Mnlšttfo in ipMtro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj a
Z uredništvom se more govoriti f*fth dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
MmMm listu:
Celo leto....................r2	K
Pol leta......................6	K
Četrt leta.................... 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 23. maja 1910.
Letnik II.
Ljudstvo govori,
Vsled nadomestne volitve po rajnem gospodu Je-žovniku, državnemu poslancu za okraj Marenberg— Slovenjgradec—Šoštanj—Gornjigrad, je Slov. kmečka zveza zopet poklicana v volilno borbo. Po, jižidu zadnjih deželnozborskih volitev, pri katerih je K. Z. ravno v teh okrajih slavila popolno zmago ( načf „najboljšimi izmed najboljših“ liberalcev, kakor so se gospodje od na.sprotne strani sami začeli kvalificirati — izid nadomestne volitve ni več dvomljiv. Zato pa tudi ljudstvo z zaupanjem gleda v volilno borbo in z veseljem (pričakuje dneva, ko bo tudi v državni zbor lahko poslala pristaša S. K. Z.
Včeraj dne 22. maja so se vršila zaupna zborovanja S. K. Z. za marenberški okraj v Vuzenici, za slovenjgraški v Slovenj gradcu, za šoštanjski v Velenju, da, se zaupniki pogovorijo o bodoči yolitvi in si postavijo kandidata. Iz gornjegrajskega okraja se je od več strani izrazila želja, da se vrši zaupni shod drug dan, kar se bo tudi zgodilo. ' Toda tudi iz teh okrajev so došli glasovi, i iiz katerih ' se dovolj jasno spozna, koga si želi tudi ta okraj za kandidata, tako da se sme smatrati kandidatno vprašanje za S. K. Z. enotno in povoljno rešeno. Evo poročil % zaupnih shodov.
Vuzenica.
i
Tukaj se je vršil v nedeljo dne 22. maja popoldan zaupni shod volilcev marenberškega okraja. Predsedoval je deželni in državni poslanec gospod.. Pišek. Udeležili so se shoda uplivni in veljavni zaupniki sosednih far. Po govoru poslanca gospoda F. Pišeka so se soglasno izrekli za kandidaturo deželnega poslanca gosp. dr. V e r s t o v Š e k a za državni zbor. 'Iz raznih krajev so izrazili željo, tla se tudi med njimi vrše politični in gospodarski shodi. Poslanec Pišek jim je obljubil, da bode K. Z, shode ob priložnosti priredila. Vse kaže navdušenje za, našo stranko in zmaga dr. V e r s t o v š e k a je nedvomna.
Slovenjgradec.
Zaupni shod, ' sklican od odbora K. Z. za celi slovenjgraški okraj, se je vršil popoldne po večernicah v dvorani Narodnega, doma. Vkljub jako nestalnemu vremenu je bil dobro obiskan. Na zaupnem shodu je vladalo popolno soglasje, ki ga ni motila niti najmanjša nezadovoljnost in ebenem pra,v veselo in
zmagovalno razpoloženje. Predsedoval je odbornik K. Z. Ivan Schöndorier,
Govoril je mestni župnik Alojzij Cižek o lastnostih, ki jih mora imeti 'kandidat slovenskega kmečkega ljudstva.
Kot zastopnik osrednjega odbora K. Z. je govoril profesor dr. Hohnjec. Omenil je politični položaj, v katerem je sedaj slovensko ljudstvo in njegovi zastopniki v državnem in štajerskem deželnem zboru. Iz tega je izvajal tiste sposobnosti, ki jih mora imeti zastopnik slovenskega ljudstva v tako resnem in težavnem času. Določitev za to sposobne osebe prepušča popolnoma zboru zaupnikov.
Soglasno se je nato sklenilo, ' da ' je kandidat kmečkega ljudstva in njega pravih prijateljev prof. dr. V e r s t o v; Š e k v Mariboru.
Ko je končno predsednik Sehöndorfer vprašal navzoče, ali je kdo proti tej (kandidaturi, se ni nihče oglasil.
Velenje.
Lepo število veljavnih in uplivnih mož \ iz jšo-štanjskega okraja se je na klic S. K. Z. zbralo zadnjo nedeljo dne 22. maja v velenjskem (društvenem domu, da se posvetuje in sklepa o kandidatnem vprašanju. Shodu je bil predsednik velenjski župan gospod Skaza, podpredsednik {šentiljski župan g. Koren.
Soglasno in z navdušenjem so se zaupniki izrekli za kandidaturo svojega / rojaka, ( dež. poslanca dr. Verstovšek a.
Gospod župan Skaza je v vznesenih in plamtečih besedah navduševal navzoče za agitacijo v volilni dobi, ' da bo postavljeni kandidat tem ( sijajnejše zmagal. Ene misli in enega duha; smo se potem zopet razšli.
Filijalka.
Čutimo se primorane, Še enkrat se ozreti na celjsko Zadružno zvezo in njen letošnji občni zbor. Zgodilo se je .toliko interesantnih in pikantnih podrobnosti, da je za nas neobliodno potrebno, da jih pribijemo ali pa ponovno označimo.
Za nas najzanimivejša, za Zadružno zvezo v Celju pa najznačilnejša, je gotovo že omenjena izjava dolgoletnega predsednika nadzorstva dr. Brenčiča, „da je I uradništvo Zadružne zveze samo filijalka strankarskih — seveda liberalnih i— listov.“ To kon-
statiranje moža, ki razmere dobro pozna,, je zlata vredno. S tem je odpadlo zadnje slepilno sredstvo, s katerim so celjski zadrugarji varali ljudi okoli po svetu, da so samo gospodarska organizacija, ki se v. politična vprašanja ne vmešava, da stoje nad strani kami in kako se že glase Številne fraze v tem oziru., Za vsakega, ki ga, luna ne trka, velja sedaj neizpodbitno dejstvo, da je Zadružna zveza v Celin popolnoma liberalen zavod, ki porablja svoja sredstva v to, da vzdržuje liberalno-strankarske, z najhujšo zagrizenostjo in zagamanostjo pisane liste in redi cel Štab dobro plačanih liberalnih agitatorjev. Vsak naš' človek se mora popolnoma zavedati, da je vsak vinar, ki pride od naše strani v te liberalne kase, »naravnost izdajstvo na naši stvari. Vsakemu izmed nas pa mora (biti popolnoma jasno, da je pač gmotna podpora gnilega j in propalega liberalizma, hajusodepcl-nejša in za vsakega treznega pristaša direktno izzivanje. Ne ravno častno podpiranje liberalne stranke iz naših vrst mora totalno i izginiti. Najnatančnejša ločitev od zveze, ki je filijalka liberalizma, mora bili naša deviza.
Ker smo že pri filijalki liberalne misli, naj podamo še nekoliko pikanterij. Hofrat Ploj je bil kandidat v načelstvo Zadružne zveze, a je žalostoo propadel. (Gospod hofrat se bo počasi tako privadil propadanju, da bo za gibanje v nasprotni smeri popolnoma nesposoben. Op.ur.) Vsešteviljie usluge, ki ’jih je skazal liberalcem, mu niso nič pomagale in ga niso rešile sramote. Dobil je košarico, kar pravzaprav na stara leta ni nič čudnega. Vse hofratovo tekanje za mladoliberalci je bilo brezuspešno. Ti ga imajo pač radi za stafažo in za izrabljanje, a zaupajo mu pa le ne. Vse drugače je pa z dr. Rosino. Akoravno se pogosto čuje, da ’gospod doktor ni in noče biti liberalni voditelj, je vendar zopet izvoljen za predsednika lili-jalke liberalnih agitatorjev. Oni, ki so volili dr. Rosino za predsednika liberalne zveze, že vedo, zakaj so to storili in mu gotovo zaupajo. Vsa, poročila o dr. Rosinovem neliberalstvu morajo biti zato iz, trte izvita, ker je pač nemogoče, |ia bi načelnik liberalne zveze, ki tvori temeljni kamen in glavno oporo vsega liberalnega bitja in žitja na. Spodnjem Štajerskem, ne bil liberalni voditelj.
Se nekajt,Narodni Dnevnik“ poroča, da se je hotelo iz zveze popolnoma izbacniti liberalna generala dr, Kukovca in dr. Božiča,. To je vsekakor f zelo slabo spričevalo za duševne zmožnosti teh dveh jmla-doliberalnih voditeljev. Izkušeni starejši liberalci mo-
Jfc» O t: > LISTEK,
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopisne črtice — spisal A. Cilenšek.
(Balis]
Ako so te razmere ugodne — no, potem imaš opraviti z zelo strmim in težavnim snežnim pobočjem. Ob količkaj mehkem snegu se je pa resno bati plazov in zavratnih, skritih, ledeniških razpok.
Dogodi se tudi, da zapre turistu nadaljno pot previseči sneg tik pod Rottalskim sedlom, kakor se je pripetilo izvrstnemu vodniku Kristijanu Inäbnitu, ki se je vsled tega ponesrečil dne 7. julija 1880.
Preden vstopimo na strmo pobočje, si sk/bno pritrdimo dereze, da nas ponesejo v zračne višave Jungfrauske.
Ob prvem pogledu v ledeni križ-kraž nad seboj me nehote spreleti groza in hoče se me lotiti ma-losrčnost; a ko se vspnem za vodnikom na prvo ledeno skalo, polasti „se me naenkrat neka divja kljubovalnost — potuerunt hi et hae, cur non tu Aloy-sie! si mislim.
Krčevito se oprijemljemo z golimi rokami^ svojih cepinov — vodnik je že davno shranil svojo le-ščerbo v nahrbtnik — ter se dvigamo ob groznih in temnih žrelih v sinji zrak. Hvala Bogu, da ni treba sekati v trdi led stopinjo za stopinjo r- to težavno in naporno delo je opravila par dni poprej neka druga partija.
Zdaj balansiramo po ozkih, ' gladkih mostovih na,d globokimi, temnimi razpokami,, zdaj zopet plezamo ob navpičnih stenah teh razpoki in tik nad zevajočimi žreli: res to je hoja, ki napolnuje samozavestnega in močnega moža z divjo radostjo, slabotnemu pa prav lahko prinese neizprosno smrt!
Malo pred peto uro stopimo na Rottalsko sedlo (8857 m). Iz temnih globeli Rottalskega kuloarja nam veje ledeno-mrzla sapa v razgreta lica t— 1 naglo jo zavijemo pravokotno na desno tja proti ostremu jugo-zapadnemu grebenu, ki nas bode vodil na Jungfrauski vrh.
Tik pred- njim naletimo na ono partijo, ki nas je došla na Gornjem Mönchjoehu ter ' je pred nami nastopila nevarno pot na Rottalsko sedlo. Turisti in vodniki so ležali vznak v snegu; bili so očividno zelo utrujeni — saj so nosili seboj velik fotografični aparat z vsemi pritiklinami.
Želeč jim dober počitek začnemo takoj plezati po ostrem 1 in silno strmem ledenem grebenu' navzgor.
Tudi «tukaj naletimo na stopnice, ki nam izdatno olajšujejo vratolomno hojo. S pomočjo cepinov naglo pridobivamo na višini, dokler nas navpična ledena stena ne prisili, kreniti na levo.
T(ik nad navpičnimi Rottalskimi stenami, kojim ne vidiš do dna, korakamo par minut previdno povprek, potem telovadimo zopet % ure po skalnatem grebenu strmo navzgor, dokler ne zgine v vertikalnem ledu vshodne Jungfrauske stene.
Zato krenemo po nadelanih stopnicah malo na levo ter se vspnemo slednjič na velikansko skalo, katero krije danes zelenkast led. Ako na tej zadnji u-itrdbi Jungfraue zdrkneš, smelo lahko zakličeš, pred-no telebiš v grozno globočino: Addio mondo mio!
Se par sto korakom po silno strmem snežišču, in mi stojimo na ozkem 4166 m visokem grebenu — na vrhu! —--------
Pač zaman bi si prizadeval, zadostno opisali občutke, ki so mi napolnili srce in dušo v trenutku, ko sem vprvič stopil' na ponosno kraljico Bernskih alp! —
Mahoma je bil pozabljen ves velikanski trud in napor; čutil sem se vzvišenega nad vse skrbi, ki tarejo revno človeško srce globoko tam doli v solznih
dolinah. Zdelo se mi je, da sem se za vselej poslovil od nemirne zemlje ter stojim na pragu vse osrečujoče večnosti.
Pač je imel prav oni pobožni menih, ki je zapisal na samostanska vrata: f Solitudo coeli janua! Blaženi mir in sveta tihota, ki vladala v teh zračnih višinah, ' morata vzbuditi v vernem srcu neodoljivo hrepenenje po večnih višavah tam gori f nad zvezdami.
Silni mraz prisili' mene In tova,riša, ' prekiniti resne misli, ki so nama silile v dušo.
Da si ohraniva telesno gorkoto, zavijem se v dolgi Billrothov plašč, moj tovariš pa obleče svoj ha-velok. Ušesa zavarujeva z žepnimi robci, a roke pa vtakneva v tople rokavice.
Vsa srečna sva bila, da nama je bilo dano, ob tako idealnem vremenu zreti raz ponosni vrh tja v ledeno krasoto bližnjih in dalnjih gora.
Prvi žarki vshajajočega solnca so ravnokar zlatih snežnobelo glavo Montblankovo, ki zavzema v koncertu evropskih gorskih veličanstev prvo mesto.
Prav pritlikavo se nama dozdeva mnogoštevilno spremstvo, ki ga obdaja od vseh strani. Edinole izi razovita ost Matterhornova 1 mu f dela;' uspešno konkurenco.
Tik pod nogami v omotični globočini zreva v ozko Lauterbrunnensko dolino, prepleteno s srebrnim trakom Bele Liitschine. Mesta in vasi, jezera in reko se neprestano vrstijo pred najinimi očmi.
In kako veličasten je Še-le bližnji gorski svet s svojimi blestečimi snežniki in razoranimi ledeniki!
Pred vsem občuduje oko ' krasoto Aletschglet-scherja, f ki se kakor velikanska reka' vije med mogočnimi grebeni. Na levo in desno se ponosno vspe-njajo v sinji zrak smeh vrhovi Bernskih planin :i Mönch, Eiger, 'Wetterhorni, Schneehorni, F. oster’ aarhorn, Grindelwaldski in VaJiŠki Fiescherhorni, Aletschhorn.	(Dalje prih.)
rajo imeti zelo, zelo slabo mnenje o'teh "dveh gospodih, da jima niti toliko ne zaupata, da bi ju sprejeli v načelstvo liberalne zveze. Slava Kukovčeva še pri lastnih pristaših ni ravno velika.
Toliko za danes o lilijalki liberalne kramarije v .Celju, pri priliki pa Še kaj.
Slovenska Straža na dein. — Protestni shod v Polzeli.
V nedeljo dne 22. t. m, je ljudstvo prvič odločno govorilo proti izzivajočemu, [delu nemških društev šulvereina in Südmarke. Vrli Polzelčani in Savinča-ni so pokazali s svojim nastopom, da so pripravljeni, se vpreti z vso silo uresničenju nemškutarskih nakan in ustanovitvi nemškutarskih šol ( na slovenskem o-zemlju.
Gornji prostori gospoda Cimpermana so bili natlačeno polni. ,'Nestrpno so pričakovali zbrane množice začetek shoda, za katerega sta si stekla gospod župnik Atteneder in vrli narodni trgovec Golihleb največ zaslug.
Deželni poslanec gospod [Terglav otvori shod'v imenu Slovenske kmečke zveze in Slovenske Straže, in povdarja veliki pomen današnjega zborovanja.
Nato govori dr. K. Verstovšek obširno, razumljivo in temeljito ;o Šolskem vprašanju, zlasti pa o nam nad vse nasprotnih društvih. Ni mogoče popisati njegovega govora; deželni poslanec ga mora objaviti, da čitajo in premišljujejo ljudje tudi po drugod njegove besede, posebno tam, kjer se pripravlja pot za šulvereinske šole. Njegove besede so padle na rodovitna tla. Takega navdušenja ljudje Še ne pomnijo pri kakem govoru.
Navdušenemu govorniku so šle besede iz srca, in so segale v srce. Pritrjevanje za pritrjevanjem, odmev z a« odmevom je dokazoval, da kar gori v čutečih srcih vseh poslušalcev. Odločni protesti proti nakanam na slovensko Savinsko dolina’so se slišali iz vrst vseh navzočih, tako prepričevalno je pojasnjeval govornik to velevažno vprašanje.
Tihota in mir sta pa zlasti nastala, ko je dež. poslanec s čarobno močjo vplival na zbrane in jim označil pot naših otrok, dečkov in deklic, v življenje, in se skliceval na materino ljubezen do otroka in na očetovsko resno skrb za svojo deco. Bil je pretresljiv prizor in marsikatera mati si je otrnila solzo za solzo. Očetje so pa glasno in odločno klicali, da ne prodajo svojih otrok nemškutarskemu in nenasitljivemu žrelu.
Ko lje govornik po skoro poldrugournem govoru končal, so mu vsi burno klicali živio in se mu zahvaljevali za lepe besede.
Nato je povzel besedo gospod župnik Atteneder, ki je označil svoje stališče kot dušni pastir nasproti nameravani šulvereinski šoli. Kot tak je dolžan skrbeti v fari iza mir; dobro pa ve, da izgine iz občine mir, z onim dnem, 1 ko se osnuje Šulvereinska Šola, zato je in mora biti proti nji že iz tega razloga. In proti je pa tudi iz narodnega stališča.
Gospod nadučitelj Farčnik izjavi, da so v tem oziru vsi učitelji popolnoma na naši strani.
Posestnik gospod Gorič navdušuje žene, da držijo može doma, da se ne bodo v 'pijanosti dali ou nasprotnikov preslepiti.
Posestnik gospod Bošnjak iz Braslovč v izbranih besedah opisuje razmerje med nemškutarstvom in domačim ljudstvom.
Poslanec Terglav f govori p razmerah v deželnem zboru in povdarja, da so ravno Ji gospodje, ki se zdaj tako prilizujejo Polzelčanom, da bi jih pridobili na lim zaradi šulvereinske Šole, povzročili v deželnem zboru najhujši naš odpor z obstrukcijo, ker niso nikdar hoteli ugoditi ne našim narodnim in celo ne našim' gospodarskim zahtevam. NaglaŠal je razne krilvice, ki še gode slovenskemu ljudstvu od štrani nemškutarjev. iZa svoja izvajanja je žel mnogo pritrjevanja.
Svari Polzelčane pred neprevidnimi koraki in poda več prilik iz življenja pravih nemškutarjev-re-negatov. Ko je sklenil z besedamip „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada“, se je' slišal le en glas: Fej odpadnikom.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, poda dež. poslanec dr. Verstovšek Še teč pojasnil' in znova vspodbuja ljudstvo na odločen odpor. Prečita pismo, katero je odposlal odbor S. K. Z. iz iMozirja. Izbrane besede, katerim je podal poslanec s čitanjem zares silno moč, so vzbudile navdušenje, da je .(moral skoro pri vsakem odstavku odnehati. Pismo se bode objavilo ,v „Obrambnem Vestniku.“
Za tem se je prečita! naslednji protest, katerega so sprejeli zborovalci z navdušenjem in soglasno:
Fa shbdu dne 22. maja na Polzeli zbrani prebivalci polzelske občine in zastopniki sosednih občin bavinske doline prav, odločno protestiramo proti temu, ua bi nekaj privandranih f tujcev tukajšnjih tovarn v zvezi z vsenemškim Šulvereinom kalilo mir med slovenskimi prebivalci Savinske doline. Obljubu-jemo pa_ l. 1 ^ bodemo skušali z vsemi postavno dovoljenim^ sredstvi preprečiti ustanovitev nameravane šulvereinske sole. Opozarjamo pa tudi tišje stari-so, da jih. n6 smatramo za svojo domaöino, ki bi prodali svoje otroke v potujčevanje.
SC Ne pozabite na Št. Ilj!
»
Politični pregled.
Volitve v Bosni,
Minuli teden so se vršile prve volitve v Bosni in Hercegovini. Dosedaj je volila kmečka kurija. Volilni boj je bil zelo živahen, udeležba ' pri volitvah številna,, a se je vendar izvršilo vse v najlepšem reA du. Akoravno so pri vseh treh veroizpovedanjih nastopile po dve stranki, se je vendar zasledovalo samo borbo med katoliškimi Hrvati z napetostjo.
Pri mosleminih in pri Srbih je po ena stranka tako močna, da nasprotna niti v poštev ne pride. To se je pokazalo tudi pri volitvah. Pri Srbih je izvoljeno vseh 17 narodnih kandidatov skoro soglasno, pri mohamedancih je pa zmagala na vsej črti ■ narodna organizacija in je število glasov nasprotne samostojne stranke zelo majhno.
Med Hrvati je bilo pa razmerje ' med obema strankama bolj enako in zato izid bolj negotov. Rezultat je sledeči: Hrvaška katoliška udruga si je priborila dva mandata, Hrvaška zajednica pa 5. Sijaj-nejši vspeh Zajednice je pripisovati dejstvu, da so lo podpirali frančiškani!
[ Sankcija hrvaške volilne reforme.
„Obzor“ poroča: Ban Tomašič se odpelje v nedeljo dne 22. t. m. s predlogo glede volilne reforme,, ki jo je do takrat hrvaški sabor že sprejel, v Buda-pešto.
V pondeljek se vrši tam ministrski svet: in še ta dan bo sprejet ban od kralja v posebni avdijenci, v kateri bo sankcionirana volilna, reforma.
Nemci proti italijanskemu vseučilišču.
Italijanski poslanci so danes sprejeli svoje plačilo za podpiranje Bienerthove vlade in Nemcev v zadnjih mesecih.
Dne 20. maja je zboroval nemški vseučiliški odbor. Seje so se udeležili zastopniki nemških buršev in odposlanec vseučiliškega senata Wettstein. .Odbor se je po daljši debati izrekel proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju. Kje bi se naj ta fakulteta ustanovila, o tem se ni razpravljalo, pač pa so se Nemci izrekli z vso odločnostjo proti temu, da bi se priznala veljavnost izpitov, položenih na italijanskih vseučiliščih.
Poslanec dr. Hofmann-Wellenhof se je izrekel proti Trstu kot sedežu italijanskega vseučilišča ter je priporočal, da se naj laška pravna fakulteta osnuje v Roveredu.
Ta sklep nemškega vseučiliškega. odbora je napravil uničujoč vtisk na italijanske poslance. Italijani so izjavili, ( da bodo iz je g a sklepal1 izvajali konsekvence ter spremenili svojo taktiko in svoje postopanje napram vladi in nemškim strankam. Nadalje so izrazili svojo bojazen, da pride do demonstracij v Trstu, Rimu in po drugih italijanskih mestih.
f 'f Katoliško gibanje na Španskem.
Španska, duhovščina in katoliki se pripravljajo na težke boje, ki jih čakajo. Sedanja vlada bo sigurno pomagala zbornici krčiti [pravice cerkve. Nasprotniki cerkve s senatorjem Canalejas na čelu nameravajo zapričeti boj proti svobodščinam cerkve, a katoličani so že dalje Časa pripravljeni.
Španski Škofje in vernikif so že prevideli nevarnost in. so v vsaki župniji osnovali organizacije, kojih naloga je, pomagati vernikom pri obrambi cerkvenih pravic. V vsaM župniji se tudi pridno razvija socialno delovanje. Župniki navdušujejo ljudstvo k združitvi in k razmotrivanju skupnih zadev. Španske katolike preveva nov, svež duh.
Raznoterosti.
Opozarjamo vse somišljenike, da vpošiljajo od sedaj naprej vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem, direktno „Slovenski Straži“ v Ljubljano. Sedaj, ko smo si osnovali centralo, moramo skrbeti tudi za centralizacijo naših denarnih sredstev. Poskrbeli bomo, da bodo vsi darovi iz Štajerskega pravočasno objavljeni v naših listih,, Na noge! Pošiljajmo pridno in veliko „Slovenski Straži" v Ljubljani! Meja rabi!
Morala gotovih ljudi. Dogodil se je slučaj, ki ni slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje morale in etična načela gotovih krogov. „Slovenski Gospodar“ je prijel radi neke zadeve kokarskega župana Praznika ' in občinskega tajnika učitelja Knafliča. Ker sta se gospoda čutila po krivem zadeta, sta poskrbela, da je vposlalo županstvo (?!) uraden popravek. Podpisal ga je seveda župan Praznik, pisal ga je pa, kakor skoro drugače biti ne more, saj to spada v delokrog tajnika, najbrže učitelj Knaflič. Popravek pa ni bil pravilen v mnogih! točkah in uredništvo' ga ni hotelo priobčiti. To je pa razgrelo gospode in oblast je pričela uradnim potom zahtevati od uredništva, da prinese nepravilni popravek. Uredništvo se ni udalo in 21. t. m. je stalo pred sodiščem. Do sedaj je Še vse popolnoma v redu, a konec je grd in neprijeten, sicer ne za urednika, ki je bil oproščen, pač pa za koga drugega. Pred sodiščem f se je namreč dognalo, da je popravek,; ti je bil vposlan državnemu pravdništvu v svrho nadalnjega postopanja, ’ docela drugače stiliziran, kakor prvotni, „Slovenskemu Go-
spodarju“ vposlani, in da je skoro pravilen,. Zgodila se je torej mistifikaoija, ki bi lahko silno oškodovala „Slovenskega Gospodarja.“ Za vsakega' pametnega človeka k temu žalostnemu dejstvu ni potrebno posebnih komentarjev. Opozarjamo le, da je take vrste morala ona z geslom: „Namen posvečuje sredstva.“ —
Umrl je v Železnikih na Gorenjskem ' župnik gospod Boncelj. Pogreb je bil y soboto dne 21. maj-nika 1910.
Eliza Orzeszkova, znana poljska pisateljica, je umrla. Rojena je bila leta 1848. Že precej priletna se je pričela baviti z literaturo, (S je. že s prvimi deli dosegla velik vspeh. Poleg velikega Števila manjših del, je spisala 69 velikih romanov,:
Vseslovanski kongres v Sofiji. Število delegatov na vseslovenskem kongresu' v Sofiji f znaša 89. Izmed teh delegatov jih odpade ' 25 na Ruse, 15 na Poljake, 15 na Bolgare, 10 na Cehe, 10 na Srbe, 5 na Hrvate, 5 na Slovence, 2 na Slovake in 2 na Črnogorce.
Rusko-poljska spravna komisija v Petrogradu, ki je bila izvoljena na zadnji petrogradski slovanski konferenci,,> je imela dne 17. t. m. svojo prvo sejo. V tej komisiji so ti-le ruski člani: Homjakov, Lvov, Maklakov, grof Bobrinskij in Krasovskij — in Poljaki:; Dmowski, grof Olizar, Straszewi^z, Swiežynski in Dymsza. Prva točka posvetovanja je bilo šolsko vprašanje v kraljestvu Poljskem. O tem vprašanju je pred tedni razposlal Dmowski vsem članom komisije obširen material. O vspehu te prve seje še nismo dobili poročila. Od vspehov teh posvetovanj je odvisna udeležba Poljakov nts, slovanskem kongresu v Sofiji, tov na vseslovanskem kongresu v Sofiji znaša 89. —
Vrazova svečanost se bo vršila v Mariboru v Narodnem domu dne 5. junija zvečer. Na vsporedu so razne izborne točke za deklamacije, 1 petje in. godbo, slavnostni govor in gledališka predstava, ki je nalašč sestavljena ' za lOOletnico Vrazovega rojstva. Delajo se skrbne priprave, da se dostojno proslavi lOOletnica rojstva velikega pesnika hrvaško-slovensket vzajemnosti. 'Opozarjamo že sedaj Vse rodoljubne* kroge na to svečanost. Natančneji vspored se v kratkem objavi.
Katoliška delavska društva v Nemčiji. V Nemčiji so katoliška delavska društva zadnje r desetletje močno napredovala. Zveza katoliških delavskih društev v zahodni Nemčiji, ki je imela leta 1902 komaj 311 društev s 63.700 (člani, ' je imela 1. januarja leta' 1910 že 870 društev z okoli 150.000 člani. Poleg tega se je ustanovila Še posebna zveza delavskih društev za vzhodno Nemčijo, ki Šteje 36 društev z 18.000 člani. K temu Številu se mora Še prišteti močna južna nemška zveza katoliških delavskih' društev s sedežem v Berolinu s 130.000 člani, tako da se ceni število organiziranih katoliških delavcev v Nemčiji na pol milijona, ■ nei glede pri tem na stiotisoče,.1 ki j so združeni v krščanskih strokovnih društvih, Želo plodonosno je delo delavskih tajništev, katerih šteje zä-hodnonemška zveza 44. Teh 44 delavskih tajništev je v letu 1909 dalo 50.000 pravnih pojasnil in odgovorilo pismeno na 19.445 vprašanj.
Kam je šlo pol milijona? Znano je, da je mino-lo zimo na .Vrhniki umrli bogatin Kotnik imenoval za svojega glavnega dediča družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Spominjamo se, koliko vrišča je bilo takrat po liberalnem Časopisju, f da prejme Ciril-Meto-dova družba okoli pol milijona kron. No, stvar pa ne pojde tako gjadko. V nekaterih liberalnih možeh, ka-koršni se najdejo tudi med sorodniki pokojnega Kotnika, je skrb za lastni žep večja kakor pa skrb za prospeh slovenskih Šol. Prišlo je že do tega, da se mora Cirll-Metodova družba sodnijsko pravdati s sorodniki pokojnega Kotnika, če hoče sploh kaj dobiti. Sorodniki namreč nameravajo 1 ali! popolnoma izpodbiti oporoko Kotnikovo s trditvijo, 'da jo je napravil umirajoč, ko sploh ni bil več pri čisti pameti, ali pa, če se jim to ne posreči, bodo skušali naložiti tako velike stroške pri izplačanju zapuščine, da bo družba komaj polovico prejela. (Zanimivo je, kako bo stvar končala. Liberalni žep je pač nenasiten.
Izpraševalna komisija iza ' slovensko stenografijo v Zagrebu. Rok za polaganje izpita iz slovenske stenografije pred kr. izpraševalno komisijo za stenografijo v Zagrebu je koncem junija in začetkom oktobra vsakega leta. (Kdor hoče polagati izpit v kakem drugem roku, ' mora za to j preko predsedništva kr. izpitnega poverjeništva prositi kr. zemaljsko vlado.) (Prošnje za izpit je treba nasloviti na predsed-ništvo kr. izpitnega poverjeništva ■ za učitelje stenografije in jih pošiljati kr. vladnemu poverjeniku gospodu profesorju dr. Jos. Siloviču v Zagrebu. Prošnji je treba priložiti izpričevalo < o položenem izpitu zrelosti odnosno profesorskem ali učiteljskem izpitu, in pa opis življenja (curriculum vitae). Izpitna taksa znaša 20 K ter jo je osebno izročiti predsedniku komisije pred izpitom. Natančnejša pojasnila dajeta gospoda prof. Stanko Mihoiič 1 in f Mijo Vamberger v Zagrebu.
Zadruge, ki so članice Zadružne zveze v Ljubljani, se opozarjajo na občni zbor, .ki se vrši dne ,30. majnika v Ljubljani. Radi važnega dnevnega reda je dolžnost vseh' zadrug, da pošljejo svoje zastopnike. Zadruge pa, katere ne pošljejo zastopnika, se pozivajo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Zadružni zvezi v Mariboru.
Osrednja zadruge za vnovčenje živine In pospeševanje živinoreje v Mariboru začne redno poslovati dne T. junija. Vse želje glede prireditve zborovanj, predavanj itd. se naj javijo zadrugi v Maribor.
Naša odločna pojasnila o postopanju liberalcev in njihovih učiteleljev napram slovenski obstrukciji, so včinkovala. „Narodni Dnevnik“ od dne 21. maja se onemoglo zvija in po svoji navadi laže.'jA to nas nič ne ženira. Mi pribijemo Še enkrat: 1. Liberalni učitelji so samo radi tega proti slovenski obstrukciji v Gradcu, ker hočejo imeti v najkrajšem času zvišane svoje plače za 3 mil. kron, reci in piši: tri milijone fcron avstrijske veljave. 2. Ves liberalni aparat je na nogah, da bi izpodbil stališče naše delegacije in pri-* pomogel zahtevam liberalnega učiteljstva | do zmage,
To so suha dejstva, vse druge zaključke lahko vsak sam napravi.
Kandidat se išče. Liberalna stranka je v velikanski zadregi glede kandidata za s smrtjo, g. Ješovnika izpraznjeni marenb.erški, slovenjegraški, feo-Štanjski, gorn.-grajski mandat. Ima jih sicerpna izbiro, a nobenega sposobnega. Ponujajo se razni gospodje. Župan Kac ne zna niti ziniti, kadar bi bilo treba. Uradnik Vaupot iz Slovenjgradca je popolnoma neznano ime za večino volilcev. G. Verdnik ima na sebi še pečat štajercijanstva, ravno tako g. Skaza, p. d. Pavline. Zato se vse oči obračajo na dr. Kukovca, da reši stranko iz zadrege, in izposodi svoje ime za štetje glasov, kajti na zmago tudi v nasprotnem taboru nihče več ne upa.
Shod v Velenju. Včeraj, dne 22. maja je imela liberalna stranka zaupen shod v Velenju, da si poišče kandidata po rajnem g. Ješovniku. Shod je jasno pričal, kako je liberalna stranka v tem okraju do-gospodarila. Dočim mora S. K. Z. deliti svoje zaupne shode na posamezne okraje, ne more liberalna stranka niti za en pošten zaupen shod iz celega okraja spraviti dovolj ljudi skupaj. Celjani, učitelji in par znanih agitatorjev, to je vse liberalno zaupništvo, ki je prišlo na shod v Velenju. Na shodu se je izrecno poudarjalo, da stranka ne izključuje tudi nemškutar-skega kandidata, češ, vsakdo je dober, da je le liberalen. Nemškutarski kandidat pa bi jim bil radi tega dobro došel, ker bi potem tudi Nemci in Štajercijan-ci na njegovo ime združili svoje glasove. Narodnost Narodne stranke, kje si? Sicer pa so imenovali kot morebitne kandidate: župana Kaca, uradnika Vau-pota, štajercijanca Skasa p. d. Pavlinca, znanega Verdnika in druge. Na svidenje pri Filipih!
Velika povodenj na Gornjem in Srednjem Star jerskem. Velikanska vodna, katastrofa se je dogodila v noči na 21, maja na Gornjem Štajerskem. Strašanski naliv je v okolici trga Weiz, ob Rabi in Muri nad Gradcem pridrvil s tako silo, da je v desetih občinah popolnoma pokončal vse mostove, razdrl pota, podiral hiše, trgal jezove, in povodenj je preplavila polja in travnike, ter nasula na nje peska in kamenja. Kar ni uničila povodenj, je ugonobila, silna toča. Pri neki tovarni blizu Weiza je povodenj preplavila Širno okolico, zasula električno napravo, odnesla delavske barake, v katerih so spali delavci. Trinajst delavcev je našlo smrt v deročih valovih. Ponesrečeni so sami Hrvati. Skoda, je velikanska. [Najbolj občutno so u-darjene jbbčine in okrajni zastopi, ker so razdrti skoro vsi mostovi ob Rabi in drugih gorskih potokih. Ceste so v takem položaju, da je absolutno nemogoče voziti po njih. — Mura je tudi na mnogih krajih izstopila in preplavila polja. Mesto Radgona je bilo v opasni nevarnosti, istotako tudi drugi nižje ležeči kraji na Murskem polju.
Shod obmejnih Slovenk. Pri Sv. Križu nad .Mariborom se je vršila včeraj dne 22. maja veličastna manifestacija slovenskih deklet in žen iz obmejnih župnij. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu naravnost impozantna. Nastopilo je več navdušenih govornic. Shodu je predsedovala voditeljica Z. S. D., Anica Krenova. — Ker nam za danes primanjkuje .prostora, priobčimo prihodnjič bolj obširno poročilo.
Ljubljanski igralci na Štajerskem. V soboto in nedeljo so priredili ljubljanski igralci v dvorani mariborskega Narodnega Doma dve predstavi. Prvi večer so igrali satirično angleško igro „Sebastijan, veliki knez Georgijski“. Igra je polna zares interesantnih zapletljajev in upliva s svojo groteskno komiko. Zelo prijetno upliva, ker ni pisana v žanru brezmi-: selnih nemških burk, ki so vse po enem kopitu, in nimajo drugega, kakor par dovtipov, ki se vedno ponavljajo. Samo začetek je precej dolgočasen, in mučno uplivajo tudi tista angleška imena. Drugi dan, v nedeljo so igrali nemško burko „Črni madež“. Ta zaostaja po svoji vrednosti daleko za „Sebastijanom“, in velja o njej v polni meri ono, kar smo povedali zgoraj o modernih nemških burkah sploh. Igralo se je oba večera dobro. Imeli smo pred sabo umetnike, ki so se potrudili, nuditi nekaj dovršenega. Udeležba je bila oba večera skrajno pičla, posebno pa, v soboto. Domači slovenski umetniki bi zaslužili pač malo več pozornosti. Gotovo pa je, da so na naše kroge neprijetno uplivali dogodki ob priliki lanskega gostovanja.
V torek :dne 24. maja prirede igralci dramski, operni in operetni večer. Vspored: I. del. 1. Ponesrečen izlet na kolesu, humorističen solo-nastop s petjem. Izvaja gospod Povhe. 2. Liszt: Mignon-pesem, poje igdč. Thalerjeva. 3. Iv. pl. Zajec: i 'Romanca Zrinjskega iz opere Zrinjski. Poje gospod Bukšek. 4. Michl:	Človeka nikar, pesem, poje gdč. PerŠljeva.
5.	Bizet: 'Arija Micaele iz opere Karmen, poje gdč. Thalerjeva. fiattner: Zaostali ptič,! pesem, poje gdč. PerŠljeva. 7. Fall: iQluintett iz opere Ločena žena. Pojejo in plešejo gdč. Thalerjeva, in gg. Povhe, Bukšek, Peček, Molek. II. deli. 8. Fall: Duett iz o-pere Ločena žena, pojeta gdč. Thalerjeva in gospod Povhe. 9. Schubert: a) Popotnik, b) Na morju, c)
Moj dom, pesmi,' poje gdč. PerŠljeva. fl0,iiGaunod: Valentinova molitev iz Dpere Faust, poje gospod Bukšek. 11. Mozart: ' a) Arija paža iz opere Figarova svatba. Poje (gdč. Thalerjeva, b) Arija paža iz opere Figarova svatba. Poje gdč. Thalerjeva. 12. Kako je Franc Koštrun prepotoval Evropo, humorističen solo-nastop s kupleji iz osem operet, izvaja gosp, Povhe. III. del. (Brat Sokol. Izvirna šaloigra y enem dejanju. Režiser Hinko Nučič.
Dr. Kukovec ima besedo. Pod to šifro smo že enkrat konstatirali, da se za laži „Narodnega Dnevnika" o slovenski obstrukciji ne menimo. Mi smo se s trditvijo, da. je rezervni lajtnant Kukovec na znanem shodu v Gornjem gradu lagal (glej Št. 53. „Straže“), obrnili direktno na duševnega očeta teh laži, zato i-ma on besedo tudi z ozirom na „Dnevnikovo“ laž od sobote, dne 21. t. m. Nekateri ljudje imajo res trdo kožo.
Štajersko.
Maribor. Jakob Koschnik, bivši nočni čuvaj, ki je izvršil v delavnici južne železnice več drznih tatvin, je bil dne 21. maja pred okrožnim sodiščem obsojen na i Štiri mesece težke ječe. — Viničar .Jurij Drakslen in njegova žena Cecilija iz Frama sta bila obtožena, ker sta brez varstva pustila svojega sinčka, da je padel isti v gnojno jamo, in tam utonil. Čiče Jurij je bil obsojen na 5 dni strogega zapora, mati pa je bila oproščena.
Sv. Križ nad Mariborom. Slovenski svobodomiselni, po domače liberalci, so zelo zavzeti za pro-bujo slovenske mladine na jezikovni meji. V neki tukajšnji gostilni so letele iz ust velikega liberalca grde psovke na našo organizacijo, ki je bilo naravnost sramotenje in ostudna žalitev naših vrlih deklet. Liberalci, vas ni sram?
Hoče. Cesarski namestnik grof Clary si je dne 20. maja ogledal naše pogorišče. Med nesrečne Pogorelce je razdelil podpore iz deželnega zaklada za ui-me. — Naše nemškutarje je zelo neljubo dimilo, ker je.izjavil g. tovarnar Pfeifer, da so ga brez njegove vednosti volili v odbor podružnice šulvereina. Učitelj Gatti ne more niti odbora sestaviti, udov. tudi ni od nikoder. ,Oh, to je prava pohorska smola!
Celje. Izstopil je iz katoliške cerkve šestošolec Al. Rischner, da se mu ne bo, kakor pravi, treba več učiti veronauka.
Celje. Velika nevihta je razsajala v noči od petka na soboto v celjski okolici. Strela je udarila v hlev vile Traun in ubila eno kravo. Tudi toča, ki je padala vmes, je naredila ponekod veliko Škode.
Ptuj. Dne 19. maja je prišel k depoterju laške pivovarne Janezu Kocmutu revizor od ravnateljstva delniške družbe pregledovat njegove račune. Kocmut je proti revizorju rekel, da gre po denar, a se je na svojem stanovanju z revolverjem ustrelili. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Malo je upanja, da bi okreval. (Vzrok nameravanega samoumj'-a je baje — primanjkljaj za prodano pivo.
Iz Polzele. K poročilu o krasno uspelem protestnem shodu nam dodatno poročajo, da je bilo za ta shod na skrivnem pripravljenih devet žandarjev.! — Kdo jih je zahteval? Za take tolovaje ima hujskajoč Nemec miroljubne Slovence, pstro je grajal gospod dr, Verstovšek obrekovanja r in krive (Sodbe, ki jih Nemci trosijo po svetu o Slovencih, a Še premilo se je izrazil.
Dekliška meščanska Šola v Ptuju se poviša v Štirirazrednico. Novi razred se otvori v začetku šolskega leta 1910-11. Ta Šola je popolnoma nemška, - a kljub temu Še pošiljajo slovenski stariši svoje hčerke v ta zavod, kjer se potem docela) ponemčijo.
Ptujski Nemci nameravajo postaviti zdaj novi Deutsches Haus v mestnem parku. Mogoče dobi tam tudi „Stajerc“ svoje zavetišče.
Trbovlje. ^Pripetile so se zelo žalostne novice letošnje binkoštne praznike. V pondeljek opoldan so našli na Plevčakovem travniku rudarja Gašperja Der-novšeka mrtvega. 'Zapustil je svojo družino v veliki bedi. Vzrok njegove nesreče je menda revščina, radi katere se je alkohola preveč napil f in tako na ustih zaspal, da se je zadušil. Nesrečni alkohol, katerega pri nas delavci toliko zaužijejo.
Trbovlje. Ravno na binkoštni pondeljek po noči sta se tudi sprla r na potu proti domu paznik Fr. Božič in rudar J. Stamcar, kateri je Božiča tako težko z nožem v vrat zabodel, da je paznik Božič še samo nekoliko korakov storil, In je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil iz poštene rodbine in posestnik na Ojstrem. Zapustil je skrbno gospodinjo z nepreskrbljenimi otroci. Nesrečno ponočno popivanje!
Slovenj gradeč. V noči od dne 18. na 19. t. m.: je neznan zločinec vlomil v zakristijo župne cerkve v Podgorju. (Razdrl je omrežje v oknu, odnesel pa ni drugega, kakor kos železa od omrežja. Nekaj (JČasa sem se v Slovenjgradcu in okolici opetovano sliši o vlomih in tatvini. Sumi se, da je krivec star tat, ki je že mnogo bil zaprt.
Sv. Bolfenk pri Središču. Vekoslav Špindler, urednik „Narodnega Lista“, je bil dne 18, t. m, pri okrožni sodniji v Celju obsojen na 40 K globe in na stroške dvojne obravnave, namreč pri okrajni sodniji in okrožni sodniji. (Obsojen je, 1 ker je večkrat brezobzirno napadal gospoda Ivana Zadravca, župnika pri Sv. Bolfenku pri Središču v „Narodnem Listu.“ Župnik je poslal dvakrat popravek, urednik ga pa ni hotel sprejeti. Rajše je verjel svojim lažnjivim dopisnikom, kakor poštenemu duhovniku. Prav je, da
je obsojen. Miška hodi vohat v past tako dolgo, da se vjame, četudi misli, da je zvita, enkrat pa njo vendar goljufa. Tako se je zgodilo tudi s Špindlerjem.
Sv. Bolfenk pri Središču. Orgij ar Peter Miki je radi znanih zadev na Božič odstopil in nam storil božične praznike grenke. ( Župnik! r zelo pobit ni v cerkvi izpregovoril o tem besedice. „Narodni List“ pa mu je očital, da je v cerkvi spregovoril: „Z bobnom ne bomo peli“ in še marsikatere prismodarije. Ker urednik ni hotel tega preklicati, gaj je župnik tožil. Čudno je bilo, da okrajni sodnik na svojo pest ni hotel verjeti, da ni resnična trditev „Narodnega Lista.“ Iz te afere se je še izcimila druga. Eupnikovi' nasprotniki so hoteli župnika prisiliti z nekim orglarjem. Ker pa župniku to ni kazalo, so ti nasprotniki na Antonovo, ko je pri Sv. Bolfenku velikanski cerkveni shod, prava božja pot, našuntali ljudi, da na-prošenemu drugemu orgljarju niso pustili orgijati, zadržali so meh, da ga ni bilo mogoče goniti. Zlikovce toži državni pravdnik pri okrožni sodniji v Mariboru. Razsodba Še ni sklenjena, menda zato ne, ker se je našlo, da je po aferi na dan sv. Antona, to je dne 17,! januarja 1910, bil meh cerkvenih orgelj razparan po celi svoji dolgosti. Opravičeno se sumi, da je to storil nekdo izmed zgoraj omenjenih liberalcev. Da bodo ti našuntani občutno kaznovani, je brez dvoma, ker so se pustili zapeljati. Le škoda, da ne bo sojen tisti, ki je te ljudi zapeljal, kajti zapeljivec je vreden najhujše kazni. Tako se godi tam, kjer so svobodomiselne, liberalne novine ljudi zmedle in spun-tale, da verujejo hudobnim, bolj kakor duhovniku, ki ljudi napeljuje na dobro.
Griže. V zadnjem Času so naši naprednjaki tako napredovali, da ne bode dolgo, pa bodo začeli izdajati „Narodni List“ n a "svoj e stroške; saj vidimo v tej smrdavki nakopičenih dopisov polnih gnjisobe in lažnjivih obrekovanj na merodajne osebe. Dopisun-čeku ni prav, da se naša mladina tako dostojno vede, ter s preziranjem odgovarja na vse na,prednjaške napade. Po njegovem vzornem naprednjaškem vodstvu morajo sedaj faaše mladeniče' z noži napadaji. Zares napredna vzgoja. Kmalu bomo na vrhuncu naprednosti. Kolikor pa Še z osebno hujskarijo ne dosežejo, maže la, grdi lažnjivec v smrdokavko, tako da se gotovo sam svoje hudobije sramuje. Tako se je zagnal ta duševni velikan v našo obče spoštovano in priljubljeno gospo Amalijo Piki, katero napada na tako nesramen, hudoben in lažnjiv način, da je sploh občudovanja vredno, da mora biti med Slovenci še takšen izvržek, ki mora takšne hudobije uganjati. Sicer ni vredno, tako lažnjivim budalostim odgovarjati, vendar, Ida svet izve, kakšne ostudneže imamo pri nas v Grižah, bodi javno povedano: Dopisunče (kateri si sicer znan!),ti si podel lažnjivec in obrekovalec. Vse kar si; namazal v svoji propajosti o gospej Piki, si lagal z namenom, ugled Mše Piklove, posebno pa Še gospe, pril 'nas očrniti. Toda kdor pozna gospoda župana Stefana Pikina, kako je f značajen mož, ta mora najstrožje obsojati takšne napade. In zopet, kdor pozna neustrašeno in značajno gospo Pi-klovo, iz znane nam rodovine Pirtušek, mu zadostuje, da zopet dopisuna grdo obsodi, da je tako podel, da, se zaganja v svoji propalosti v dame, katerih on niti ne pozna. Očita ta lažnjivec, da mislimo, da smo škilili, ko smo volili župana. No, ti si v svoji strasti pravi iškilavec, ker vidiš narobe, in glej, da v resnici popolnoma šbilav ne postaneš, ker ti nisi nikdar našega župana volil. Kar se pa, tiče postrežbe, so pač vsi, kateri zahajajo v gostilno Piki, 'čedno pošteno in točno postreženi, kar ne vemo, če je pri vas. Seveda,,' dopisunček ni povoljno postrežen, Mr se mu ne daje tako, kakor se je nekemu izmed griških strankarjev dajalo od našega pristaša, ■ potem se je pa iz hvaležnosti tako izrazil, da ga bodi sram. Samo toliko v odgovor. Kadar pa bodeš zopet kaj namazal, dobiš vedno pošten odgovor.
Primorsko.
Goriški socialni demokrati so se vrgli na mladino. Včeraj dne 22 t. m. se je v Gorici osnovala socialnodemokratična mladeniška organizacija, <£>oc. demokratična voditelja dr. Tuma in dr. Dermota sta» razposlala oklic, ki je zelo zanimiv. (V;' tem! oklicu* konstatirata ta dva voditelja, da sokolstvo mladino si prirejanjem plesov in s pijančevanjem f sistematično demoralizuje in ubija. Pravi povod za socialdemokrat tično agitacijo pa ni zastrupljenje mladine od strani liberalcev, ampak napredovanje naše orlovske organizacije, kateri ne more nič očitati, katera pa izpod-; kopuje tla socialnim demokratom za vedno.
Orlovsko gibanje na Goriškem je zelo živahno. Nedeljo za nedeljo se ustanavljajo novi Orli. Na tej podlagi se je priborila že marsikatera lepa zmaga in dosegli že veliki vspehi. Na binkoštni pondeljek so priredili goriški Orli > izlet na Dobrovo v zapadnih*-Brdih, ki leži na skrajni italijanski meji. Telovadbo! in veselico je obiskalo nad 800 ljudi. Vsa prireditev bo gotovo I imela lepe posledice r in je velike važnosti za slovenstvo na naši južni meji.
Slovenska doktorica. Za doktorico filozofije je bila promovirana na dunajskem vseučilišču 'Slovenka gdč. Marta Furlani. Slovenska doktorica je hči učitelja na državni tržaški ljudski Šoli gosboda Ivana Furlanija.
Nova cerkev v Gorici. Cč. oo. kapucini v Gorici so začeli prenavljati svojo cerkev.^ Po načrtih,bo cerkev znatno povečana, zvišana f in bo po svoji notranjosti in zunanjosti ena najlepših cerkva v mestu Gorici.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnicni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/»% brez Posojila na zemljiiča po 5% do 51/* odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na sastavo vrednostnih listin. pjagn0	Osebni kredit na menice in v tekočem
1	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Koavert&o^a vfcajišasih dolgom z m kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. | Šimi stroški.
= ©sferisoje sr@jlm članom izterjevanje njikovib 'terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-iilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešm na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožeiijah itd.
V Zgor. Sav. dolini se je
zg nbil, lep rjav pes, majhen, na visokih negah, kateri sliši na ime „čuvaj“, kdo kaj ve o psu, živem ali mrtvem, naj naznani na Rečico štev. 44, proti dobri nagradi. 66
Pes, fonterrier, bele barve, s črnimi lisami po glavi in repu, z ovratnikom, na katerem je napis „Dese“ in pasja znamka št. 256/10, se je pred kakimi 14 dnevi izgubil. Prosi se, da ga pošteni najditelj odda proti dobremu plačilu pri g. Burešu, urarju v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 33.	67
♦«❖«♦'O*

cepljenje trt
I dobite edino dobre g&smajewe trake pri fwrdki s
i Goričar & Lesikewsefk w Celju |
t	trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.	I
4 BJS-	I	nnA	Si*	I ♦
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Ha debeid in drobnoI	220	Na debelo in drobno!
%
Olje
od motorja oddaje 100 kg po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila. Maribor
5
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Edin» itaj. narodna steklarska trgovina Zaloga pohištva štamnille
na debelo in na drobno	-	-	F J
Franc Strupi s Celje
Graška
priporoča po najnižjib cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv« stavkah* Bfsjsclicfnejša in tečna pe&trežba« ♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦
Pleteršek,
Maribor,
priporoča čast. du hovščini in sl. občin stvn svojo veliko logo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, nsatrace, stole, cgledala. Železne postelje za otroke.
Vse po usjalžjih cenah.
Domače delo.
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
XXXZXXXXXX
2lradne= — zavitke
z natisom, in brez natisa? vsuMe vet-iteosti ft® Healeov&tsti
'priporoča
Tiskarna sv. darila
v Mariboru.
Umetni zavod za slikanje na steklo 2. jpg	s
Maks Tušek : Ljubljana 1 FffOVCl DOZOT
Sv. Petra nasip st. 7	®	■
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
== Načrte In proračune na razpolago. =
£XXXX Restavracija XXXXg
Narodni dom
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
X xxxxxxxxxxxxxxxxxx!
Prodajo se vsied dolgotrajne bclezni ravno na novo izgotovljeni trgovski prostori za trgovino mešanega blaga z deželnimi pridelki, trgovino s senom, zalogo piva itd. Trgovina ima 4 krasne izložbe dvojna steklena vrata, mostno tehtnico, ter stiskalnico za seno, vse to se nahaja v lepem slovenskem trgu na Sp. Štajerskem, na najboljšem prostoru, ob glavni cesti, tik farne cerkve in kolodvorske postaje. Več pove upravništvo „Straže“ v Maribora.	63
Narodni slikar in pleskar
v Celju.
Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela. kakor cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Vedno točno in najboljšo postrežbo, zagotavljajoč se priporočam č. duhovščini in cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Mihael !>©t>rave,
Gosposka ulica 5.
Perlici
žensko in moško, kakor srajca, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veietrgovski hiši 64
R. StermecM, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog. 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9-—, fina K 10'—. Kam-brikastih ostankov po 2q mt., tr-
pežni, K 8'—, fini K 10--fini K me-
zelo
v Edina narodna trgovina čevljev
Stefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!
Edina prodaja amerikanskih čevljev.
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
konjak.