka črtic iz gorskega sveta, 164 str., slik. priloge, kart.	80 šil.
■ Pavel Karlin: DEUTSCH VON A BIS Z, nemščina za vsakdanjo rabo na potovanju in doma 212 str., br.	17 šil.
® Dumitar Čulič: REISEFUHRER JUGOSLAV/IEN, koristni nasveti za potovanje v Jugoslavijo,
254 str., slik. priloge, br.	63 šil.
® Jože Javoršek: VODNIK PO LJUBLJANI, izvirna interpretacija ljubljanskega mesta, 284 str., pl.	46 šil.
« Dr. Anton Breznik: ŽIVLJENJE BESED, zbornik jezikovnih
obravnav, 360 str., pl.	75 šil.
3 Janez Gradišnik: SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE, zbirka
člankov o slovenskem jeziku, 564 str., pl.	76 šil.
K Janež-Ravbar: PREGLED SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
od prvih začetkov do danes, 400 str., ilustr., ppl. 44 šil.
® Boris Paternu: SLOVENSKA PROZA DO MODERNE, študije o najpomembnejših slovenskih pisateljih,
152 str., br.	22 šil.
Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
Fordyce je pritrdil in pritisnil na stikalo. Po betonskih stopnicah sc kmalu prišli do svetlobe, ki jo je dajala luč na stropu. Skupaj sta odklenila vrata. Potem je Fordyce pritisnil na gumb in vrata so se tiho odprla.
Polkovnik je počasi vstopil in si ogledal dolžino zakladnice. Oči so se mu ustavile na starih knjigovodskih knjigah, škatlah in omaricah. »Stvari, ki jih imate tu ..." S stene je snel glavno knjigo. Odprl jo je in dejal: »Medtem ko si bom stvari ogledal, Pearson, je najbolje, da ugasnete alarmno napravo in naju zaklenete. Tak je običaj. Če bova še kaj potrebovala, bova šla s Fordycom v njegovo pisarno."
»Dobro, gospod."
Ko je že odhajal, mu je Fordyce negotovo rekel:	»Pearson, če bo
medtem kdo hotel dvigniti večjo vsoto denarja, mu recite, naj se vrne čez uro. Recite, da imamo pregled računov ali kaj podobnega."
»V redu, gospod Fordyce.“ Pear-sonovi koraki so odmevali po stopnicah. Polkovnik in Fordyce sta slišala, kako je zaklenil vrata glavnega urada in nato še zunanja vrata Fordy-cove pisarne.
Potem pa je polkovnik mehko dejal:	»Zdaj pa pohitiva, Fordyce!
Kovčke bova morala prinesti dol!"
Povzpela sta se po stopnicah in zagrabila polkovnikovo prtljago. V slabi minuti sta bila že spodaj. Polkovnik je pokleknil na tla in pregledal stare knjige. »Odprite omarice," je suho ukazal.
Fordyce je hodil kot v sanjah. Odklenil je omarice in izvlekel predale.
»Najprej funte," je ukazal polkovnik. »Dvajset tisoč v veliki kovček, po deset tisoč pa v mali kovček in v torbo. Pohitite!" Vedno hitreje sta dihala.
»In sedaj bankovce za pet funtov — napolnite vsak kotiček!" Ko so bili kovčki polni, je pokleknil in pritrdil ključavnice.
Skupaj sta jih odnesla po stopnicah. Fordyce je obrnil stikalo na vratih in zaprla so se. »Avtomatično se zapirajo," je zamrmral.
Kovčke sta položila na tla v For-dycovi pisarni. Polkovnik jih je skrbno razvrstil, tako da so bili na istem mestu kot prej. Posmehnil se je »Zelo ste mi pomagali, Fordyce.“
Fordyce se je naslonil na pisalno mizo. Očala je slabotno držal v rokah. Opazval je polkovnika, ko je spet pogledal skozi okno.
»Dobro, avto se je vrnil." Pogledal je na uro. »Pokličite Pearsona!"
Fordyce se ni premaknil. Polkovnik je zagrabil slušalko: »Pomislite na gospo Fordyce.“
Ko je Fordyce poklical Pearsona, je le-ta odklenil vrata in pogledal v pisarno: »Vse v redu, gospod?"
Polkonik se je nasmehnil.
»Moram vas pohvaliti, Pearson."
»Zelo me veseli, gospod."
Polkovnik se je zravnal. »Bil sem
nared hitreje, kot sem mislil. Ostalo mi je še dovolj časa. Mojo prtljago lahko odnesete v avto."
Pearson je zagrabil kovčke in zaprl vrata. Polkovnik je mehko dejal: »Pol ure ne sme nihče v zakladnico. Fordyce. Takrat bomo tudi vašo ženo izpustili. Vedite, da vas opazujejo. Takoj bom zvedel, če bo kaj narobe."
»Kako pa bom vedel, da ..
»Zakaj ne?" Polkovnik je skomignil z rameni. »Šli boste z menoj skozi glavna vrata, kjer se bova lepo poslovila. Ne pozabite, kaj je posel." Stisnil je pest. »Morate se obnašati čim bolj naravno. No, odprite vrata!"
Šla sta skozi vrata. Polkovnik mu je sledil z dokumenti pod pazduho. V hodniku mu je stisnil roko.
»Zelo dobra podružnica, Fordyce. Bodite pametni, če vas bo kdo hotel oropati!"
Stekel je po stopnicah in skočil v avto. Vrata so zaloputnila in avto je tiho odpeljal.
Fordyce se je vrnil in Pearson mu tiho dejal: »Uganili smo, kaj se je zgodilo, gospod Fordyce. Gospodična Pringle pravkar klice policijo!"
»Nehajte!" je obupano zavpil For-dyce. Stekel je k dekletu. »Nikar ne kličite policije!"
Dekle se je obrnilo in izključilo vtikalo. »Nič ... še nisem rekla, gospod Fordyce. Čakajo na naš poziv."
»Moramo počakati..." Jezno se je obrnil k Pearsonu. »Ujeli so mojo ženo in otroka . . . Čez pol ure pa bo vse v redu." Počasi je odkorakal v svojo pisarno. Vsi uslužbenci so se zbrali pred njegovimi vrati.
Zaslišal je Pearsonov glas: »Telefoniral sem glavnem uradu in omenil, da nas je obiskal polkovnik. Bili so zelo presenečeni in kmalu smo ugotovili, da je resnični polkovnik še vedno v svojem uradu."
Harvil, mlajši blagajnik, je dejal: »Najvažnejše pa je, da ni ničesar odnesel, gospod Fordyce.“
»Saj ne razumete!" Fordyce je dvignil glavo. »Denar je bil v kovčkih, ki jih je odnesel s seboj."
Pearson je odkimal. »Med tem sem telefoniral glavnemu uradu. Kovčke smo mu spraznili, gospod."
»Kaj ste storili?"
»Res je," je pritrdil Harvill. »Kupili smo skoraj celo papirnico, da smo jih znova napolnili. Lahko bi ga tudi poskusili ustaviti, pa smo se bali, da bi vas ustrelil."
Fordyce se je pogreznil v stol. Pearson ga je vprašal: »Mislite, da je vse v redu z vašo ženo in dečkom?"
»Upam," je utrujeno odgovoril.
Medtem ko so vsi mirno čakali, je nenadoma pogledal skozi vrata neki mož.
»Hej, vam lahko kaj pomagam? Saj ste me klicali zaradi ropa na vašo banko!"
r
Avstrijski dogodki V_____________I_____________________
Kdo odloča v parlamentu!
Čeprav je tudi najpreprostejšemu človeku znano, da v državnem zboru, ki je zakonodajna oblast v naši državi, v bistvu odločajo stranke oz. njihove ožje vodstvo, je od 6. marca 1966 le nekam čutiti, da zbor poslancev le ni več telo, ki z dviganjem rok zakone izglasuje, marveč da o njihovih osnutkih tudi temeljiteje razpravlja. Formalno razpravo po sklepih ožjih vodstev strank, ki so v državnem zboru zastopane, zamenjuje čedalje resnejša debata poslancev, ki zastopajo tudi poklicne skupine, iz katerih prihajajo, oz. so izvedenci na določenem področju.
Spričo tega je gotovo zanimivo, kako je po poklicni strukturi sestavljen državni zbor, ki šteje 165 poslancev. Pri tem pade že na prvi pogled v oči, da je med njimi komaj 8 žensk, čeprav je najmanj polovica prebivalcev naše države ženskega spola. Iz tega razvidimo, da smo v naši državi tudi še v drugi polovici 20. stoletja od enakopravnosti žene še precej oddaljeni.
Po poklicu, katerega so se izučili, pa imajo stranke v državnem zboru kot poslance
	DVP	spo	FPD
delavcev	4	13	—
nameščencev	16	22	1
kmetov	21	2	—
samostojnih poklicov 17		5	4
učiteljev	6	6	1
uradnikov	14	7	—
železničarjev	1	5	—
dipl. inženirjev	6	2	—
Od poslancev z	akademsko izobrazbo,		
katerih je 42 ali dobra četrtina, je 23 juristov in doktorjev državnih ved, 9 agrarnih inženirjev, 3 doktorji tilozofije, 2 inženirja tehnike, 2 doktorja obratoslovja ter po en doktor medicine, diplomiran trgovec in magister farmacevt. Od teh je 26 poslancev OVP, 13 poslancev SPO in 3 poslanci FPO. Poklicno gledano jih je 12 nameščencev, 11 uradnikov, 5 kmetov, 4 pravniki, 4 industrijski trgovci, 2 srednješolska profesorja, ter po en davčni svetovalec, zdravnik, notar in lekarnar. Imenovanih poklicev vendar vsi ne izvajajo. 10 od njih so člani vlade, 7 je poklicnih politikov, 33 glavnopoklicnih poslancev 18 pa funkcionarjev Zveze sindikatov.
Od preostalih 97 poslancev jih je 6 funkcionarjev delavskih zbornic, 5 funkcionarjev trgovinskih zbornic, 6 pa funkcionarjev kmetijskih zbornic. 18 poslancev je zaposlenih pri svojih strankah. Poslancev, ki so župani, je 14, predsednikov obratnih svetov jih je 9, 4 pa so funkcionarji v gospodarskih združenjih. Nadalj-nih 5 poslancev so funkcionarji pokojninskih in bolniških zavarovalnic, prosti poklic pa izvaja 13 poslancev. Od še preostalih 12 poslancev jih 6 praktično kmetuje, ostali pa so nameščenci.
Po starosti je 10 poslancev mlajših od 40 let, 61 je starih od 41 do 50 let, 64 od 51 do 60 let, med 61 in 70 let pa je starih 29 poslancev. Od vseh poslancev je le eden nad 70 let star, mlajši od 30 let pa je tudi le en poslanec. Njihova povprečna starost se giblje pri 53 letih.
AVSTRIJA
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja
—	7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas —
14.45	Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda
—	22.10 šport z vsega sveta.
Sobota, 2. S.: 6.05 Govori Fritz Schiliing — 6.09 Pet minut agrarne politike — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Iz literarne delavnice —
15.00	Mojsterska dela 20. stoletja — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje — 18.45 Resna glasba
—	20.00 Ob 180 letnici smrti Schopenhauerja — 21.00 Festival du Hainut 1967.
Nedelja, 3. 3.: 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Lepa umetnost — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Orkestralni koncert — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.15 Stališče — 13.30 Operni koncert — 14.30 šolar Gerber, roman — 15.00 Koncert — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Znameniti znanstveniki — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Dunajski solisti
—	21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj.
Ponedeljek, 4. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Pogled v literarne revije — 17.30 Aktualnosti s kr-
Podjunski trgovski CENTER
bratje Rutar & Co.
Dobrlo vas - Eberndorf
Nudi tudi za
Jožefovo
NAJVEČJO IZBIRO
Gostilna odprta
ščanskega sveta — 18.45 Šansoni — 19.45 posebej izbrano — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Dunajska šola.
Torek, 5. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 17.15 Proces gospe Fleury, pripovedka —
17.30	Znanje časa — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Eurolight.
Sreda, 6. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Nove pesmi Hansa Faberja Perathonerja — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Šansoni —• 20.00 Atil la, opera.
četrtek, 7. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.15 Sodobna avstrijska literatura — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Orkestralni koncert — 21.00 Dva krat dva je pet — 21.30 Osmrtnica za časa življenja.
Petek, 8. 3.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 18.45 šansoni — 20.00 Jutranja zarja partizanov — 21.15 Zabavna glasba.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba —
9.00	šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa
—	18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 2. 3.: 7.55 Domači vrt — 14.00 Zabavna glasba za orkester — 15.00 Noč obljube, roman —
15.30	Koncert po željah — 17.10 Nova pota pri popevkah — 18.00 Vaš hobby — 18.45 Kulturnopolitične perspektive — 20.10 Za mesto in podeželje — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 3. 3.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert z VVilhelmom Rudnigerjem — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Čuvar kita, pripovedka —
17.05	čaj ob petih — 18.00 Ogledalo koroškega tiska
—	18.20 Igra Alfred Scholz — 18.30 Pogovor o umetno-
sti — 18.45 Pridite in pojte — 19.30 Govori koroški deželni glavar — 20.05 Kabaretistična analiza — 20.40 Melodije iz operet in musicalov.
Ponedeljek, 4. 3.: 9.30 Širni pisani svet — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura
—	17.10 Glasba je konjiček — 19.15 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.10 Danton in Robespier — 21.30 Glasba za zabavo.
Torek, 5. 3.: 9.30 Glasba za zabavo — 14.00 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Nova koroška pesem — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Svet je lep — 18.00 Oddaja za delavce — 17.15 Slišiš pesmico
—	20.10 Orkestralni koncert.
Sreda, 6. 3.: 9.30 Iz novih knjig koroških založb —
9.45	Deklica zapleši — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Sezona na smučiščih in parketu — 18.00 Znanstveni knjižni pogovor — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Nežna glasba — 21.00 Brati in razumeti.
četrtek, 7. 3.: 9.30 Dežela Drave — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Pomoč za razvoj —
15.45	Prodaja s pomislekom, pripovedka — 17.10 Hudobna ura — 18.00 četrt ure kmetijske zbornice — 19.15 Vedro in veselo — 20.10 Alpska lovska ura —
21.00	Veselo petje, veselo zvenenje.
Petek, 8. 3.: 9.30 Ljudska glasba z Egipta — 14.00 Pravljice v narečju — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna
—	18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.30 XY ve vse — 20.10 Koroška pesem in njeni pevci — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 2. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 3. 3.: 7.30 Duhovni nagovr — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 4. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in dom — 18.00 Poje pevski zbor France Pasterk - Lenart.
Torek, 5. 3.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Cerkev in svet.
Sreda, 6. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 7. 3.: 14.15 Poročila, objave — Solistična ura — Stari izreki v novi obleki.
Petek, 8. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Za krmilom.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 2. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Igrajo naši domači ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Rimske pinije, simfonična pesnitev — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Igra, podlistek —
17.05	Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.00	Melodije se vrstijo — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 3. 3.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 O pastirčku, ki je rad pel, otroška igra —9.05 Voščila
—	10.00 Še pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Športno popoldne — 17.05 Pojo znameniti operni pevci — 18.30 Godalni kvartet v A-duru — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 4. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Cocktail lepih melodij — 12.10 Brodnika — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor Jože Hermanko —
17.05	Pojeta Nada Vidmar in Friderik Lupša — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Orkester
Sobota, 2. 3.: 17.00 Dektari, doživljaji zdravnika — 17.50 Za družino — 18.30 Dober večer v soboto — 19.00 Družina Feuerstein — 19.15 Čas v sliki — 20.00 Komentar Huga Portitscha — 20.15 Mladina, pomlad in ljubezen — 22.15 Športni dnevnik.
Nedelja, 3. 3.: 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 17.00 Mario — 17.30 Film zate — 18.00 Karl Heinrich Waggerl bere lastna dela — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 Čas v sliki — 19.30 športni pregled
—	20.15 Kralj Richard II, drama — 22.25 Vroče ure Montparnassa.
Ponedeljek, 4. 3.: 18.00 Francoščina — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19 45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.25 Posebej za vas.
Torek, 5. 3.: 18.00 Angleščina — 18.30 Gradiščanska
—	19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Komedija na mostu, komična opera
—	21.55 Forumski pogovor.
Sreda, 6. 3.: 11.15 Dnevnik ženske — 13.15 Telešport
—	17.00 Pavliha in snežni velikan — 17.35 Flipper —
18.00	Za družino — 18.30 Kulturne aktualnosti — 19.00 Tammy — 19.45 čas v sliki — 20.15 Ljubezenska pisma z Engadina — 22.00 Inozemski odmevi.
čotrtok, 7. 3.: 10.30 Viri zgodovine — 11.30 Sveti Wolfgang — 12.00 Komentar k časovnemu dogajanju
—	18.00 Italijanščina — 18.30 Športni kaleidoskop —
19.00	Nočni kurir javlja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Stric Vanja, igra — 22.25 Humphrey Bogart.
Petek, 8. 3.: 11.00 Svet se trese — 18.00 Francoščina
—	18.30 Podobe iz Avstrije — 19.00 Tajni nalog za Johna Drakeja — 19.21 Gotovo vas bo zanimalo —
19.45	čas v sliki — 20.15 človek ne jezi se — 21.15 Prosimo, odložite — 22.25 Blues festival.
C/3
NOVICE I
iz i!
V Ptuju so kraljevali kurenti
Kakor na Koroškem Beljak, tako si je v Sloveniji zadnja leta Ptuj osvojil naslov „pustnega glavnega mesta Slovenije". Letos je to starodavno mesto svoj pust praznovalo še posebej slavnostno, kajti številni udeleženci se tokrat niso le naužili pustnega veselja, marveč tudi zaželje-nega zgodnjepomladnega sonca.
Še bolj kot prejšnja leta je bil Ptuj minulo nedeljo natrpan s številnimi folklornimi skupinami Podravja in Pomurja in s še večjim številom radovednih obiskovalcev, ki so prišli v Ptuj tudi preko meje iz Štajerske in Koroške.
Ptujske pustne prireditve „kurentova-nje in karneval" so si osvojile mednarodni sloves. Prireditelji, to je Zavod za folklorne in karnevalske prireditve je namreč dal pustovanju v Ptuju vsebino revije pustnih šeg in navad na Dravskem polju. Poleg kurentov, ki so že sami zase občudovanja vredna zanimivost, prikazujejo folklorne skupine stare pustne šege in navade in to v vedno večjem številu. Kakor prej, so se tudi v nedeljo predstavili orači, pokači, kopjaši, kopanjarice, polharji, borovi gostivanjci in še številne druge skupine, ki so se dopoldne razvrstile na stadionu „Drave", popoldne pa so uprizorile po mestu sprehod karnevalskih skupin.
Pustni vrvež tokrat ni bil velik le v Ptuju, marveč tudi po vseh večjih in turističnih krajih Podravja in Pomurja, v Radgoni, Radencih, Ljutomeru in Murski Soboti ter še drugod.
BiIly Vaughn — 20.00 Simfonični koncert — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 5. 3.: 8.08 Operna matineja — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Diverti-mento št. 7 v D-duru — 12.40 Pihalni orkester Milice
—	14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana
—	18.15 Slovenska zborovska glasba — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Pevec Ivica šerfezij — 20.00 Harlemska balada, radijska igra — 20.56 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij.
Sreda, 6. 3.: 8.08 Glasbena matineja s kitaro in pihali — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Zgodba o najlepšem, glasbena pravljica — 11.15 Slovenske narodne in narodno zabavne — 12.10 Vlaški plesi
—	12.40 Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo
—	14.35 Voščila — 15.45 Tobias Mindernickel, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza.
četrtek, 7. 3.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Pozdrav iz Makedonije — 11.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.10 Odlomki iz opere Zrinski — 12.40 Pihalni orkestri — 15.40 Violinist Dejan Bravničar — 17.OS četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja
—	18.15 Jezikovni pogovori — 19.15 Pevka Marjana Deržaj — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 8. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pet pesmic za Dan žena — 11.15 Igramo za vas — 12.10 Tri domače pianistke — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni zagledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Pevec Dušan Jakšič —
20.00	Glasbeni cocktail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Nedelja, 3. 3.: 9.25 Poročila — 9.30 Dobro nedeljo
—	10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mokedajeva matineja — 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 19.15 Gora skrivnosti, serijski film — 19.45 Filmski burleski — 20.00 Dnevnik — 20.50 Magazin — 21.50 športni pregled — 22.50 Dnevnik.
Ponedeljek, 4. 3.: 14.50 šolska oddaja — 15.45 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet, oddaja za otroke — 17.30 Od zore do mraka — 18.00 Obzornik — 18.30 Portret dr. Franje Bojc-Bidovec — 18.50 Reportaža: Skopje — 19.20 Kuharski nasveti — 19.45 Skladbe Mikisa Teodorakisa — 20.00 Dnevnik — 20.35 Trenutek 68 — 21.35 Cirkus v hiši, serijski film — 22.15 Poročila.
Torek, 5. 3.: 14.50 Šolska oddaja — 15.45 Angleščina
—	18.05 Poročila —■ 18.10 Risanke — 18.25 Normiranje slovenskega knjižnega jezika — 13.50 Svet na zaslonu: Venezuela — 19.30 Obzornik — 20.10 Šepetanje na blazini, celovečerni film — 21.40 Marij Pregelj — 22.10 Poročila.
Sreda, 6. 3.: 17.10 Poročila — 17.15 Tetina ohcet, lutkovna zgodba —• 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Obzornik
—	18.20 Ne črno, ne belo; oddaja za otroke — 19.05 Glasbeni laboratorij — 20.00 Dnevnik — 20.25 Nogometna tekma Real Madrid — Spartak — 22.15 Ameriška pevka Ruth Reese — 22.50 Poročila.
četrtek, 7. 2.: 14.50 šolska oddaja — 15.45 Nemščina
—	17.10 Poročila — 18.15 Tiktak, zgodbe iz ilovice —
17.30	Daljnogled, oddaja za otroke — 18.00 Obzornik
—	18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža: Titograd
—	19.05 Humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Svet brez sovraštva, drama — 21.35 Glasbena oddaja
—	22.00 Poročila.
Petek, 8. 3.: 14.50 šolska oddaja — 17.25 Poročila —
17.30	Moj prijatelj Flicka, serijski film — 18.00 Obzornik — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 Telekomunikacijska sredstva — 19.35 Salon za smeh — 20.00 Dnevnik — 20.35 Primer dr. Laurenta, celovečerni film.

ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene žene in mame
Uršule Kupper
roj. Schuster
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu pokojnice, z darovanimi venci in cvetjem ter pismeno izrazili svoje sočustvovanje z nami. Posebno se zahvaljujemo še gospodu dr. Zeichnu za tolažilne besede in za skupno z gospodoma Orelom in dr. Zablatnikom opravljene pogrebne obrede.
Tomo Kupper
z družino
AVSTRIJA
			I	m	i L	
						JUGOSLAVIJA