Festival Dobrodošli doma s Slovenci od vsepovsod Danes v Trstu »prva« slovenska« poroka Bolonjčan bo poživil goriški Travnik z odbojko
Primorski
št. 157 (20.7B5) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Poletni festival AlterSLO -13. -14.07. '13 - od 10. do 22. ure
grad Štanjel (slo) ■ Promocija domačih izvirnih izdelkov in storitev
Na petih lokacijah se bo s svojimi storitvami, Izdelki, predavanji in delavnicami predstavilo 30 razstavljavcev Iz Slovenije In tujine.
*	Sobota ob 13. uri razrez rolade velikanke
*	Sobota ob 21. uri koncert Vaško Atansovski trio
PROST VSTOP za razstavni del. Posamezni dogodki pa so plačljivi s predhodnimi prijavami.
Info: ALKIMIJA, Nataša Benedejčič s.p. www.alkimija.eu
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 6. JULIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Celo med poroko nismo vsi enaki
POLJANKA DOLHAR
Mislila sem, da je poroka eden tistih trenutkov, ko smo vsi enaki in pred matičarja, občinskega svetnika ali duhovnika stopimo z enakimi pravicami in dolžnostmi. Naivnica. Dekret 574/1988 predsednika italijanske republike določa, da imajo samo pripadniki nemške skupnosti pravico do dvojezičnih poročnih dokumentov. Osupljivo se mi še zlasti zdi, da v pravilniku javne uprave izrecno piše, da te pravice ni mogoče razširiti med pripadnike ostalih manjšinskih skupnosti. Nekateri italijanski državljani so očitno »bolj enaki kot drugi«. Kar me v resnici ne bi smelo presenetiti, saj še vrabci na strehi vedo, da so Nemci v Italiji neprimerno bolj zaščiteni kot mi. Da ne bo nesporazumov: tako visoko stopnjo zaščite jim iskreno privoščim, ne razumem pa, zakaj moramo mi (in Francozi in sploh vse uradno priznane manjšine) vedno igrati vlogo »revnejših bratov«.
Zato pa me je prijetno presenetila zgodba mladih Tržačanov Julije in Elie, ki sta po večmesečnem vztrajanju dosegla, da bo njuna današnja poroka potekala izključno v slovenskem jeziku. Njuno vztrajanje, združeno s posluhom, ki ga je za njuno željo pokazala občinska uprava Roberta Cosolinija, je obrodila uradno mnenje italijanskega notranjega ministrstva: poročni obred lahko, če mu prisostvuje tolmač - garant, v celoti poteka samo v slovenskem jeziku. Seveda pa se bosta morala v poročni matični knjigi podpisati pod italijansko besedilo. Tako pač predvideva pravilnik javne uprave.
Kaj pa naš zaščitni zakon?
Naivnica.
EGIPT - V streljanju včeraj ubitih najmanj 17 demonstrantov
Mursijevi privrženci
Vt V	■ •	I
množično na ulicah
KAIRO - Na ulicah egiptovskih mest so se včeraj zbrali podporniki odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, da bi izrazili nasprotovanje državnemu udaru, ki ga je v sredo izvedla vojska. Pred sedežem republikanske garde, kjer vojska zadržuje Mursija, je izbruhnilo nasilje. Ubitih naj bi bilo najmanj 17 protestnikov, več je bilo ranjenih.Več deset tisoč privržencev Muslimanske bratovščine se je včeraj zbralo na množičnih protestih v Kairu in drugih mestih po Egiptu, kjer so izrazili nestrinjanje z odstavitvijo Mursija. »Naj Bog postavi Mursija nazaj na oblast!« in »Naj Bog konča spor med nami in vojsko!« je na zborovanju pred mošejo Raba al Adavija v kairski soseski Nasr City med drugim vzklikal imam, ki je tam vodil včerajšnje tradicionalne molitve.
Na 11. strani
KULTURA - Med 12. in 21. julijem
Postaja Topolove tudi letos zanimiva
ITALIJA - Napoved premierja Enrica Lette
Ustavni zakon za črtanje
besede »pokrajine« iz ustave
RIM - Kot je včeraj na tiskovni konferenci povedal predsednik vlade Enrico Letta je ministrski svet napovedal ustavni zakonski usnutek, s katerim bodo iz besedila ustave črtali besedo »pokrajijne« in jih tako dejansko ukinili. Ukrep je vlada morala sprejeti, potem ko je ustavno sodišče razsodilo, da je reforma, ki ukinja pokrajine neustavna. Tako je bil proces ukinitve pokrajin blokiran. Letta pa je dejal, da bo s predlogom ustavnega zakona ukinitev pokrajin pospešena.
Na 18. strani
BRIŠČIKI - Festival balkanske glasbe
Legendarni Goran Bregovic sinoči uvedel Gučo na Krasu
TRST - Goran Bregovic je sinoči odprl novo izvedbo Guče na Krasu, enega od najbolj uveljavljenih festivalov balkanske glasbe, s ciganskimi prizvoki koncerta z Orkestrom za poroke in pogrebe (foto Kroma). Danes pa bo za adrenalinsko vzdušje na nekdanjem letališču pri Briščikih poskrbel dvojni koncertni dogodek. Na oder bo najprej stopil Magnifico, najbolj originalen, nekonvencionalen in izzivalen slovenski pevec. Drugi del dolge balkanske noči se bo nadaljeval s koncertom bosanske skupine Du-bioza kolektiv. Ob tej priložnosti smo jih vprašali za intervju.
Na 6. strani
Debora Serracchiani je sprejela Rupla
Na 3. strani
Trst: steklo ostaja v središču prepovedano
Na 4. strani
Dolina: odobrili tarife davka Tares
Na 5. strani
Trgovci poživili goriške in tržiške ulice
Na 12. strani
Na Jazbinah trpljenje in potlačitev
Na 14. strani
AR|DEN
LONJER
9771124666007
2
Sobota, 6. julija 2013
ALPE-JADRAN
/
Erjavec in Pusiceva uskladila pismo za Basel
SLOVENIJA - HRVAŠKA - Baselska banka naj bi pomagala glede reševanja prenesenih vlog Od ponedeljka mednarodni
delovni tabor Soline 2013
PIRAN - Tudi letos, Pomorski muzej - Museo del mare Sergej Mašera Pi-ran-Pirano v sodelovanju z zavodom za prostovoljno delo Voluntariat, ki je slovenska podružnica mednarodne organizacije SCI (Service Civil International), v Sečoveljskih solinah med 8. in 18. julijem organizira mednarodni etnološko - renovacijski delovni tabor Soline - Saltpans.
Letos bo na taboru 5 prostovoljcev in prostovoljk iz Španije, Avstrije, Romunije, Bolgarije in Finske. Prostovoljci iz različnih držav že nekaj let vsako poletje na mednarodnih delovnih taborih aktivno pomagajo pri delu v muzeju solinarstva na opuščenem predelu Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge. Letos bodo prostovoljci opravljali le vzdrževalna in urejevalna dela na območju Muzeja soli-narstva-kulturnega spomenika državnega pomena. Soli ne bodo mogli pridelovati (kot je bilo običajno v preteklih letih) zaradi spremenjenega načrta upravljanja Krajinskega parka Sečo-veljske soline. Koordinator letošnjega tabora je sodelavec Pomorskega muzeja Peter Guštin pod mentorstvom kustosa mag. Flavia Bonina.
CERKLJE NA GORENJSKEM - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusic, sta na srečanju na gradu Strmol včeraj uskladila vsebino skupnega pisma za Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, v katerem bosta banko zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva. Slovenija in Hrvaška sta pripravili vsaka svoj predlog besedila, včeraj pa sta ministra na srečanju, na katerem sta bila tudi finančna strokovnjaka Zdravko Ro-gic in France Arhar, skupno pismo podpisala.
Kot je povedal Erjavec, sta se v skladu z memorandumom o reševanju vprašanja LB dogovorila, da v Basel pošljeta pismo, v katerem bosta BIS zaprosila za podporo zlasti v zvezi z reševanjem prenesenih vlog LB. Ob tem sta v pismu poudarila, da pričakujeta pomoč Arharja in Rogica, ki bosta tudi pomagala pri razrešitvi te problematike. Erjavec je še povedal, da bo sam poslal pismo zunanjim ministrom držav naslednic, v katerem jih bo pozval k nadaljevanju postopkov v zvezi z re-
Vesna Pusic in Karl Erjavec na enem od lanskih srečanj
arhiv
* fc
ševanjem nasledstvenih vprašanj v okviru priloge C sporazuma o nasledstvu.
Na vprašanje STA, kako to, da pismo ne bo skupno, kot je bilo napovedovano, je Erjavec dejal, da si želi, da bi čim več držav sodelovalo pri tem pismu. Kot je dodal, je stališče Slovenije, da je sporazum o nasledstvu edini dokument, ki ustrezno ureja ta vpra-
šanja in je zato treba dati pobudo, da se znova začnejo pogajanja.
Pusiceva dejala, da memorandum zadeva le prenesene devizne vloge, ki po njenih besedah obstajajo le na Hrvaškem. »Vprašanje ostalih oblik vlog, ki sicer deloma obstajajo tudi na Hrvaškem, v celoti pa v drugih naslednicah, kjer ni prenesenih vlog,
pa je posebno vprašanje, ki ne izhaja iz memoranduma,« je dodala.
Oba ministra sta na novinarsko vprašanje tudi zatrdila, da sedaj, ko je Hrvaška članica EU, kjer velja prost pretok blaga in storitev, ni več ovir, da NLB ne bi vstopila na hrvaški trg.
Hrvaška ministrica je na novinarsko vprašanje tudi potrdila, da hrvaška vlada pooblastil bankama za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih ne bo umaknila. Po besedah Pusiceve je memorandum odprl možnost, da v kolikor obe stranki v postopku to zahtevata, se postopki ustavijo. »V tem primeru obstaja prostor, da se reši problem prenesenih vlog pod okriljem BIS. Če se uspe rešiti pod okriljem BIS, v kar sem prepričana, potem bodo sodni postopki postali brezpredmetni,« je dodala.
Erjavec pa je dejal, da po razumevanju Slovenije memorandum določa mirovanje tožb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih do končne rešitve. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo do končne rešitve kmalu prišlo in da so vprašanja sposobni rešiti pod okriljem BIS. (STA)
Praznik Izole
LJUBLJANA - Na festivalu Dobrodošli doma utrjevanje vezi med Slovenci iz domovine in sveta
Vrsta najrazličnejših prireditev
Včeraj z gledališko igro nastopili dijaki DTTZG Žiga Zois iz Trsta, danes beneški bend Blue Fingers - Na večernih koncertih tudi znana imena slovenske glasbe
LJUBLJANA - V Ljubljani in Mariboru se danes zaključuje dvodnevni festival Dobrodošli doma. Tokratni tretji festival, ki na ogled prinaša številne prireditve, koncerte, delavnice, športna srečanja ter razstave, je namenjen utrjevanju vezi med slovenskimi zamejci, izseljenci, zdomci in njihovimi rojaki v domovini. Rdeča nit letošnje prireditve so mladi, tako tisti iz domovine, kot tisti iz zamejstva in sveta.
V letošnjem letu je v ospredju sodelovanje in povezovanje različnih mladinskih organizacij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in skupnosti mladih Slovencev in njihovih potomcev, ki živijo v sosednjih državah ter drugod po svetu. Festivala se udeležuje več kot 300 nastopajočih iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Italije, Makedonije, Madžarske in Argentine, ki se skupaj s slovenskimi rojaki predstavljajo na več kot 30 prireditvah. Osrednja prireditev letošnje izdaje Dobrodošli doma je včeraj potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so se v popoldanskem in večernem času, na odru in pod njim, predstavili številni gledališčniki, glasbeniki in plesalci.
Z gledališko predstavo »Ena, dva, tri... HOP!« in v režiji Jasmine Gruden so se ljubljanski publiki predstavili tudi dijaki DTTZG Žiga Zois »Teater iz zaliva« iz Trsta. V večernem času pa so na odru nastopila številna znana imena slovenske glasbene scene, med katerimi naj izpostavimo verjetno najuspešnejšega domačega reperja Trkaja, harmonikarja, skladatelja, multiinstrumentalista in člana zasedbe zasedbe Terrafolk Janeza Dovča ter Vesno Zornik, kariz-matično pevko skupine Katalena.
Prireditev se danes zaključuje z gledališko predstavo Slovenskega centra Skopje »Strip strup- denarja kup«, koncertom slovenske glasbene skupine »Blue Fingers« iz Benečije, plesnim nastopom Studia Dansa z naslovom Tržačan, z nastopom skupine »Zlatorock« iz Buenos Airesa, kon-
certom Hamo & Tribute 2 love z gostom, kitaristom in pevcem istrskih ljudskih viž Rudijem Bučarjem ter koncertom Obalne zasedbe Sixtyni-ne .
V Kinoteki si je bilo včeraj mogoče ogledati še slovenski film Gremo mi po svoje, Jakopičeva galerija pa je poskrbela za vodeni ogled razstave o slovenskem filmu. V Narodni univerzitetni knjižnici je na ogled razstava V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini. V Zavodu sv. Stanislava pa bo dan po zaključku srečanja potekala okrogla miza z obetajočim naslovom Zakaj ostati v Sloveniji?.
Prizorišči v Ljubljani in Mariboru sta v dveh poletnih dneh poskrbeli za pestro stičišče številnih nastopajočih in obiskovalcev, Slovencev iz domovine ter tistih, ki jih je življenje poneslo po domala celem svetu.
RoŠa
Dijaki DTTZG Žiga Zois so se predstavili z gledališko igro
rosa
IZOLA - Občina Izola 11. julija praznuje občinski praznik v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. Slovesna proslava bo danes ob 20.30 na Manziolijevem trgu, ko bodo podelili tudi priznanja Občine Izola in naziv Častni občan Občine Izola ter razglasili Zupanovo vino 2013. Kulturni program bodo popestrili Pihalni orkester Izola in Štajerskih sedem.
Naziv častnega občana bo prejel Silvano Sau za izjemno strokovno, civilno in politično angažiranost pri širjenju izolske kulture, zgodovine in tradicij, za ohranjanje in varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti in za zgledno zavzemanje za spoštovanje in širjenje vrednot sožitja in strpnosti, nagrada Občine Izola pa letos pripada Uredništvu tednika Mandrač ob izidu 1000. številke ter za dolgoletno pomembno oblikovanje identitete Izole, ohranjanje pričevanj o vsakdanjem življenju njenih ljudi in razvijanje večkulturne odprtosti.
V torek pa Združenje borcev za vrednote NOB Izola prireja tradicionalno srečanje ob občinskem prazniku z začetkom ob 19. uri pred restavracijo Riviera Srednje šole Izola. Slavnostni govornik bo Jože Pirjevec, zgodovinar in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prireditev bo povezoval gledališki igralec, režiser in publicist Andrej Jelačin.
KRIŽ PRI TOMAJU - Celovečerni koncert združenega MePZ Repentabor
Uspel zaključek sezone
KRIŽ PRI TOMAJU - Pred kratkim je bil v vaškem domu v Križu pri Tomaju letni koncert Združenega MePz Repentabor, ki ga je pripravilo Razvojno združenje Repentabor v sodelovanju z Razvojnim društvom Gmajnca iz Križa. Šlo je tudi za dobrodelni koncert, saj so zbrane prostovoljne prispevke namenili za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, ki je denar porabilo za letovanje otrok iz socialno šibkih družin.
Repentabrski zbor, pod strokovnim vodstvom Saše Prinčiča, je za celovečerni koncert pripravil kar 14 pesmi. Repertoar so sestavljale predvsem domoljubne, ter ljubezenske, vinske in druge ljudske pesmi. Eden od viškov koncerta je bil solo nastop pevke Darie Ivene Vitez, ki je ob klavirski spremljavi Silvia Sirsexa zapela tri pesmi. Program je povezoval Danilo Ravbar.
Koncert je pomenil vrhunec zelo uspešne sezone, v kateri se je zvrstilo 12 nastopov. Med njimi so tudi nastopi na večjih pevskih revijah, kot so Območna revija pevskih zborov v Sežani, Primorska poje ter revija »Pevski zbori kresni noči« v Škocjanu.
Pravzaprav bo za zbor počitka bolj malo, saj že avgusta planira dva nastopa, pa tudi za naslednjo sezono planirajo bogat pevski program in vabijo nove pevke in pevce,da se jim pridružijo. (DR)
Združeni MePZ Repentabor z zborovodjem Sašom Prinčičem
nr
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 6. julija 2013
3
DEŽELA - Dimitrij Rupel pri Debori Serracchiani
V ospredju slovenska manjšina in usoda čezmejnih projektov
Generalni konzul opozoril na probleme PD in dvojezične šole - Pismo Beltramijevi glede slovenščine
TRST - Položaj slovenske manjšine in usoda čezmejnih projektov sta bili v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani in slovenskim generalnim konzulom Dimitrijem Ruplom. Izhodišče za srečanje je bil obisk predsednice Serracchianijeve v Ljubljani, kjer se bo v sredo, 10. julija, srečala s predsednikom države Borutom Pahorjem, zunanjim ministrom Karlom Erjavcem ter ministrom za zdravstvo Tomažem Gantarjem. Predsednico Dežele bo na obisku spremljala odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca.
Rupel se je zahvalil gostiteljici za pozornost, ki jo namenja dobrim odnosom s Slovenijo in tudi reševanju težav Slovencev v Italiji. S tem v zvezi je generalni konzul opozoril na probleme Primorskega dnevnika in dvojezične šole v Špetru v Beneški Sloveniji. Serracchianijeva je navedena problema, ki ju dobro pozna, označila kot tehnične in ne politične narave.
V zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji je Rupel včeraj pisal voditeljici deželnega šolskega urada Danieli Beltrame. »Generalni konzulat Republike Slovenije je bil obveščen, da je bil nedavno objavljen razpis za izbor upravnega osebja z znanjem slovenščine, ki bo delovalo v sklopu deželnega šolskega urada. Opozorjeni smo bili, da so bili podatki o razpisu sicer objavljeni tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, vlogo za sodelovanje na razpisu pa je bilo potrebno izpolniti izključno v italijanskem jeziku. Tudi obrazec vloge je bil napisan le v italijanskem jeziku, čeprav je bil na spletni strani v slovenščini označen "vzorec vloge",« piše Rupel v pismu Beltramejevi.
Ob tej priložnosti generalni konzulat izraža pričakovanje, da bodo v prihodnosti v zadevah, ki se nanašajo na delovanje urada za slovenski jezik, spoštovane pravne norme na nacionalni in deželni ravni, ki urejajo uporabo slovenskega jezika v javnih službah.
Generalni konzul Slovenije Dimitrij Rupel in predsednica FJK Debora Serracchiani
FJK - Volitve spomladi
Deželni odbor razpustil občinski svet Podutane
PODUTANA - Na predlog odbornika za krajevno avtonomijo Paola Panontina je včeraj deželni odbor Furlanije-Julijske krajine razpustil občinski svet v Podutani (Sv. Lenart), ker je župan Giuseppe Si-bau, ki je tudi deželni svetnik, 4. junija letos odstopil. O Sibauu je bilo v zadnjem času precej govora, saj je bil istočasno župan v Podutani, izredni komisar gorske skupnosti in deželni svetnik.
Zaradi njegovega odstopa, pa preneha mandat tudi občinskemu svetu in občinskemu odboru, ki pa bosta svoje delo v skladu z deželnim zakonom št. 10/1999 opravljala do izvolitve novega župana in novega občinskega sveta. Predčasne volitve v Podutani bodo med 15. aprilom in 15. junijem prihodnjega leta, do takrat pa bo župansko funkcijo opravljala Teresa Terlicher. Prvotno bi moral Sibaua zamenjati podžupan Ettore Crucil, ki pa položaja ni hotel prevzeti. Večina je nato izbrala Martino Marcuzzi, ki pa ni mogla prevzeti funkcije, ker ni več članica občinskega sveta. Šele nato je prišla na vrsto Terlicherjeva, pri kateri pa ni bilo nobenih ovir.
POSTAJA TOPOLOVE - Festival, nekoliko krajši, tudi letos kljub zmanjšanju prispevkov
Živahna reakcija kulturnikov
TOLMIN - V spomin na tristoletnico tolminskega punta
Ob svečanem odprtju puntarskih dni tudi zanimiva puntarska povorka
TOLMIN - Letošnji puntarski dnevi, s katerimi obeležujejo 300. obletnico tolminskega punta, so včeraj dočakali tudi uradno odprtje, ki ga je zaznamovala puntarska povorka. Obiskovalci so včeraj lahko obiskali tudi tržnico lokalnih pridelkov in izdelkov domače obrti ter si ogledali postavitev lesenih skulptur, nastalih v počastitev obletnice punta.Tridnevna prireditev se je sicer začela že v četrtek z odprtjem razstave izdelkov istoimenske mednarodne likovne kolonije in recitalom poezije Alojza Gradnika.
Za obiskovalce Tolmina pa so včeraj popoldne v samem mestnem jedru najprej pripravili tržnico lokalnih pridelkov in dobrot, gastronomije, rokodelstva in domače obrti Festival krog, ob 18. uri pa je sledilo svečano odprtje prireditve. Zbrane je nagovoril tolminski župan Uroš Brežan, poleg puntarske povorke pa sta nastopila še mešani pevski zbor Canto Ergo Sum ter Tminska pustna muzika.
Ko se je celotno dogajanje prevesilo v večerne ure, so obiskovalci na Puntarski večerji lahko okusili jedi tradicionalne kuhinje ter prisluhnili zvokom skupin Mirko & Breakbeat Brass Band ter Valterap.
Današnje dogajanje pa bo prepleteno z dogodki, ki
bodo prikazovali življenje v času pred puntom in razloge za začetek upora kmetov. Puntarski dnevi so osrednja turistična prireditev ob letošnji 300. obletnici tolminskega punta. Občina Tolmin je prireditev pripravila s partnerji ter različnimi društvi in ustanovami v občini, sofinanciran pa je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Praznovanje v spomin na 300-letnico Tolminskega punta se je pričelo že lani z različnimi strokovnimi predavanji v Tolminskem muzeju, nadaljevalo z osrednjo prireditvijo 24. marca letos, različnimi predavanji in razstavami ter predstavitvijo spominske poštne znamke. V jesenskem času pripravljajo še dva koncerta ter mednarodni simpozij o tolminskem puntu.
Veliki tolminski punt je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem, začel se je 27. marca 1713. Upor, ki je zajel Tolminsko, Goriško in nekaj malega Kranjske, se je začel zaradi zvišanja državnih davkov na prodajo mesa in vina, uperjen pa je bil proti cesarju oz. državnim organom. Punt je zatrla najemniška vojska, enajst voditeljev pa so obsodili na smrt in usmrtili med 20. in 23. aprilom 1714 v Gorici. (STA)
Letošnja Postaja Topolove bo na sporedu med 12. in 21. julijem, ko bodo slikovito beneško vasico spet preplavili umetniki
arhiv
TOPOLOVO - Postaja Topolove bo kljub zmanjšanju prispevkov kulturnim dejavnostim, za katerega se je odločila prejšnja deželna vlada in ki je postavilo pod vprašaj njen obstoj, zaživela tudi letos. Po zaslugi živahne in odločne reakcije kulturnikov, uspešnega zbiranja sredstev preko interneta s sistemom »crowfunding«, pobude Topolo's day v Gradcu, dražbe grafik, ki sta jo promovirala Guido Scarabot-tolo (v Italiji in na mednarodni ravni poznan grafik) in milanska galerija LAffiche, bodo slikovito beneško vasico v občini Grmek spet preplavili umetniki. Originalni festival umetnosti, za usodo katerega sta bila v zadnjem obdobju v skrbeh tudi novo deželno odborništvo za kuturo in gorska skupnost, bo letos v skrajšani obliki potekal od 12. do 21. julija.
Kot običajno bo posebno bogat filmski del Postaje. Alina Marazzi bo v Na-diških dolinah predstavila svoj film »Tut-to parla di te«; predzadnji dan Postaje si bo mogoče ogledati tudi grozljivko »Oltre il guado« Lorenza Bianchinija, ki je bila delno posneta tudi v Topolovem, med njegovimi protagonisti pa sta tudi Benečana Renzo Gariup in Lidia Zabrieszach. Krat-kometražni film je v Topolovem snemal tudi režiser Gregor Božič, na letošnji Postaji pa si bo mogoče ogledati tudi nov dokumentarec Anje Medved. Prvič v Italiji
bodo predvajali film Vlada Škafarja »Deklica in drevo«.
Kar zadeva glasbeni del bodo letos med protagonisti Postaje norveški vsestranski glasbenik Espen Sommer Eide, angleški »zbiralec skritih zvokov« Jez Riley French (ki je pred kratkim nastopil tudi v Tate Gallery v Londonu) in Norberth Math z Dunaja z nočno zvočno inštalacijo v topolovških gozdovih. Enrico Mala-testa bo vodil glasbeno delavnico, kot po navadi pa bodo na Postaji sodelovali tudi Les Tambours de Topolo. Na sporedu je tudi koncert Accordion Orchestra 4-8-816 Aleksandra Ipavca. Posebno zanimiva sta še druga dva projekta. Prvi je posvečen zvonovom in zvonarjem, za katerega bo poskrbel eden največjih strokovnjakov s tega področja, etnomuzikolog iz Emilije Claudio Montanari. Na Postaji Topolo-ve pa se bo začel tour »Piano piano on the road«, rimske pianistke Alessandre Celletti, ki bo prepotovala vso Italijo vse do Tra-panija v kombiju, v katerem bo prevažala tudi svoj klavir in nato prirejala večerne koncerte v za to neobičajnih krajih. Tu bo še okrepljena Topolovska Orkestra, prvič pa bo nastopil TRIon3.
Glasovi iz čakalnice, literarni del Postaje, bo letos med drugim predstavil zadnjo pesniško zbirko Marka Kravosa »Sol na jezik / Sale sulla lingua«. Z avtorjem bosta sodelovala tržaški pesnik Roberto De-denaro in pevka Tinkara, ki je uglasbila nekatere pesmi iz te zbirke. Srečanje bo v sredo, 17. julija. Tudi letos Postaja sodeluje s festivalom Acque di acqua, v okviru katerega bo v četrtek, 18. julija, pesniško branje. Sodelovali bodo Monika Lazar (Slovenija), Laura Di Corcia (Švica), Vincen-zo Martines in Maurizio Mattiuzza.
V soboto, 13. julija, pa bo predstavitev letošnje publikacije v zbirki Koderja-na. Gre za kratko novelo, ki jo je napisal pisatelj Marko Sosič in ki bo izšla z dvojezičnim naslovom »Onkraj dreves / Al di la degli alberi«. Isti večer bo Matjaž Pikalo predstavil dokumentarec Zverinice prijateljice, ki ga je v zadnjih mesecih posnela RTV Slovenija.
Celoten program letošnje Postaje je objavljen na spletni strani www.stazione-ditopolo.it. (NM)
/
SVET	Sobota, 6. julija 2013	1 4
Vsaka poroka je za osebi, ki se zanjo odločita, velik dogodek. Nekatere poroke pa dobijo tudi širši družbeni pomen. Vse kaže, da med te spada tudi današnji »usodni da« med Julijo Kjuder in Elio Hrovatinom. Kajti čeprav zveni skoraj paradoksalno, bomo v Trstu šele danes priča civilnemu poročnemu obredu izključno v slovenskem jeziku. Ali bolj pravilno: leta 1974je na županstvu že potekala »slovenska poroka«, a so se zaradi nje ljudje morali zagovarjati na sodišču (glej sosednji članek). Današnja bo imela uradno privoljenje italijanskega notranjega ministrstva. Vpis v poročno matično knjigo pa bo kljub temu izključno v italijanskem jeziku. Tako pač predvideva pravilnik javne uprave.
A pojdimo po vrsti.
Novembra lani sta se Julija in Elia podala v občinski poročni urad, da bi se informirala, kako naj se pripravita na poroko. Med raznimi vprašanji, ki sta jih postavila funkcionarjem, je bilo tudi to: se lahko poročiva v svojem materinem jeziku? Odgovor je bil zelo jasen: v tržaški občini poroke v slovenskem jeziku niso predvidene, če želita slovenski obred, se morata obrniti na eno od okoliških dvojezičnih občin. »Odgovor me je zelo presenetil,« nam je včeraj zaupala Julija, ki je kljub temu, da smo jo zmotili dan pred poroko, prijazno odgovarjala na naša vprašanja. »Absurdno in nedopustno se mi je zdelo, da se ne moreva poročiti v slovenščini.«
Julija in Elia sta zato pisala županu Robertu Cosoliniju, »ki nama je zelo hitro odgovoril in sporočil, da je najino prošnjo posredoval pristojnemu odborniku Emilianu Ederi. Ta naju je kmalu poklical na razgovor in nama pojasnil, da obred lahko poteka v slovenščini, pristojne člene iz civilnega zakonika pa je treba prebrati v italijanščini. Prav tako morajo biti uradni dokumenti izpolnjeni samo v italijanščini.« Odgovor je mlada zaročenca le delno zadovoljil, odbornika sta vprašala, kje tiči ovira, zakaj mora del obreda potekati samo v italijanščini. Opozorila sta tudi, da je pripadnikom nemške manjšine ta pravica zagotovljena in da 8. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino predvideva možnost uporabe slovenskega jezika z jav-
nimi upravami in dvojezičnih javnih dokumentov. Zakaj naj bi bila poroka izvzeta? Odgovora nista dobila, a se nista vdala.
Edera je medtem zapustil občinski odbor, »s primerom Kjuder-Hrovatin« se je začela ukvarjati Fabiana Martini in za uradno mnenje zaprosila vladno izpostavo v Trstu - prefektu-ro. »Zanimalo me je, ali lahko ustrežemo želji ženina in neveste, da bi ves obred potekal v slovenščini,« nam je pojasnila podžupanja, »čeprav nam je bilo jasno, da morajo biti dokumenti izpolnjeni izključno v italijanščini. Edino izjemo predstavlja nemška manjšina, saj v ministrskem pravilniku izrecno piše, da te pravice ni mogoče prenesti na ostale manjšine.«
4. julija (dva dni pred poroko!) je podžupa-
nja sporočila Juliji in Elii, da je bila njuna prošnja končno uslišana. »Notranje ministrstvo, kateremu je prefektura posredovala naš dopis, je izreklo pozitivno mnenje: obred bo lahko potekal v slovenskem jeziku, tudi končni dokument bo lahko prebran v slovenščini, obredu pa bo moral prisostvovati tolmač in potrditi, da se slovenska in italijanska verzija ujemata. Končni poročni akt, ki bo napisan v italijanščini, bo zato podpisal tudi on.«
Tako podžupanja kot nevesta sta bili včeraj zelo zadovoljni. »Kljub temu, da se je vsa zadeva neverjetno zavlekla, me veseli, da smo lahko končno ugodili želji, ki je mislim skupna številna našim someščanom,« je dejala Fabiana Martini. »Res pa je, da uspeh ni popoln: tak bi bil, če bi lahko bili tudi poročni dokumenti dvojezični.«
Zadovoljna in vztrajna nevesta Julija pa upa, da bodo »v poročnem uradu Občine Trst odslej nudili bolj korektne informacije in da se bodo te osnovne pravice poslužili tudi drugi pari«.
Ona in Elia sta svoje naredila, sedaj so na vrsti drugi. Srečno, obojim!
Poljanka Dolhar
Zgoraj podžupanja Fabiana Martini, desno dekleta, ki so včeraj v Lonjerju pripravljala okraske za poročni slavolok
kroma
OBČINA - Leta 1974
Kazenska ovadba
i slovenščine, poroka pa je veljala
Neke vrste fotokopija današnje poroke med Julijo Kjuder in Elio Hrovatinom se je na tržaškem županstvu zgodila daljnega leta 1974, ko je bila v mestu na oblasti levosredinska uprava župana Marcella Spaccinija. Bojana Brezigarja in ženo Viviano je izključno v slovenskem jeziku poročil takratni občinski odbornik Rafko Dolhar, v italijanščini je bil le priloženi uradni dokument, ki velja kot matično potrdilo o poroki. Matičarja ni bilo zraven, kot javni funkcionar je itak nastopil Dolhar.
Do zapleta je prišlo nekaj dni po poroki, ko je podžupan Gianni Giuricin (pripadal je socialistični stranki PSI) kazensko ovadil Dolharja zaradi poroke izključno v slovenščini. Zanimivo, da je upravitelja iz vrst stranke Slovenske skupnosti tožilstvu prijavil Giuricin in ne župan Marcello Spaccini iz vrst Krščanske demokracije, ki je bil takrat uradno na dopustu (kdo ve, če je bil res ...).
In kaj je razsodilo sodišče o Brezigarjevi poroki? Po zaslišanju novoporočencev so sodniki ugotovili, da sta bila »kljub slovenščini« zakonca v popolnoma dobri veri, zato je bila s tega vidika njuna poroka povsem veljavna. Dolhar je sicer po mnenju sodišča ravnal v nasprotju z zakonom, ker ni upošteval italijanščine kot uradnega jezika v uradnih aktih, med katere sodi civilna poroka. Občinski odbornik pa si, kljub domnevni kršitvi zakona, ni prislužil nobene kazni, ker takratni zakonik za takšen »prekršek« ni določal nobene kazni ali globe. Dolhar je torej ostal brez vsakršnih kazenskih ali drugih posledic, poroka Brezigarjevih pa je bila redno vpisana v matično knjigo Občine Trst.
Mestna uprava bo danes pravno priznala to, kar sta »defacto« pred 39 leti dosegla zakonca Brezigar. Bolje pozno kot nikoli.
S.T.
TRŽAŠKA OBČINA - Včeraj stopila v veljavo nova odredba
Steklo ostaja prepovedano, župan poziva k odgovornosti
Omogočiti mladim, da »živijo« mestno središče in se tu počutijo doma: tudi ponoči, tudi med srebanjem pijače. Omogočiti upraviteljem javnih lokalov, da čim bolje zaslužijo in tako kljubujejo krizi. Omogočiti vsem, ki bi radi spali, da nemoteno počivajo.
Je združitev teh želja možna, ali gre za kvadraturo kroga? Občinska uprava Roberta Cosolinija se je začela soočati s temi vprašanji, kar je nedvomno prvi razveseljiv korak, pot do rešitve, ki bi zadovoljila vse omenjene kategorije, pa bo najbrž dolga in strma.
Včeraj je stopila v veljavo nova županova odredba, ki začasno ureja vprašanje nočnega miru in čistoče. V ponedeljek bo namreč uprava razpravljala o novem občinskem pravilniku, ki bo po odobritvi »romal« v rajonske svete in nato še v občinski svet, kjer naj bi ga dokončno odobrili še pred počitnicami. Pravilnik naj bi predvideval tudi jasnejše norme glede omejitve hrupa in take globe, ki bi se višale, če bi se kršitev pravilnika ponavljala.
Nova odredba delno spreminja (in izboljšuje) prejšnjo, ki je stopila v veljavo konec maja in sprožila nekaj slabe krvi. V strogem mestnem središču po novem pločevinke ne bodo več prepovedane, prepoved prodaje steklenic in točenja pijač v steklene kozarce pa bo začela veljati ob polnoči (in
ne več ob 23. uri). Trgovci, ki ne bodo upoštevali prepovedi, bodo morali za globo odšteti od 100 do 600 evrov, stranke, ki bodo na Velikem trgu ali bližnjih ulicah pile iz steklenih kozarcev ali steklenic pa od 25 do 150€.
Na tiskovni konferenci, ki je včeraj potekala na županstvu, so sodelovali tudi podžupanja Fabiana Martini, odbornik za razvoj in ekonomske dejavnosti Edi Kraus ter poveljnik mes-
tnih redarjev Sergio Abbate. Kraus je opozoril, da je odredba sad plodnega sodelovanja s stanovsko organizacijo upraviteljev javnih lokalov (Fipe), ki so jo večinoma lepo sprejeli. Župan Co-solini je zatrdil, da se z Abbatejem strinjata, naj bodo redarji, ki skrbijo za spoštovanje omenjene odredbe, kolikor se da razumevajoči ... predvsem do mladih, ki jo prvič kršijo. Privoščil pa si je tudi nekaj iskrivih kritik na račun opozicije, ki mu očita, da nič hudega slutečim državljanom krati svobodo, saj prav vsem prepoveduje pitje iz steklenih kozarcev. Župan je dejal, da ne sprejema kritik »s strani tistih, ki se med desetletnim upravljanjem občine niso zmenili za te probleme, ki so skupni vsem modernim mestom. Sprejeli so samo en ukrep: uvedbo glob v višini 500€ za tiste, ki lulajo na prostem, ne glede na to, če gre za zrelega odraslega ali 16-letnega fanta«.
Cosolinijeva uprava je ubrala drugačno pot: vsak petek bodo ob stopnišče pod cerkvijo sv. Marije Velike postavili kemična stranišča, ki jih bodo vsak ponedeljek odpeljali. Poleg tega bodo namestili tudi več novih smetnjakov.
Kdor želi, se lahko obnaša odgovorno, je prepričan župan. V upanju, da se bomo vsi potrudili in izkazali večje spoštovanje do mesta in njegovih prebivalcev. (pd)
Gradbeništvo je največja žrtev hude krize
Gradbeništvo je sektor, ki v tem trenutku najbrž plačuje najhujši davek splošni gospodarski krizi. Zaradi pomanjkanja denarja in negotovosti pred pri-hodjostjo se povsod manj gradi, hude težave pa so tudi s končnimi plačili že izvedenih del. To velja za zasebnike, predvsem pa za javne uprave, ki jih duši t.i. pakt o finančni stabilnosti. O vse hujših težavah gradbeništva je tekla beseda na včerajšnjem posvetu, ki ga je sindikalna zveza CGIL priredila v dvorani Tessitori deželnega sveta. Poleg sindikalistov so govorili zastopniki gradbenih stanovskih organizacij ter zbornic in številni javni upravitelji.
Direktor skrbstvenega zavoda gradbincev (Cassa edile) Armando Ricotta sicer ni omenjal številk, pač pa je dejal, da je v zadnjih mesecih izgubilo delo kar precej gradbincev iz naše pokrajine. Gre za Tržačane in za delavce srbskega rodu, ki živijo pri nas. Podjetja iz drugih italijanskih dežel, ki dobijo v zakup gradbena dela v naši pokrajini, prihajajo k nam s svojimi delavci (v glavnem gre za tujce, med katerimi je vse več delavcev iz severne Afrike), ki ostajajo tukaj le med izvedbo del.
Podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc je izpostavil pomen povezave med gradbenimi podjetji in lokalno stvarnostjo, ki je v zadnjih letih močno zrahljana. Trst je itak mesto, ki se ustraši vsakršne težave in ovire (v tržaškem narečju: no se pol ...), da ne govorimo o kronični težavi pomanjkanja kapitalov ter podjetniške iznajdljivosti, je dejal Dolenc. Zavzel se je tudi za aktivnejšo vlogo deželne uprave v boju proti vsesplošni gospodarski in družbeni krizi.
Danes stavkajo uslužbenci parkirišč družbe Saba
Danes bodo ves dan stavkali uslužbenci mestnih parkirišč, ki jih upravlja rimsko podjetje Saba Italia. Delavci protestirajo zaradi napovedanih odpustov, saj namerava Saba Italia, kot sporoča sindikat FLT-CGIL, odpustiti devet uslužbencev na skupnih 27, kolikor je zaposlenih uslužbencev v našem mestu. Saba Italia upravlja upravlja vsa podzemna parkirišča v središču mesta.
Občina Trst napoveduje boj nasilju med mladimi
Mestna uprava je napovedala boj proti nasilju, ki je vse bolj razširjeno med mladimi. Ne gre samo za pobalinstvo, temveč tudi za mnogo resnejša nasilna dejanja, katerim se morajo, poleg družin in sil javnega reda, aktivneje zoperstaviti tudi javne uprave. Gre za pobudo z naslovom »Il Bullismo ... ti taglia le ali« (Nasilje ti odreže peruti), pri kateri bo pomembno vlogo igralo združenje Villaggio del Fanciullo.
/
SVET
Sobota, 6. julija 2013
1 5
DOLINSKA OBČINA - Občinski svet z glasovi levosredinske večine odobril tarife novega davka na odpadke
Davek Tares po meri občanov
Davek Tares v Dolini
Davek Tares v Trstu
Gospodinjstva				Gospodinjstva		
Družina	Stalni delež (€ na kv.m. letno)	Spremenljivi delež (€ letno)		Družina	Stalni delež (€ na kv.m. letno)	Spremenljivi delež (€ letno)
1 član	0,50	17,73		1 član	1,41	27,24
2 člana	0,58	35,46		2 člana	1,66	63,56
3 člani	0,65	45,43		3 člani	1,85	81,72
4 člani	0,71	57,62		4 člani	2,01	99,88
5 članov	0,76	72,03		5 članov	2,17	131,66
6 ali več članov	0,81	83,11		6 ali več članov	2,29	154,37
DOLINA - Narodnozabavni praznik na Gorici
Manin in Avsenik (60 let pozneje ...)
Novi davek na odpadke Tares ne bo vampirsko izsesal denarnice občanov dolinske občine. Levosredinska občinska uprava se je »potrudila«, da bi novo dajatev ohranila na ravni lanskega davka Tarsu. Čudežev ni mogla storiti, saj je bil v okvir letošnjega davka z državnim zakonom vključen »prispevek« v višini 0,30 evra na kvadratni meter površine za kritje stroškov za javno razsvetljavo.
Županja Fulvia Premolin je med včerajšnjo občinsko sejo, na kateri je skupščina odobrila pravilnik in tarife novega davka, s primerom nakazala, koliko bo letošnji davek Tares višji od lanskega davka Tarsu za gospodinjstva.
Tričlanska družina s 100 kvadratnih metrov obsežnim stanovanjem in z zabojnikom za kompost je lani plačala 124,34 evra davka Tarsu, letos pa bo plačala 132,88 evra davka Tares (z vključenim 0,30 evra na kvadratni meter za plačilo javne razsvetljave). To je nekaj več kot 8 evrov več.
Tričlanska družina s 100 kvadratnih metrov obsežnim stanovanjem, a brez zabojnika za kompost, je leta 2012 plačala 141,29 evra davka Tarsu, letos pa bo plačala 147,26 evra davka Tares (ali slabih 6 evrov več).
Zanimiva je primerjava z davkom Tares, ki ga načrtuje tržaška občina. V Trstu bo tričlanska družina s 100 kvadratnih metrov prostornim stanovanjem (brez zabojnika za kompost) plačala 266,72 evra. To je 119,46 evra manj (!) kot v dolinski občini. Razlike so očitne tudi za družine z drugačno sestavo članstva. Tako bo v dolinski občini posameznik, bivajoč v 50 kvadratnih metrov prostornem stanovanju, plačal 42,73 evra davka Tares, v tržaški občini pa 97,74 evra. To je več kot dvakrat več! Iz gornjih tabel je jasno razvidno, kako velike so razlike med obdavčitvijo gospodinjstev v dolinski in v tržaški občini.
Podobno velja tudi za davek na odpadke Tares za gospodarske in druge dejavnosti. Tako bodo v dolinski občini lastniki restavracij, gostiln, pi-cerij, menz in pubov plačali 19,89 evra na kvadratni meter površine, v tržaški občini pa 24,17 evra; lastniki barov, kavarn in slaščičarn bodo v Dolini plačali 13,41 evra na kvadratni meter, v Trstu pa 17,18 evra; lastniki super-marketov, pekarn, mesnic, delikates in jestvin bodo v Dolini plačali 6,25 evra na kvadratni meter, v Trstu pa 8,77 evra; lastniki trgovin s sadjem in zelenjavo, ribarnic in cvetličarn bodo v Dolini plačal 24,14 evra na kvadratni meter površine, v Trstu pa 31,11 evra.
Davek Tares bo navrgel občini skupno 812 tisoč evrov. Ob predstavitvi pravilnika novega davka je županja Fulvia Premolin izrecno poudarila, da si je občinska uprava prizadevala za čim nižjo obdavčitev, saj se zaveda, da bodo jeseni družine »tarča« drugih obremenjujočih dajatev. Omenila je pravilno izbiro uprave, ki se je že pred leti odločila z uvedbo zbiranja odpadkov od vrat do vrat za okrepitev ločenega zbiranja odpadkov. Na ta na-
čin je prej kot druge občine dosegla samostojno kritje stroškov za odvoz odpadkov, tako je lahko razlika med dosedanjim davkom Tarsu in novim davkom Tares minimalna (vedno v primerjavi z drugimi občinami, predvsem tržaško).
Pravilnik o uvedbi novega davka Tares je bil odobren z glasovi levo-sredinske večine, medtem ko se je pet svetnikov opozicije vzdržalo. Nove tarife davka Tares so pred dnevi na srečanju vodij skupin izzvale »živahno« razpravo. Na občinski seji so bili posegi predstavnikov opozicije zelo
umirjeni. Odlok o tarifah davka Tares je bil odobren z glasovi levosredinske večine, štirje svetniki desnosredinske opozicije so glasovali proti, medtem ko se je svetnik Zelenih-Italije vrednot Rossano Bibalo vzdržal.
Na včerajšnji seji je občinska skupščina z glasovi levosredinske večine odobrila tudi proračun 2013 in seznam javnih del za triletje 20132015, soglasno pa je bilo odobreno pobratenje s slovensko občino Hrpelje-Kozina in hrvaško občino Lanišče. O obeh odlokih bomo še poročali.
M.K.
DOLINA - Praznovanje vaškega in občinskega zavetnika
Škof Uran ob sv. Urhu
Nekdanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit vodil slovesno bogoslužje
Dolina je v četrtek s slovesnim mašnim obredom počastila svojega vaškega zavetnika svetega Urha. Ta je tudi patron celotne občine, zato so bili vsi javni uradi zaprti.
Osrednja svečanost je bila v dolinski cerkvi, posvečeni svetemu Urhu, kjer je slovesno mašo daroval nekdanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran, ob njem pa je somaševal tudi letošnji zlatomašnik Franc Vončina, ki je dolgo let služboval v dolinski občini.
Mašnega obreda se je - ob županji Fulvii Premo-lin - udeležilo veliko število občanov, ne samo Dolin-čanov, temveč tudi iz Mačkolj, Ricmanj, Boljunca in drugih vasi, saj ljudje čutijo svetega Urha kot pravega občinskega patrona.
Na podvečer se je slavje domačemu zavetniku na čast nadaljevalo na prireditvenem prostoru Majence, kjer je pihalni orkester Breg s koncertom poskrbel za plemenit kulturni utrinek.
Dolinska Gorica že desetletja ni bila tako polna ljudi kot preteklo soboto ob velikem jubilejnem koncertu ob 5. obletnici Tria Manin, je včeraj ocenjevala dolinska občinska odbor-nica za kulturo Tatjana Turco. Harmonikar Marko Manin in Hišni ansambel Avsenik so s prijatelji glasbeniki in pevci ustvarili pravcato narod-no-zabavno vzdušje, podobno tistemu, ki ga je ob svojem prihodu na dolinski konec pred šestimi desetletji znal pričarati takratni mladenič Slavko Avsenik s svojim prvim zgodovinskim ansamblom, kot se je spomnila napovedovalka tistega koncerta Neri-na Švab.
Slavko Avsenik je vsekakor z vi-deoposnetkom pozdravil praznik v Dolini, ki so ga ob triu Marka Manina in Hišnem ansamblu Avsenik in povezovanju Francija Černeta soustvari-li pevec Nace Junkar, avstrijski ansambel Burggrafler Buam, avstrijski harmonikarski duo Martin & Andreas, humoristki Rita & Helena in godba na pihala Breg.
Vse protagoniste so zasluženo nagradile huronske salve aplavzov.
ODKRITJE
Masažni center nudil tudi druge »usluge«
Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so v središču mesta znova odkrili masažni center, v katerem so dekleta, poleg masaž, po želji in seveda proti plačilu nudila obiskovalcem tudi spolne usluge. Po nalogu namestnika državnega tožilca Federica Frezze so kriminalisti tokrat takšen center odkrili v Ulici Timeus.
Preiskovalci so ugotovili, da so »maserke« dekleta kitajske narodnosti, Kitajka je tudi lastnica strukture, proti kateri so vložili kazensko ovadbo. Center so do nadaljnjega zaplenili, deklet pa niso kazensko ovadili, tako da se bo na sodišču zaradi izkoriščanja prostitucije morala najbrž zagovarjati le lastnica strukture. Za spolne usluge so moški, ki so jih policisti sicer zaslišali, plačevali od petdeset do sto evrov.
ČRNA KRONIKA
Policija vztrajno nadaljuje preiskavo o primeru pedofilije
Državni tožilec Massimo De Bor-toli je pooblastil policijo, da posreduje javnosti fotografijo Arriga Ravenne, ki je obtožen pedofilije. Na videz neoporečnega bančnega uradnika so, kot smo poročali včeraj, aretirali na osnovi prijave dveh obupanih staršev, katerih mladoletna sinova (15 in 17 let) sta imela spolne odnose z neznancem. Kriminalisti so ugotovili, da je šlo za Ra-venno.
ČRNA KRONIKA - Obalna cesta
Prerezali so mu gumo in ukradli 600 evrov
To, kar se že nekaj časa dogaja na avtocestah v Sloveniji, se je pri nas zgodilo na Obalni cesti. Moškemu, ki se je peljal proti Trstu, je počila pnevmatika avtomobila, ustavil je vozilo in zamenjal poškodovano gumo. Ko je to opravil, je vstopil v avto in čez nekaj minut odkril, da mu je nekdo iz vozila sunil torbico, v kateri je, poleg osebnih dokumentov, imel tudi 600 evrov. Vrnil se je na kraj, kjer je zamenjal počeno pnevmatiko, tam mu je neka ženska povedala, da se je njegovemu avtu, ko je menjal gumo, približal moški. Očitno človek, ki mu je iz avta sunil torbico z denarjem.
Oškodovanec je tedaj ugotovil, da mu je nekdo prerezal gumo in ga prisilil, da se ustavi. Policistom, katerim je prijavil krajo, je pozneje tudi povedal, da se mu je med postankom v Sesljanu približala dvojica v avtu ter ga sumljivo opazovala. Očitno je šlo za nepridiprava, ki sta mu prerezala pnevmatiko ter ga nato okradla. Kve-stura poziva vse avtomobiliste, naj bodo v takšnih primerih skrajno pozorni in naj med zamenjavo pnevmatike predhodno zaklenejo avtomobil. Podobno pozornost svetujejo tudi pred goljufi, ki hlinijo poškodbo avtomobila (v glavnem stranskega ogledala) ter potem izsiljujejo avtomobilista.
Nočna tatvina v piceriji pri Sv. Andreju
Prijatelji tuje lastnice so preteklo noč vdrli v picerijo Campi Elisi pri Sv. Andreju ter iz igralnih avtomatov ukradli približno tri tisoč evrov. Ker jim to ni zadostovalo, so iz blagajne lokala odnesli še 200 evrov. Tatvino je ob odprtju picerije odkril lastnik, ki je krajo takoj prijavil policiji. Slednja je ugotovila, da so tatovi vdrli v lokal skozi stranska vrata.
Jlx
6
Sobota, 6. julija 2013
TRST	/
GUČA NA KRASU - Pogovor s skupino, ki drevi nastopi pri Briščikih
Dubiozin Apsurdistan
Po sinočnjem otvoritvenem koncertu Gorana Bregoviča bo danes zvečer na Gu-či na Krasu pri Briščikih nastopil slovenski zvezdnik Magnifico, ki bo poleg starih uspešnic prav gotovo predstavil kak nov komad. Svojo novo ploščo Apsurdistan pa bo nocoj predstavila bosanska zasedba Du-bioza kolektiv. O novem albumu in še marsičem smo se pogovorili z njenimi člani.
Apsurdistan je že sedmi album v samih desetih letih vaše glasbene kariere. Očitno je, da vam glasbene kreativnosti ne manjka! V čem se nova plošča Apsurdistan razlikuje od prejšnjih?
Pri vsaki plošči si izberemo nek koncept, okoli katerega zgradimo zgodbo. Nato se posvetimo desetim komadom, ki morajo seveda biti povezani s konceptom albuma. Po drugi strani se ne radi omejujemo z glasbenim stilom oziroma zvrstmi in raje pustimo, da nas pesem sama vodi. Na tak način se je v teh letih razvil pravi miks, ki je danes že razpoznaven kot originalen sound Dubioze kolektiva.
Kaj pravzaprav pomeni Apsurdi-stan? Je to realna država?
Apsurdistan ni izključno balkanska država in ni niti metafora za kako drugo državo. Gre namreč zgolj za stanje, v katerem začenja subjekt sprejemati absurdne in nore situacije, s katerimi se srečuje, in jih v bistvu asimilira kot normalne. Na Balkanu so te absurdne situacije pogosto institucionalne narave in popolnoma vključene v državni sistem. Zaradi tega je na plošči predstavljena taka izmišljena država.
V predzadnji plošči Wild Wild East ste besedila pisali v angleščini. Zakaj ste se v Apsurdistanu spet odločili za domači jezik?
Očitno je, da ima naš bend rahlo shizofrenično glasbeno kariero ... Prvi dve plošči sta v angleščini, tretja in četrta v bo-sanščini, Wild Wild East spet v angleškem jeziku in sedaj Apsurdistan ponovno v bo-sanščini. Enostavno uživamo pri spremi-
njanju jezika, saj nam to omogoča spremembo perspektive obravnavanih tematik. Zanimivo je, da delujejo iste zgodbe na enak način tako na področju bivše Jugoslavije kot okrog po svetu. Zavedamo se, da je globalizacija tako uniformirala družbo, da je danes v glavnem pet problematik, ki muči večino prebivalcev našega planeta.
Danes nastopate na najboljših evropskih in tudi svetovnih festivalih. Kako so se stvari spremenile v zadnjih desetih letih na poti do slave?
Spremenilo se je res veliko stvari. Najbolj pogosto pa smo zamenjali olje, filtre in kolesa našega kombija. »Slavni« ljudje morajo namreč veliko več k mehaniku ...
Že od vsega začetka ste privrženci filozofije DIY (Do It Yourself). Tudi promocijo Apsurdistana ste opravili sami. Zakaj?
Nadzor nad celotno »zgodbo« želimo imeti v svojih rokah. Enostavno menimo, da je DIY najboljši pristop za razvijanje benda. Vse odločitve in ideje prinašamo in sprejemamo sami, z druge strani pa mislimo, da je v tem trenutku najbolj
V Nabrežini začeli prazniti cisterno pod trgom
Civilna zaščita Občine Devin-Nabrežina je včeraj popoldne pod vodstvom načelnika Danila Antonija (na sliki Kroma) začela prazniti vodno cisterno pod osrednjim trgom v Nabrežini. Globila vode je približno tri metre, v prvem posegu so jo znižali za približno pol metra. Začetku akcije sta prisostvovala župan Vladimir Kukanja in pristojni odbornik Andrej Cunja. Izpraznitev cisterne sodi v sklop del za urbanistično preureditev nabrežinskega »placa«, poseg pa je zanimiv tudi iz okoljskega in zgodovinskega zornega kota, saj predstavlja cisterna pod trgom dejansko še neraziskano, predvsem pa nepoznano vaško bogastvo.
M Izleti
KRU.T obvešča, da so se sprostila zadnja štiri mesta za avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na povratku postanek s krajšim ogledom savojskega Chambery. Termin za prijavo: ponedeljek, 8. julija, dopoldne na sedežu v ul.Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-
je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega Krasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Informacije na tel.: 333-1157815 (Ladi) ali 339-7064120 (Milan).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave na tel. 00386-70407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 6. julija 2013
BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 3.58 in zatone ob 19.22
Jutri, NEDELJA, 7. julija 2013
SV. CIRIL IN METOD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1020,1 mb raste, vlaga 54-odstotna, vzhodnik 11 km/h, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. julija 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 - 040 630213.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
obrestmi ElV,gAlKMiBEM-<
obl8:00:odprtiemaS-r-
ob 18:30: odP^t-i, k)0skov z _
SI——
programa
sss>
r.na vstopnice-9«
«jnji
www.glasbabrezmeja.com www.musicasenzaconfini.eu
info: +39 346 5231127
■ ■TE E-UWIUCJ
pošteno, da vsak sam plača svoje račune.
Pogosto ste bili kritični do družbenega in političnega položaja v BIH. Kako se lahko stvari spremenijo?
Ravno DIY je eden izmed načinov, s katerim bi lahko spremenili stanje v BIH in tudi na vsem območju bivše Jugoslavije. Preveliko ljudi čaka, da jih država ali kdo drug pokliče in reče »tu imaš delo«. Tale način zaposlovanja ustvarja ogromno maso ljudi, ki je direktno odvisna od sistema, od tega sistema pa na perfiden način imajo korist predvsem politične stranke. Na tak način postanejo ljudje neke vrste zasebni volivci političnih strank. Ta vrsta odvisnosti posameznika do sistema je eden izmed največjih problemov za vse države te naše regije.
Kateri je smisel pesmi Brijuni (Apsurdistan)? Politika je kurba?
Za nekatere je smisel te pesmi promocija jadranskega turizma, za druge je to nostalgična pesem, za tretje pa je sporočilo to, da je politika res kurba. Odvisno je od tega, kdo te plača, v katero stranko si vpisan in kateremu družbenemu sloju pripadaš.
R.D.
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
mí Kino
AMBASCIATORI - 17.30, 20.15 »The Lone Ranger«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Cinema Komunisto«; 16.30, 20.00 »Bomber«.
CINECITY - 15.40, 17.45, 18.40, 20.45, 21.40 »The Lone Ranger«; 15.20, 16.30, 19.00, 19.50, 21.30 »World War Z«; 15.20, 18.10, 21.00, 21.50 »L'uomo d'acciaio«; 17.50, 20.00, 22.10 »Dream Team«; 19.10 »Into the Darkness - Star Trek«; 15.20, 15.50, 17.15 »Dino e la macchina del tempo«; 17.45, 22.10 »Una notte da leoni 3«; 15.40 »Epic«.
FELLINI - 21.00 »Il fondamentalista ri-luttante«; 18.45 »La grande bellezza«; 16.45 »Passioni e desideri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Lone Ranger«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »To the Wonder«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il caso Kerenes«.
KOPER - PLANET TUŠ - 23.15 »Čas po zemlji«; 20.40 »Jekleni mož«; 18.20 »Jekleni mož 3D«; 11.30, 13.30, 14.30, 16.35 »Krila«; 18.00 »Mojstri iluzij«; 15.20 »Nerodna tajnica«; 11.35, 15.35, 18.25, 20.20, 21.20, 22.30 »Osamljeni jezdec«; 11.30, 12.05, 13.50, 16.05, 18.30 »Pošasti z univerze«; 13.00, 15.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15, 23.25 »Prekrokana noč 3«; 17.40, 20.10, 23.15 »Pripravnika«; 12.00, 14.10, 16.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 18.40 »Svetovna vojna Z«; 21.10 »Svetovna vojna Z 3D«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Quello che so sull'amore«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »World War Z«; 16.10 »Epic«; Dvorana 2: 17.45, 19.40, 21.40 »World War Z 3D«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.10 »L'uomo d'acciaio«; 16.10, 17.30 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 4: 18.30 »Blood«; 18.50, 20.30, 22.15 »Salvo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »The Lone Ranger«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »World War Z«; Dvorana 3: 19.40 »L'uomo d'acciaio«; 17.10 »Questi sono i 40«; 22.10 »The Lone Ranger«; Dvorana 4: 18.30, 20.10, 22.10 »Vogliamo vivere!«; 17.00 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Paulette«.
H Šolske vesti
OTROŠKE JASLI MAJA, v prijetnem naravnem okolju, pod vodstvom strokovnega osebja, vabijo malčke do 3. leta. Tel. št.: 040-327522, 3404022209.
RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da potrdijo vpis v prve razrede do 12. julija 2013.
SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.0012.00).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
Prispevki
V spomin na drago Marijo Jazbec darujeta Jadranka in Edi 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob 20. obletnici smrti Marije Grgič (Nendetove) darujejo sinovi Ivan, Silvester in Karlo z družinami 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Ob obletnici smrti Radota Kravanja daruje družina 25,00 evrov za VZPI-ANPI iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec darujeta bratranca Dušan in Flo-rijan z družinama 60,00 evrov za AŠD Breg.
/
SVET
Sobota, 6. julija 2013
1 7
ARBSDEN
13
v organizaciji SKD Lonjer-Katinara
DANES, 6.7. v ŠKC v Lonjerju
ob 20. uri - AT Vernissage s performansi umetnikov
©sagra
športni p aH
centerrdU
DANES
„Rili,,.
Zaigrajmo skupaj na Proseku
Danes, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža Zahodnokraškega rajonskega sveta
Nuova banda di Carlino
V	sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom in ZSKD
V	slučaju slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Proseku
Ü3 Obvestila
BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1) - v juliju bodo srečanja v torek 9., sredo 10. in četrtek, 11. julija, od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. št. 040226386 (Magda).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L Al-bero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja: Info: tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00 - Igralni kotiček Palček.
ŠD POLET obvešča, da se je začel tečaj kotalkanja namenjen otrokom do desetega leta starosti. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na Pikelcu pri Poletu, Repentaborska ulica 32 na Opčinah ali ob isti uri na telefonski številki 040211758. Vabljeni.
JEHOVE PRIČE obvešča, da bo zborovanje za slovenske vernike danes, 6. julija, od 9.20 do 16.55 in v nedeljo, 7. julija, od 9.20 do 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Vstop prost.
OPENSKI MLADINSKI KROŽEK - SKD TABOR vabi na košarkarski turnir 3x3 danes, 6. julija, ob 17.00 uri in v nedeljo, 7. julija, v Prosvetni dom na Opčinah. Informacije in vpisnina na FB-ju ali 338-5842368 (Niko) in 340-3814625 (Matej).
PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega irasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Za informacije pokličite 333-1157815 (Ladi) ali 3397064120 (Milan).
ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Pra-protu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 333-4784293.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
JUS MAVHINJE vljudno vabi, da se udeležite važnega srečanja glede vprašanja dostopa do mavhinjskega studenca, ki bo v prostorih bivše OŠ v Mavhinjah, pod šotorom, v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30.
PRAZNIK OTROK Center Otrok in Odraslih skupaj z občino Trst organizira praznik otrok od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v Ul. Strada di Fiume (vhod na Ul. Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 9. julija, od 17.45 do 19. ure. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop. Info: 320-7431637, info@bambiineadulti.org. ali www.bambinieadulti.org.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo
sestal v torek, 9. julija, ob 20.30 v svojem sedežu na Doberdobski ulici št. 20/3.
KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje v sredo,
10.	julija, ob 19. uri v sedežu Rajonskega sveta za Zahodni Kras na Proseku št.159, v zvezi s projektom za obnovo poti na proseškem Bregu. Na srečanju bosta predsednik Konzorcija za Bonifikacijo Soške doline rnzo Lorenzon in direktor Daniele Luis predstavila prisotnim celoten projekt in predvidene razlastitvene postopke.
SZSO - TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo poletne kroje 10. in 18. julija, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje bo v znani gostilni na Kontovelu v četrtek, 11. julija, ob 18.30.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v četrtek,
11.	julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop v Bertokih (ob 21. uri).
ČEBELARSKI KONZORCIJ POKRAJINE TRST obvešča vse čebelarje, da bo na sedežu, Repen št. 20, razdeljevanje zdravil 12. in 19. julija, od 17. do 19. ure; 26. julija pa bo odprt sedež z izvedencem. Na razpolago je tudi e-pošta: cons.apicoltoritrie-ste@gmail.com.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z Deželnim naravnim rezervatom De-vinske stene in z Zavarovanim morskim območjem Miramare, vabi na naravoslovni izlet s čolnom od Rilkejeve pešpoti do Timave v soboto, 13. julija, popoldan. Na razpolago bo slovensko govoreči vodič. Izlet je brezplačen ter primeren za odrasle in družine. Rezervacije so obvezne in se sprejemajo, do zapolnitve razpoložljivih mest, do petka, 12. julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, 9.00-12.00. Za informacije in rezervacije kličite na Urad za odnose z javnostmi Občine Devin Nabrežina, tel. 040-200824.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lo-šinju od 7. do 14. septembra. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 15.-19. julij; 29. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animator-ji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom
Štirideseto obletnico ustanovitve JADRALNEGA KLUBA ČUPA
bomo proslavili v nedeljo 7.julija s pričetkom ob 19.30 na sedežu Centra za teritorialno promocijo - Sesljan 56/6 (nad zalivom - ob odcepu ceste k morju). Vabljeni
harps«. Začetek ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«.
Čestitke
od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE pod veščo roko mentorice Katje Lavrenčič bodo od 27. do 31. avgusta, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Če bi se še kdo zaželel priključiti ustvarjalni skupini in doživeti bogate ustvarjalne počitnice ob slovenski obali se lahko nemudoma prijavi na sedežu ZSKD, tel. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org. Na voljo je še nekaj prostih mest.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesal-ček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.3017.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdancemille-nium.com.
81 Prireditve
KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi v petek, 12. julija, ob 20.45 k vaški štirni v Briščike na gledališko predstavo »11 a.m.: branč pri nas«. Nastopajo: Elena Pertot, Valentina Oblak, Julija Berdon in Maruška Guštin.
ARTEDEN/13: SKD Lonjer-Katinara vabi danes, 6. julija, ob 20. uri na zaključno razstavo s performansi umetnikov - AT Vernissage.
ZAIGRAJMO SKUPAJ NA PROSEKU -
Godbeno društvo Prosek organizira v sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom in Zvezo slovenskih kulturnih društev koncert danes, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču Zahodnokraškega rajonskega sveta. Nastopala bo Nuova banda di Carlino. Vabljeni!
J. K. ČUPA - 40. LETNICA Obletnico ustanovitve Jadralnega kluba Čupa bomo proslavili v nedeljo, 7. julija, s pričetkom ob 19.30 v sedežu Centra za teritorialno promocijo - Sesljan 56/6 (nad zalivom, ob odcepu ceste k morju). Vabljeni.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Bar-kovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče, napovedujeta Roberta Chissich in Martin Poljšak.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na predavanje v sredo, 10. julija, ob 20.00 v Ul. S. Francesco 20, na temo »Internet kje, kaj in zakaj. Kaj lahko in kaj ne smemo«. Predavanje bo vodil strokovnjak računalniških sistemov Elvis Guštin.
SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Fu-rian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo dArpe »Wandering
Danes stopata na skupno življenjsko pot JULIJA in ELIA. Obilo sreče, zdravja, veselja in razumevanja v zakonu Vama želijo mama, papa, Andrea, nona Marija in nona Darina.
JULIJI in ELIJI želijo vse najboljše na novi življenjski poti družine Pečar, Sodo-maco in Eva.
ELIA in JULIJA, želimo vama vso srečo na skupni življenjski poti. Sodelavci Zadruge La Quercia
MAMICI in TATKU pošljem en velik, velik, velik "ba" za ta poseben, srečen dan. Evan
NICOLE in JAN! Ko korak usmerjata na skupno pot, naj sreča vaju spremlja vsepovsod. Le tam, kjer se rodita ljubezen in spoštovanje, uresničijo se vse skrite sanje. Veliko sreče in ljubezni vama želijo Erik, Emil, Tanja in Mitja!
Naša dolgoletna in požrtvovalna člana NICOLE in JAN stopata na oder življenja v novih vlogah mladoporočencev. Naj bo njuna skupna pot z malim Evanom posejana z najlepšimi prizori, njuni vlogi pa polni presenečenj in ustvarjalne moči, iz srca želimo vsi pri SDD Jaka Stoka.
Danes na Kontovelu stopata na skupno življenjsko pot NIKOL in JAN, obilo sreče jima želi OPS Vigred.
Danes se bosta vzela NIKOL in JAN, srečno jima kličejo tov. krožka SKP GOAP-Kras.
AŠD Breg čestita vsem svojim športnikom za uspešno opravljeno maturo in jim želi vesele počitnice.
NIKOL in LUKA sta uspešno opravila maturo. SKD Lipa iz Bazovice jima iskreno čestita in želi še veliko uspešnih projektov v življenju.
Abraham je 1. julija v Repen prišel in RENZOTA za roke prijel. Zaigraj, za-poj, nasmej se nocoj, veselo nazdravili bomo s teboj. Gregor, Mateja, Jakob in Elizabeta ti želimo še na mnoga leta.
V teh dneh sta uspešno opravili maturo TAMARA PERTOT in JANJA HAUSCHILD. Iskreno jima čestita AŠZ Sloga.
Draga teta RENATA, en poljub na vsako stran prejmi za tvoj 70. rojstni dan. Vse najboljše ti želita Erik, Simon ter vsi domači.
Danes se vzameta
Caterina in Simon
Nešteto srečnih dni vama želijo
mama Frida, papa Giulio, nonota Marica in Danilo, Andrea z Donatello, Claudia in Giuliano
Elia in Julija
ŽIVIJO OHCET!
Vsi pri Shinkai karate Clubu
Danes se na Kontovelu izvrši premiera igre "Obljuba večne ljubezni". V glavnih vlogah
Nicole in Jan
Zdaj, ko na skupno pot zakorakata,
ljubezen in sreča naj tiktakata! Vsi domači
Igralca uspešna v ljubezni sta oba, taka ekipa nasprotnika ne pozna. Na njuno življenjsko tekmo že vsi hitimo, zmage obeh se vsi veselimo.
Nicole in Janu
izrekamo čestitke
vsi pri ŠD Kontovel
Nicole in Jan
Da bi bila vajina ljubezen vedno tako strastna in mladostna, vama želimo
vsi pri
Mladinskem krožku Prosek-Kontovel
B Mali oglasi v» _ . ..„ . ... irT_ ,,,... , u	Turistične kmetije
i-LETNO dekle išče delo kot hišna pomo-	*
30-LETNO dekle išče delo kot hišna pomočnica, spremljevalka starejših oseb ali kot varuška otrok. Tel. št.: 328-4713479.
DAJEM V NAJEM na novo, popolnoma opremljeno stanovanje, 60 kv.m., Ul. Set-tefontane: dnevna soba s kuhinjo, spalnica, kopalnica, shramba in veranda. Tel. št.: 339-1026752.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica - likanje. Tel. 040-2296004.
LETOŠNJA MATURANTKA na klasičnem li-ceju nudi lekcije osnovnošolcem (vsi predmeti) ter srednješolcem in višješolcem bienija (vsi humanistični predmeti in angleščina). Tel. št.: 340-7430160.
PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040568071.
PRODAJAMO 15 kamnitih kraških stopnic. Tel. št.: 338-1182211.
PRODAM dekliško narodno nošo, prilagodljivo za žensko, v odličnem stanju. Tel. št.: 333-5706864.
PRODAM mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Pokličite ob uri kosila tel. št.: 349-5030471.
PRODAM kamper, motorhome laika, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 3334872311.
PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah).
PRODAM mladiče nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel. št.: 339-5472406.
PRODAM, samo ljubiteljem živali, štiri simpatične osličke. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 338-8961853.
PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu
vabi danes in jutri od 12.00 do 21.00 na obisk lastnega vinotoča. Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina. Tel.: 00386 5 7668245 00386 40 644121
ITI Osmice
BORIS IN ARI ELLA sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. št.: 040-229199.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040220605.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je odprla Sidonija v Medjivasi št. 10. Tel. št.: 040-208987.
OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Tel. št.: 040-200634.
TOMAŽ METLIKA - Ž'panov vabi na osmi-co v Bazovico 32, Tel. št.: 040-226386.
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
8
Sobota, 6. julija 2013
TRST
/
ARTEDEN - Plesalka Daša Grgič na mednarodni umetniški delavnici
Ambivalentnost telesa
Kdor misli, da je sodobni ples nekaj abstraktnega, težko dojemljivega oziroma nedostopnega za »navadne« ljudi, lahko dobi na Artednu nasproten dokaz. V današnji zahodni družbi, kot je opozorila plesalka in koreografinja Daša Grgič, se poudarja zlasti pomen razuma. Ta pa nikoli ne bo uspel sistematizirati telesa, t.j. »kraja« polnega simbolov, ki odreagira iskreno na čustva in dogajanje ter nas vabi, da vidimo stvari iz različnih perspektiv.
Telo in njegova ambivalentnost se nahajata v ospredju Dašinega koreograf-skega dela BodyunTitled. Slednji predstavlja sad letošnjega Dance project festivala, posvečenega liku svetovno znanega pisatelja Jamesa Joyca. S plesom lahko torej podoživimo občutek totalnosti. V črno oblečena plesalka, z narobe oblečenim jopičem, pokritim obrazom (torej Islam) in klobučkom v stilu angleške mode (zahodni svet) lahko tako ponazarja potrebo po sobivanju dveh kultur, dveh različnih načinov dojemanja sveta. Hkrati pa nas vabi, da na vsako stvar pogledamo iz različne perspektive in se prepustimo lastnim percepcijam.
Z videoklipom, ki ponazarja ta nastop, sodeluje Daša na spletnem festivalu Side by side, s katerim se je uspela povz-peti v deseterico finalistov. Do konca meseca lahko na spletu glasujete zanjo in ji tako pripomorete, da nastopi z lastno predstavo v prestižnem gledališču Tanzhaus Nrw v Düsseldorfu. Nagrada bi predstavljala enkratno nadgradnjo dolgoletnega študija. V plesnih tehnikah in pedagogiki se je mdr. izobraževala v Bologni, Firencah in Vidmu. Zlasti pomembno pa je bilo zanjo izpopolnjevanje s priznano ko-reografinjo Carolyn Carlson.
Nastop Daše Grgič v Lonjerju
kroma
Sicer pa Daša Grgič o sebi pravi, da se učenje nikdar ne zaključi, saj se vedno odpirajo nove možnosti. Ena izmed teh je nedvomno v skupnem delu z njenimi plesalkami združene skupine za sodobni ples Vrtojba - Trst. »Članice sem povezala v eno samo čezmejno skupino, in to kar brez pomoči kateregakoli evropskega projekta,« je z mešanico pretanjene ironije povedala Grgi-čeva. Udeleženci četrtkovega večera so lahko tudi na lastne oči prisostvovali nastopu njenih učenk, ki so se pomerile v sodobni izvedbi Lepe Vide. Prepričali pa so se lahko tudi, da ples ni nekaj omejenega na peščico nadarjenih ljudi, temveč da lahko vsak izmed nas pleše
in se torej približa sporočilom svojega telesa. Daša je namreč po zaključnem nastopu »presenetila« prisotne in jih povabila, naj se prerazporedijo po telovadnici. Oseba na desni strani vsakogar je postala plesni partner in ob melodiji valčka so se vsi (no, skoraj vsi) sproščeno zavrteli.
Letošnji Arteden je torej ob vizualnih uspešno odprl vrata tudi performa-tivnim zvrstem umetnosti.
V četrtek smo v Lonjerju prisluhnili tudi predavanju profesorice in umetnostne kritičarke Jasne Merku o utrinkih in vtisih iz letošnjega beneškega bienala, pri katerem letos sodeluje 88 držav za nacionalna predstavništva. S pomočjo
skrbno izdelanega powerpointa je umetnica po predstavitvi zgodovinskega in kulturnega pomena priznane manifestacije publiki približala dela umetnikov, ki so se ji najbolj zapisali v spomin. Aktivno sodelovanje in vprašanja publike pričajo o naraščajočem zanimanju za dogodek in za umetniško ustvarjanje nasploh.
Nikakor ne gre torej zamuditi nocojšnjega večera. Ob 20. bodo letošnji udeleženci Artedna - plesalka Daša Grgič, pesnik Roberto Dedenaro, saksofonist Tomaž Nedoh, slikar Zoran Rožič in foto-grafinja Yoshimi Yokoyama - v lonjerskem športno-kulturnem centru predstavili rezultate svojega skupnega dela. Pustimo se presenetiti! (vpa)
TRST - 12. International talent support
Tekmovanje mladih modnih oblikovalcev
Fizika kreativnosti je tema letošnje izdaje mednarodnega modnega natečaja ITS (International Talent Support), ki bo doživel že 12. izvedbo. Podrobnosti dogodka, ki predstavlja odlično vzletišče talentov v svetlo prihodnost, je na včerajšnji novinarski konferenci v deželni palači predstavila njegova idejna sno-vateljica in direktorica Barbara Franchin, ki je izpostavila, da tekmovanje poleg mladih modnih oblikovalcev v žarišče postavlja tudi naše mesto. Po njenem prepričanju Trst ostaja še naprej protagonist celotnega dogodka, ki mu je v zadnjih dvanajstih letih sledilo nekaj več kot tisoč novinarjev iz dvajsetih različnih držav, ki so o tekmovanju in Trstu napisali skoraj 2500 člankov. Poleg teh številk pa je direktorica modnega natečaja predstavila tudi podatke, ki govorijo v prid tezi, da bi Trst potreboval še več podobnih dogodkov.
Prizadevnost in vztrajnost Franc-hinove sta včeraj pohvalila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica Dežele Debora Serracchiani. Župan je spomnil, da gre za enkratno tekmovanje, ki je v zadnjih letih pridobilo veliko zanimanja s strani medijev, ob tem pa je tudi izkoristil priložnost in se zahvalil predsednici Dežele, ker je sklenila aktivno podpreti ITS 2013.
V nadaljevanu smo še slišali, da se bo tekmovanje mladih modnih oblikovalcev, ki obiskujejo prestižne modne akademije širom po svetu, začelo prihodnji četrtek, ko bo njihove projekte začela ocenjevati mednarodna žirija. Mladi oblikovalci se bodo pomerili v treh kategorijah: Fashion (moda), Accessories (modni dodatki) in Jewelry (nakit). 30 projektov, za katere velja, kot je dejala Barbara Franchin, da so zelo metafizični, bodo ocenjevali ugledni žirantje, ki bo-
do mladim pomagali skočiti v svet modne industrije. Tako kot vsako leto bodo tudi letos nagrade zelo prestižne, saj si bodo tekmovalci poleg denarnih nagrad prislužili tudi kopico čudovitih priložnosti za promocijo svojega dela. O razsežnosti projekta pa priča tudi dejstvo, da je k projektu letos pristopilo tudi podjetje Swatch (poleg že uveljavlejnih partnerjev: Diesel, YKK; Swarovski Elements).
Finalni večer bo na sporedu v soboto, 13. julija, ko bo izbrana družba povabljenih gostov lahko občudovala, kam vse nas lahko odpelje kreativnost. Letošnje stvaritve bodo vizualno premaknjene v znanstveno obarvan svet domišljije, z njimi pa bodo oblikovalci v ospredje postavili tudi ugled, ki ga na znanstvenem področju uživa Trst. Dvanajsti ITS bo torej odražal kreativno sodelovanje s celotnim mestom, so napovedali glavni akterji ambicioznega projekta. (sč)
VERDIJEVO GLEDALIŠČE - 24. julija
Staro pristanišče: prenovljeno skladišče št. 42
Pristaniška ustanova je v začetku julija predala podjetju Trieste terminal passeggeri prenovljeno skladišče št. 42 v tržaškem Starem pristanišču. Urejeni sta bili tudi dve dvorani, ki ju bodo poimenovali po dveh ladjah dvojčicah, Dionei in Ambriabelli, ki so ju v šestdesetih letih preteklega stoletja zgradili v miljski ladjedelnici Felszegy.
Staro pristanišče: v enem letu nad 10 tisoč obiskovalcev
Hidrodinamična centrala je s svojimi razstavami in zasedanji v enem letu privabila v tržaško Staro pristanišče več kot 120 tisoč obiskovalcev. Predsednik tržaškega zavoda za pomorsko-pristaniško kulturo ICMP Alfonso M. Rossi je izrazil zadovoljstvo nad tem dosežkom.
Raziskave o odnosu med okusom in možgani
Nemški raziskovalni zavod Farsc-hungszentrum Juelich in Fundacija Ernesto Illy sta podpisala dogovor o petletnem sodelovanju. Nemški zavod bo vodil raziskavo o odnosu med okusom in možgani, da bi ugotovil, kako okus kave vpliva na človeka.
Obisk veleposlanika iz Kazahstana
Kazahstanski veleposlanik v Italiji Andrian Yelemessov se je včeraj mudil v Trstu. Na županstvu ga je sprejel tržaški župan Roberto Cosolini. Prav v teh dneh se v mestu nahaja košarkarska reprezentanca Kazahsta-na, ki jo vodi Tržačan Matteo Boni-ciolli.
Koncert zvezd v spomin Srečanje o pridelkih Krasa
na Margherito Hack
Izpolniti zadnjo željo pred kratkim preminule znanstvenice Margherite Hack in opozoriti mesto na pomen razvoja znanstvenih središč je skup-
opernega gledališča Verdi, Tržaškega astronomskega observatorija, ustanove Urania Carsica in organizacije Televita, ki prirejajo Koncert zvezd. Pri realizaciji tega večera, na katerem bodo nabirali sredstva za obnovitev observatorija Urania Carsica v Bazovici, je v prvi fazi sodelovala tudi Hackova; po njeni smrti se je delo nadaljevalo in glasbeni večer bo zazvenel v podporo temu projektu, a tudi Hackovi v hvaležen in prisrčen spomin.
Gledališka pobuda Pridite na čaj k nam
Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj predstavila javnosti gledališko pobudo z naslovom Pridite k nam na čaj, ki se bo odvijala do 14. septembra. Glavni namen teh prireditev je zlasti ovrednotenje območja nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, vloga protagonista pa pripada pokojnemu Francu Basaglii in njegovi reformi psihiatričnega sistema v Italiji. Na sporedu bodo tudi filmi in umetniške razstave, v sklopu pobud se bodo ne nazadnje spomnili nedavno preminule Margherite Hack. Prva prireditev je bila na sporedu že včeraj v Skladišču idej, kjer so odprli priložnostno razstavo.
Kulturno združenje Dotart vabi v Cadore
Umetnostno-kulturno združenje Dotart prireja konec tega meseca (točneje v soboto, 27. in v nedeljo, 28.julija) fotografski potep v Cadoreju v Venetu. Vodil ga bo Stefano Fiore. Vse informacije nudijo na številki 040-3720617.
Predstavitev koncerta na tiskovni konferenci, katere se je udeležila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat, je spontano spodbudila val spominov, saj so vsi predstavniki sodelujočih ustanov imeli neposredne, v nekaterih primerih dolgoletne in tesne stike s priljubljeno znanstvenico. »Ko bom umrla, bom pravzaprav drugače živa,« je rekla nekoč sodelavki organizacije Televita, ki se ukvarja z aktivno vključitvijo starejših oseb v družbeno življenje in katere je bila znanstvenica podpornica. Ravnatelj Tržaškega observatorija Stefano Borgani je poudaril njene prodorne komunikacijske sposobnosti, ki so pri znanstvenikih redka lastnost in so ji omogočile, da je približala širšemu občinstvu znanstvene tematike in problematike.
Odgovorni za Uranio Carsico Conrad Bohm je podprl te besede s primerom središča, ki je dedič 150-letne povezave med Trstom in astronomsko vedo, s katero se Trst ukvarja s pomembnimi projekti od časa stare Avstrije in kateremu je Hackova podarila mednarodni ugled. Claudio Orazi je podčrtal vlogo gledališča Verdi, ki je angažiral dvesto uslužbencev za realizacijo tega koncerta s hišnim orkestrom in zborom pod taktirko Marca Boemija. Na sporedu bosta suita Zvezde poletne noči Edwarda Elgarja in znana suita Planeti Gustava Hol-sta. Gosta večera bosta Teddy Reno in Moni Ovadia, napovedovalec pa televizijski obraz Michele Mirabella.
Nastopil bo tudi imitator Hackove Andro Merku, ki bo po lastni odločitvi opustil kabaret in nastopil v nekoliko resnejšem stilu z branjem poezij o vesolju (a s posnemanjem glasov znamenitih osebnosti). Koncert zvezd za Uranio Carsico bo v sredo, 24. julija, ob 19. uriv gledališču Verdi v Trstu.
ROP
V okviru revije Okusi med morjem in Krasom, ki jo prireja Pokrajina Trst, bo danes ob 11.30 in ob 17. uri v središču nekdanje turistične ustanove Aiat v Sesljanu srečanje na temo Kraški pridelki in toleranca jestvin.
Jutri na Padričah opasilo
V	nedeljo bodo na Padričah praznovali vaška zavetnika svetega Cirila in Metoda. Ob priliki opasila bo v pa-driški cerkvici ob 11. uri maševal domači župnik Žarko Škrlj. Po maši bo druženje. Padričarji bodo poskrbeli tudi za pogostitev.
Nagrajevanje Maremetraggio
V	okviru tržaških poletnih prireditev bo danes ob 20. uri na Trgu Verdi nagrajevanje 14. mednarodnega festivala kratkometražcev in prvencev Ma-remetraggio. Sledil bo (ob 21.30) koncert glasbe iz šestdesetih let preteklega stoletja.
Trst v gledališču 1913
V	okviru odprtja razstave Trst v gledališču 1913 bo danes ob 18. uri v opernem gledališču Verdi simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Al-viseja Casellatija. Na sporedu bodo skladbe Verdija, Ponchiellija, Doni-zettija in Wagnerja. Samo razstavo bodo odprli ob 19.30 v palači Gopčevic.
Potapljanje za otroke
Krožek tržaških potapljačev bo danes priredil dan potapljanja za otroke od 8. do 14. leta starosti. Potapljanje pod nadzorom izvedenih potapljačev bo potekal na zaščitenem območju mi-ramarskega morskega parka.
namera
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 6. julija 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Izbrisani na državnem poligonu poniglavosti
Darja Kocbek
Izbrisani, ljudje, ki so bili rojeni v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in jih je slovenska država kmalu po osamosvojitvi nezakonito izbrisala iz stalnega registra prebivalcev, čeprav so bili zakoniti prebivalci Slovenije, več kot 20 let po izbrisu še vedno čakajo na izpolnitev sodbe velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta je lani oblastem v Sloveniji določil enoletni rok (iztekel se je 26. junija), v katerem bi morale vzpostaviti sistemski pravni okvir za odpravo posledic izbrisa.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je najprej za mesec dni izbrisa ponudilo 30 evrov odškodnine, v novem predlogu zakona o povračilu škode pa predlaga 40 evrov odškodnine. Minister za notranje zadeve v sedanji levosredinski vladi Gregor Virant pravi, da še enega novega predloga ne bo, saj bi z višjimi odškodninami vlada prevzela preveliko tveganje za javne finance. Če bi upoštevali vse zahteve izbrisanih, bi bile finančne posledice za državo okrog milijardo evrov, »kar je žal nesprejemljivo, tega denarja pač ne moremo zagotoviti,« pojasnjuje minister. Prepričan je, da bodo poslanci državnega zbora predlagani zakon sprejeli, po njegovi oceni bodo z njim zadovoljni tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.
V Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev pojasnjujejo, da tudi nov predlog zakona ne rešuje ničesar in niti ne ureja statusov, hkrati pa so napovedali, da problema odškodnin ne bodo več reševali s slovenskimi oblastmi, ampak pred evropskim sodiščem prek odvetnikov iz Rima. Kot žaljiv so predlog zakona zavrni-
li tudi v Zvezi izbrisanih Slovenije in Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije.
Očitno pa zastopniki izbrisanih niso več enotni. V Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev se namreč ograjujejo od nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki izbrisane zastopa v imenu Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije. »Matevž Krivic nikakor ne predstavlja izbrisanih in ni in ne more biti naš zastopnik. Civilna iniciativa izbrisanih prebivalcev se odločno ograjuje od njegovih izjav in dejanj,« so napisali v sporočilu za javnost.
Krivic je za nov predlog zakona dejal, da je to »samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma«. »Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo ne samo sodbo evropskega sodišča (ne takoj, v tej krizi, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi), potem je z njeno vlado vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zav-lačevalne manevre,« pravi Krivic. Zaradi tega bo odškodnine določilo pač Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kar bo Slovenijo stalo neprimerno več.
Dimitar Anakiev iz Zveze izbrisanih Slovenije prav tako pravi, da le-vosredinska vlada Alenke Bratušek »s takšnimi neresnimi predlogi« nadaljuje »prakso segregacije in politiko šovinizma«. Ker se slovenske institucije obnašajo, kot da se ni nič zgodilo, Anakiev meni, da je odločitev najbolje prepustiti sodišču v Stras-bourgu.
Vseh, ki so bili v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja izbri-
sani, je bilo 25.671, do priprave predloga zakona si je uredilo svoj status 10.046 izbrisanih oseb, od tega jih je 7239 pridobilo državljanstvo, 2807 pa ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje. V državnih proračunih od leta 2014 do 2018 in morda še kakšno leto več bo treba za odškodnine za izbrisane zagotoviti okoli 75,6 milijona evrov. K navedenemu znesku bo treba prišteti še sredstva za plačilo drugih oblik pravičnega zadoščenja, ki bodo imele finančne posledice, a višine teh sredstev ni mogoče oceniti, razlagajo na ministrstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice je lani šestim pritožnikom v zadevi Kuric in drugi določilo po 20 tisoč evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dolžina trajanja izbrisa bi se štela od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Ljudje, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve takrat izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, so izgubili vse socialne in ekonomske pravice, ki jih zagotavlja status stalnega prebivalca, med drugim zdravstveno zavarovanje in pravico do šolanja otrok in do zaposlitve. Po ugotovitvah slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice za izbris ni obstajala pravna podlaga v veljavni zakonodaji. Nihče od odgovornih za izbris ni doslej prevzel odgovornosti, še več, edino opravičilo, ki ga je bila država doslej sposobna, je izrekla nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, ki je pred štirimi leti končno začela uresničevati odločbo ustavnega sodišča.
JEZIK NA OBROBJU
Večkrat se v našem tisku pojavljajo neustrezni izrazi, ki jih naši pisci kljub opozarjanju ne opustijo. Mednje spada tudi nesprejemljivo prozorno poslovanje, ki je v Sloveniji pregledno ali transparentno. Ko nam Italija včasih tudi z večletno zamudo nakaže prispevke, jih v tisku razglasimo za vnaprej plačane predujme.
Tako kot glagol predstavljati, o katerem sem pisala prejšnji teden, uporabljamo v slovenščini za akontacijo kar šest izrazov. Poleg te tujke so v rabi še predplačilo, naplači-Io, ara, predujem in avans. Med njimi ima predujem pomensko najbolj omejeno rabo. Smemo ga upora-bIjati samo v treh primerih.
1)	Dati, izplačati ali dobiti predujem (ali akontacijo) na plačo, pomeni, da dobimo znesek pred rokom, torej vnaprej; ker smo plačo prehitro zapravili, prosimo za predujem.
2)	Predujem je akontacija za Ii-terarno deIo ob podpisu pogodbe z zaIožnikom. DoIoča ga predujemska pogodba med piscem in založnikom. Razliko prejme avtor ob izidu dela.
3)	V slovenskem juridičnem jeziku je predujem znesek, ki ga za-Ioži stranka za stroške, ki nastanejo (kar pomeni, da bodo nastali) v dokaznem postopku. Po pomenu je podoben predplačilu ali v ekonomiji rabljenemu avansu.
PredpIačiIo aIi akontacija je predhodno pIačiIo za nakup česa (npr. avtomobiIa, ki ga kupec pIača vnaprej, pred prejemom naročenega bIaga). Vnaprej pIačamo tudi predpIačiIno vozovnico (za vlak, avtobus). V kriznih časih da predplačnik predplačilo, s katerim priskoči na pomoč trgovcu v stiski.
Naplačilo je akontacija, ki jo kdo napIača za nakup česa, napIačiIo pa je tudi znesek (v nasprotju s pred-pIačiIom), ki ga dobi prodajaIec za kaj prodanega. NapIačiIo je torej dokaz, s katerim napIačnik potrjuje skIenjeno pogodbo in na njen račun
(na)plača dogovorjeno akontacijo.
Ara je podobna naplačilu, je znesek, ki se pIača vnaprej kot dokaz, da je pogodba skIenjena. Velja tako za kupca kot prodajalca; aro damo, plačamo ali vzamemo. Če kupec odpove nakup, izgubi plačano aro. Če razdre pogodbo prodajaIec, mora kupcu vrniti dvojno aro. Za dajanje are imamo v sIovenščini tudi gIa-goI zaarati; tako npr. lahko s plačilom are zaaramo njivo, s čimer si obe stranki tudi finančno zagotovita nakup, kupec z izgubo are, prodajalec z vračilom dvojne are.
Avans je akontacija, napIačiIo aIi predujem, ki se v sIovenskem pravnem jeziku uporabIja predvsem v ekonomiji. Avans je znesek, ki ga npr. investitor pIača gradbenemu podjetju na začetku gradbenih deI.
Višina avansa je v investicijski pogodbi točno določena.
Avans sem pred Ieti uporabiIa z italijansko ritenuta d'acconto v slovenskih obrazcih za davčne prijave.
Zdel se mi je najustreznejši glede na to, da si država pridržuje to akontacijo vzporedno z dospelostjo prejemkov, ne pa vnaprej, enako kot daje investitor avans vzporedno z začetkom del. Poznejši prevajalci te podrobnosti niso upoštevali.
Zelim si, da bi ta pojasnila odplavila iz naših medijev neustrezne predujme, s katerimi se državi »zahvaljujemo« za prepozno izplačane prispevke. Država nam še nikdar ni nakazaIa ne predujma, ne akontacije, pač pa nam z zamudo nakazuje obroke zakasneIih prispevkov.
Lelja Rehar Sancin
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Biti odgovoren
Neka bralka se je v italijanskem tisku spraševala, ali imajo sedanji otroci in mladi ljudje sploh možnost biti odgovorni in imeti občutek za dolžnost, ko pa jih vzgajamo tako, da je prednost le to, kar je njim všeč. Zivimo v času, ko občutek odgovornosti velja za nekaj zastarelega. Vse je zapisano načelu »kruha in iger«. Vsi imajo do nečesa pravico, si privoščijo ali si jemljejo za nekaj svobodo. Starša imata pravico skrbeti za svojega otroka, ko pa se v paru nekaj zalomi, se za to pravico celo med seboj bojujeta. O dolžnosti se bolj malo govori, zanjo se potegujejo redki posamezniki. Ko se v mladi družini rodi novorojenček, je za mater pravica do otroka nekaj najlepšega: igraje uživa v skrbi za novega družinskega člana. Tudi oče ima to pravico, večkrat pa jo prejema le po kapljicah in materino ljubosumje ga včasih odriva od novorojenčka. Na nek način se oče sprijazni z usodo in sprejema svojo očetovsko skrbniško vlogo le posredno skozi mater.
Raziskave kažejo, da se po rojstvu otroka pojavi upad kvalitete intimnega razmerja med možem in ženo (ali partnerjema), saj novope-čeni oče ni več prijatelj in ljubimec, pač pa le podpora, (če ni izključen tudi iz te vloge), razmerju mati-otrok. Izvedenci govorijo o velikem številu zunajzakonskih (partnerskih) razmerij mladih očetov, ki so izgubili svojo vlogo v zakonski postelji. Včasih se celo zgodi, da postanejo očetje ljubosumni na novorojeno bitje.
Ko pa se igrivost prvih materinih vtisov poleže in čar biti mati zbledi, postane vsakodnevna skrb za novorojenčka ali dojenčka materi vse večja obremenitev in obveza. Večkrat to vpliva tudi na (ne)odločitev o drugem otroku. Nekaterim materam postane službeno mesto zatočišče pred začasno ali stalno dolžnostjo skrbeti za otroke. Ameriške raziskave so odkrile, da se matere počutijo na delovnem mestu bolje kot v svoji družini, saj so tam zadolžitve bolj obvladljive, uravnavajo jih pravila in osebna storilnost dobi nagrado v denarju, kar ženske dela neodvisne. Vse več mater si želi, ko je otrok že nekoliko starejši, da bi svojo skrb zanj delile še z drugo osebo; v zakonski ali partnerski zvezi si zaželijo imeti ob sebi moža ali partnerja.
Vprašanje pravice in dolžnosti do skrbništva se takrat zastavi na novo. Večinoma se sedaj tudi očetje radi potegujejo za to pravico in se tako navdušeno učijo z otrokom igrati, se vesti razposajeno in se valjati, kakor da bi se tudi sami vrnili v svoja otroška leta. Pri tem včasih pozabijo, da je skrb za otroka tudi dolžnost in ne le pravica in užitek ter prepuščajo odvratnejša opravila materam. Te morajo z bolnim otrokom k zdravniku, ko je potreba, same previjajo dojenčka in podobno, saj jim to dolžnost največkrat očetje prepustijo češ: »Ti znaš to boljše storiti.« Lažna pohvala za to, da se izognejo neprijetnemu opravilu celo za ceno, da priznajo svojo nesposobnost. Zdi se kakor da bi se nekateri moderni
očetje radi vrnili v patriarhalno razumevanje svoje vloge, v čas, ko je finančna skrb za družino in njena ekonomska odvisnost dajala očetu vse pravice, tudi vzgojno strogost do otrok. Materam seveda to ne more biti po godu in če se situacija ne spremeni in si mati zaman pričakuje več sodelovanja pri vzgoji in skrbi za otroka, se lahko naenkrat v družini nekaj zalomi in mati se sprijazni z dejstvom, da bo postala samohranilka.
Zadovoljiva zakonska ali partnerska zveza je pravzaprav osnovna pravica obeh, tako v dobrih kot v slabih dneh. Tako vsakodnevno vzajemno zvestobo mnogi pari pogrešajo šele po ločitvi. Morebiti ne takoj v začetku, ko zaradi znova pridobljene »svobode« kar letijo v nebo, vendar zagotovo takrat, ko jih resničnost znova trešči na tla. Tako ni čudno, da nekatere matere ali očetje ugotovijo, da je bila ločitev njihova največja napaka. Prav zaradi tega je pomembno, da o pravicah in dolžnostih do otrok v družini oba starša razmislita in se pogovorita bolj poglobljeno še pravočasno.
Cilj in želja novih očetov naj bi bila skupna skrb za otroka z materjo. Veliko lahko preberemo o ločenih očetih, ki se združujejo v društva za pravico do skrbi za svojega otroka, čeprav je v celoti gledano očetov samohranilcev odločna manjšina. Rešitev problema pravice do skrbi za otroka je lahko v tem, da se zlasti mladi očetje posvetijo svojemu otroku že takoj od rojstva na način, ki hkrati omogoča intenzivno intimno vez z otrokom. Tudi
rezultati najnovejših raziskav kažejo, da nad 90 odstotkov očetov ne vidi več svoje vloge samo v proizvajalcu dohodkov in plačilni osebi, in ne namerava več dovoliti, da bi bili potisnjeni v to vlogo in izključeni iz skrbi za otroka. Raziskave namreč kažejo, da zlasti ločeni očetje nimajo šanse izvajati očetovstva zaradi nekaterih osnovnih dejstev. Omenili bi dve. Mati, ki živi v novi partnerski zvezi, hoče to zvezo čim bolj zaščititi in otežuje druženje svojih otrok z biološkim očetom. Ločeni oče je običajno tudi zakonsko obravnavan kot neporočen moški in torej nima posebnih pravic, ki bi mu omogočale imeti več prostega časa za svoje otroke.
Kultura mladih generacij se je spremenila. Izvedenci so mnenja, da je osnovna značilnost sodobnih mladih ljudi pragmatizem. Med njimi Bernhard Heinzlmaier, ki je na Dunaju soustanovitelj Zavoda za raziskovanje kulture mladih. Pred dvema letoma je ta zavod izvedel v Avstriji pomembno raziskavo med mladimi od 14. do 29. leta. Večina teh meni, da se sodobna družba ne bo spremenila. Na svoje življenje gleda na osnovi omenjene raziskave kar 64% mladih optimistično, o družbi pa nima najboljšega mnenja in pričakovanj. Možnost pa, da se pridružijo skupnim akcijam le z enostavnim pritiskom na gumb, medtem ko udobno sedijo pred računalnikom, manjša njihovo željo, da bi bili neposredno soudeleženi pri pobudah.
Neoliberalno ideologijo, ki se širi, so ponotranjili in tako ne vidijo več veliko pozitivnih priložnosti
v skupnosti in družbi, pač pa le stvari, ki bi jih lahko prizadele. Tako postanejo na nek način egocen-trični, ker jih je to, kar so spoznali o družbi, razočaralo. Dobre priložnosti so po njihovem mnenju le tiste, za katerimi stojijo sami. Če so mladi ob koncu šestdesetih let hodili živet v komuno, se današnji mladi raje ukvarjajo individualno sami s seboj, morebiti celo s pomočjo psihoterapevta. Avstrijski raziskovalec Bernhard Heinzlmaier je prepričan, da je jedro sodobne skupnosti individualno računanje na koristnost nečesa (networking) in nič več emocijska želja po pripadnosti. Prav zaradi tega gleda na facebook kot na velikanski ego-stroj. Tisti, ki se mu pridružijo, si od kontaktov pričakujejo neko korist. Kljub visokemu odstotku mladinske brezposelnosti pa so mladi optimisti, saj se jim zdi sistem zaradi potrošniških in razvojnih možnosti privlačen in o sebi ne mislijo, da jim ne bo uspelo, prepričani so, da bodo uspešni. Zaradi tega je Heinzlmaierjevo mnenje, da se bodo tudi protivladni protesti po Evropi polegli, brž ko bodo mladi dobili to, kar hočejo: službo. (jec)
1 0 Sobota, 6. julija 2013
KULTURA
/
ZGODOVINA - Razstava Prekomorci v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
»Vi, ki ste cvet in seme naroda«
V	prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Prekomorci. Predstavljene so fotografije, orožje, uniforme, predmeti iz osebnih zapuščin, likovna dela ter dokumentarno gradivo, ki nazorno prikazujejo tragično zgodbo slovenskih fantov, povečini rojenih pod Italijo v prvih desetletjih 20. stoletja. Ogledati si je mogoče filmske posnetke, na katerih je med drugim mogoče prisluhniti spominom še zadnjih živečih prekomorcev.
V	uvodnem delu razstave so orisani ključni momenti tistih slovenskih fantov, ki so bili kot vojni obvezniki vključeni v nemško oziroma italijansko vojsko.
"Fantje, vi ste naša kri, skrbite, da ta kri ne zvodeni, da se ne zmeša s tujo, da se ne pokvari. Isto kri in isto srce prinesite nazaj, kot ga imate s seboj! Vi, ki ste cvet in seme našega naroda, ostanite zdravi, pošteni, verni in narodni, zvesto vdani svojemu narodu, ki vas čuva tudi v tujini in vam kliče ob odhodu: Bog z vami! Na srečno svidenje!," je na razstavi izpostavljen napotek slovenskim fantom, ki so bili vpoklicani na služenje italijanskega vojaškega roka; objavljen v Goriški straži, 27.9.1922.
Podrobno je predstavljena zgodba prekomorcev, ki se je začela z raznaro-dovalnim projektom fašistične Italije, v času pred uradnim začetkom druge svetovne vojne, ko so Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji živeli še v miru, številni Primorci pa so v uniformi fašistične Italije na ra-
zličnih frontah od Etiopije do Grčije že izgubljali svoja življenja. Število padlih Slovencev pred drugo svetovno vojno še danes ni poznano, med leti 1940 in 1943 pa je ubitih slovenskih fantov v vojski fašistične Italije krepko preseglo število 8500. Na razstavi se je mogoče seznaniti s ključnimi vojnimi področji med afriško puščavo in sibirskimi tundrami, kjer so se slovenski fantje borili pod tujo zastavo in tam v najsrditejših in ključnih spopadih druge svetovne vojne puščali svoja življenja.
Sledi prikaz internacije in formiranja prvih prekomorskih bataljonov, s podporo v prvi vrsti Britancev. Predstavlje-
DOLINA
Stvaritve Danile Tuljak Bandi
Istrski svet v pesmi in v plastični podobi
Danila Tuljak Bandi s svojimi kipci
»Kot svoje poslanstvo čutim, da upodabljam življenje istrske ženske. Ne vem točno, zakaj. Vem le, da se temu klicu moram odzivati, kolikor je pač v mojih močeh.« Tako nam je povedala upokojena šolska sodelavka Danila Tuljak Bandi iz Doline, ki se v zadnjih letih vse intenzivneje posveča likovnemu in pesniškemu ustvarjanju. Rodila se je leta 1945 v Koštaboni v slovenski Istri, v Dolino pa se je preselila leta 1972 po poroki z domačinom Borisom Bandijem. V zakonu sta se rodili dve hčerki.
Ob družini in službi pa je Bandijeva vselej našla tudi čas za kulturno udejstvo-vanje ter naposled za ustvarjanje. Zlasti po letu 1990 se je začela preizkušati v likovni umetnosti. Svoje stvaritve od vsega začetka daje rada na ogled na dolinski Majenci.
Kmalu je v njej zažuborel tudi pesniški vrelec. Prve verze je objavila v listu Tabor, glasilu Kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline, oglaša pa se tudi v Jadranskem koledarju, v literarni reviji Fontana in v listu Brazde s trmuna, glasi-
na je njihova pot »preko morja« v Jugoslavijo, kjer so v zadnjem letu in pol vojne močno okrepili partizansko gibanje. Osrednji del razstave prikazuje dela nekaterih posameznikov, ki so med preko-morci odigrali posebej pomembno vlogo. Posebna pozornost je namenjena prof. Ivanu Rudolfu, ki je v Afriki, med itali-
TOMIZZEV DUH
janskimi ujetniki, zbiral primorske rojake. Z vrhovnim poveljnikom angleške vojske na Bližnjem vzhodu, generalom Wa-welom, je v imenu Jugoslovanskega odbora iz Italije (predsednik je bil Lonjer-čan Čok, tajnik pa Ivan Rudolf) podpisal pogodbo, na podlagi katere je lahko obiskal taborišča italijanskih ujetnikov in
tam zbiral primorske fante. Od leta 1941 do 1944 je s člani odbora prepotoval celotno Afriko in uspešno rekrutiral med 4000 in 4500 prostovoljcev, ki so se večinoma pridružili partizanom. Rudolf je med drugim v Kairu izdajal tudi časnik s pomenljivim naslovom Bazovica, ki je skrbel za visoko moralo slovenskih fantov in jih seznanjal z razmerami na svetovnih bojiščih. Med drugim naj omenimo, da je posebej izpostavljen tudi prispevek njegovega sodelavca Ivana Marije Čoka, ki je zaradi fašističnega preganjanja koncem dvajsetih letih prebegnil iz Trsta v Jugoslavijo in tam pričel sodelovati z Rudolfom.
Zaključni del razstave je namenjen podrobnemu prikazu delovanja vseh petih prekomorskih brigad in tragične usode prekomorcev po osvoboditvi. V Jugoslaviji so bili namreč vrsto let obravnavani kot drugorazredni partizani, nekatere pa so, kot potencialne agente britanskih obveščevalnih služb celo likvidirali.
Razstava je na ogled do junija 2014, dopolnjuje pa jo tudi bogat pedagoški program, namenjen v prvi vrsti šolski mladini.
RoŠa
Welcome home
Milan Rakovac
kroma
lu krožka Beseda slovenske Istre. Leta 1999 je pri založbi Capris-Koper izdala pesniško zbirko Žrjavka pud papelom, zdaj pa se pripravlja na rojstvo svoje druge pesniške knjige.
Vzporedno s tem je Bandijeva razvijala svoje likovno ustvarjanje. V zadnjih časih se posebno posveča oblikovanju kipcev. Gre za 25 do 30 centimetrov visoke figure, ki najpogosteje upodabljajo ženske in sploh like iz kmečkega življenja v Istri, o katerih sicer rada poje tudi v svojih pesmih. Doslej je ustvarila kakih sto kipcev, ki jih občasno daje javnosti na ogled. Z njimi je npr. letos spomladi sodelovala na razstavi v Muzeju Parenzana v Izoli.
Sicer pa te kipce Danila Tuljak Ban-di hrani v svoji domači kleti. Zaradi zanimanja, ki ga vzbujajo, na svojem domu sprejema vse več obiskovalcev. Gre za res edinstvene stvaritve, v katere Bandijeva vlaga veliko dela, predvsem pa ljubezni. To so pač kmetice, perice, branjevke, pa tudi kosci, lovci, kovači, mizarji in drugi liki, ki prihajajo iz dežele njenega srca. (mb)
»Guarda amore cosa m'hai fatto fare, iero a dormir',.. m'hai fatto risveglia-re«; cioe' - zaspal sem kot extracomuni-tario in se zbudil kot Evropejec; ma guarda un po', diria el bon Frassica. Lipa fe-šta, EU, za nas u Istri je bila najliplja stvar na ten svitu. Zame pa še lepša, ko sem za Radio Pula-Pola-Koper-Capodistria v trojezičnem miš maš mozaiku, in diret-ta in brez prevajalca govoril v vseh treh domicilnih istrskih jezikih.
Že naslednjega jutra, 1. julija, pa kruta hrvaška in evropska realnost: stavka na tržnicah v celi Hrvaški. V Za-dru je na tržnici prišlo do incidenta, posegla je policija. Množica branjevk je protestirala pred finančnim ministrstvom. Namreč: finančni minister Slavko Linic je uvedel obveznost fiskalnih blagajn tudi na tržnicah, vzpostavil naj bi se neposreden internetni stik prodajalec-mi-nistrstvo: davkov pač ne boste utajeva-li! Takole pravi minister: »Prodajalec lahko zjutraj paradižnik prodaja po 10 kun, opoldne pa po dve. Fiskalizacijo uvajamo zato, da vidimo od kod je blago prišlo in kje konča gotovina ...«
Svet so obšli posnetki petnajstki-lometrske kolone s 1200 tovornjaki, ki čakajo na vstop iz Srbije na Hrvaško. Seveda, to je zdaj zunanja evropska meja, tu je evrocarina. Enaka slika na mejah z Bosno in Hercegovino in Črno Goro. Po Zagrebu nemi protesti obubožanih delavk nekdaj uspešne tovarne perila DTR ...
Prišla pa je tudi prva resnejša klofuta za najmlajšo članico: »Hrvaška policija je po ponedeljkovem vstopu države v Evropsko unijo sprejela 84 evropskih nalogov za prijetje. Kot so še potrdili na novinarski konferenci v Zagrebu, so prijeli 22 oseb, med njimi pa ni nekdanjega agenta jugoslovanske obveščevalne službe Josipa Perkovica, ki ga zaradi umora izpred treh desetletij išče Nemčija ... Hrvaški parlament je prejšnji teden, le dva dni pred vstopom v EU, sprejel spremembe zakona, s katerimi je omejil izročitev svojih državljanov samo na tiste, ki so kazniva dejanja storili po avgustu 2002 ... Na Hrva-
škem so petkove spremembe že označili za "Lex Perkovic'... Kritike so prišle tudi iz Bruslja. Evropska komisarka za pravosodje Vivian Reading je v pismu hrvaški vladi zapisala, da mora Zagreb izpolniti svojo zavezo pri uvajanju predpisov EU ... V hrvaških medijih so ocenili, da nemška kanclerka Angela Merkel ni prišla na nedeljsko proslavo vstopa Hrvaške v EU ravno zaradi zapletov z evropskim nalogom za prijetje« ...berem v slovenskih medijih.
Na še enem od svojih romanj se znajdem v Genovi, ki proslavlja vstop Hrvaške EU s prireditvami po Cergoly-jevih verzih »si da ja« ... Trst se (končno) pokloni Tomizzi s poimenovanjem čitalnice v središču mesta, z bleščečo knjigo Tomizzevih tržaških itinerarijev. Govorim z Milošem B.; me par che la Trie-ste-de-no-se-pol pian pianin diventa Trieste-de-pur-se-pol-magari-un-tantin? Žal mi je le, ker nisem mogel biti na Dragonji, kjer so s šampanjcem ob dvignjenih rampah prepevali Pino De-grassi iz Umaga, Patrizia Vascotto iz Trsta in naši Tomizzijanci iz Kopra.
Fešta v Zagrebu je bila kakor se spodobi: paradni, estradni, protokolarni, umetniški Zagreb se je izkazal ko pravi »mali Dunaj«: »Hrvaški premier Mi-lanovic je v nagovoru poudaril, da Hrvaška z vstopom v EU ne bo nikamor zbežala, temveč bo ostala tam, kjer je in bo imela novo odgovornost ... Na nas je, da podamo roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih kriterijev ... Povezuje nas tudi privrženost vrednotam solidarnosti in svoboščin, ki jo želimo še bolj vtisniti v temeljni koncept EU« ... »Vrnili ste Hrvaško tja, kamor pripada, v srce Evrope,« je dejal Barroso ... Herman Van Rompuy: »V preteklih mesecih ste skupaj s Slovenijo pogumno preskočili ovire, tako je bilo tudi z BiH. Na tej isti poti sta tudi Beograd in Priština dosegli zgodovinski sporazum'«... Martin Schulz: »Dobrodošli v EU. Dobrodošli domov«... Pri Tromostovju v Ljubljani je potekal kulturno-družabni dogodek EU si ti - Dobrodošla Hrvaška, s katerim so obeležili današnji vstop
Hrvaške v EU. Mimoidoči so lahko uživali ob hrvaški glasbi, poskusili tako slovenske kot hrvaške dobrote, program pa sta popestrili tudi folklorna skupina Tine Rožanc in Medžimursko folklorno društvo Ljubljana.«
Kaj pa slovenska Istra? Piše Boris Šuligoj, Delo:
»Marjan Batagelj, lastnik in prvi mož Postojnske jame, ugotavlja, da je že letos v Postojnski jami več gostov kot lani. "Vstop Hrvaške napoveduje stare čase, ko so gostje iz Istre v veliko večjem številu hodili v Postojno. Zato smo letos tudi vložili v promocijo na hrvaški obali, predvsem na plažah'... Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož, pravi da več občin severnega dela hrvaške Istre močno zanimajo za sodelovanje z njihovim letališčem. "Takoj so pripravljeni vstopiti v gospodarsko interesno združenje, saj se zavedajo, da ima to letališče zanje velik potencial'... Tomaž Može, direktor Primorske gospodarske zbornice Koper: "Odpira se nov trg, nove poslovne možnosti, ponovno se vzpostavljajo stare gospodarske vezi v Istri'...«
Poleg vsega tega veselja, je zdravo ostati realen in kritičen. Oster komentar, objavljen v britanskem Guar-dianu izpod peres mladih levičarskih intelektualcev Igorja Štiksa in Srečka Horvata: »Hrvaška je tretja v Evropi po stopnji brezposelnost mladih (51,8 odstotkov). Pred nami sta le Španija in Grčija. Hrvaške vlade, tako desne nacionalistične kot leve socialdemokratske so ubogljivo sledile nasvetom EU glede ostrih varčevalnih ukrepov že pred pristopom Uniji ... Hrvaška je postala polnopravna članica periferije EU ... Hrvaška bi morala opustiti enosmerno komunikacijo z Brusljem. To bo treba zamenjati z mrežo medsebojno solidarnih držav vzhodne Evrope, ki jih tarejo podobne težave.«
Intanto, come diseva i nostri nel-le Zone A e B: chi xe drento xe drento, chi xe fora xe fora. Ma ča pak sada, ka-da smo svi u jenen kotlu? Tutti drento e tutti fora, po? V veliki družini bo nemara le nekoliko lažje, mar ne?
/
SVET
Sobota, 6. julija 2013
1 1
KAIRO - Začasni predsednik Adly Mansour včeraj razpustil parlament in zamenjal šefa obveščevalne službe
Množica Mursijevih pristašev zahtevala njegovo vrnitev
KAIRO - Na ulicah egiptovskih mest so se včeraj zbrali podporniki odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, da bi izrazili nasprotovanje državnemu udaru, ki ga je v sredo izvedla vojska. Pred sedežem republikanske garde, kjer vojska zadržuje Mursija, je izbruhnilo nasilje. Ubitih naj bi bilo najmanj 17 protestnikov, več je bilo ra-njenih.Več deset tisoč privržencev Muslimanske bratovščine se je včeraj zbralo na množičnih protestih v Kairu in drugih mestih po Egiptu, kjer so izrazili nestrinjanje z odstavitvijo Mursija.
»Naj Bog postavi Mursija nazaj na oblast!« in »Naj Bog konča spor med nami in vojsko!« je na zborovanju pred mošejo Raba al Adavija v kairski soseski Nasr City med drugim vzklikal imam, ki je tam vodil včerajšnje tradicionalne molitve.
Množica Mursijevih podpornikov se je od mošeje nato pomaknila pred sedež republikanske garde, kjer vojska od srede zadržuje Mursija, in zahtevala njegovo izpustitev. Pri tem je izbruhnilo nasilje, v streljanju naj bi bil ubiti najmanj štirje protestniki, ranjenih je bilo najmanj osem.
Streli naj bi sledili večkratnemu poskusu enega od protestnikov, da na bodečo žico okrog sedeža vojske namesti sliko Mursija. Čeprav so ga vojaki opozorili, naj se ne približuje ograji, ni odnehal. Padli so prvi streli, izbruhnila je panika, sledili naj bi streli z obeh strani. Na koncu so varnostne sile uporabile solzivec in tako razgnale množico.
Glede tega, kdo je streljal, se sicer pojavljajo različna poročila. Vojska je namreč zanikala navedbe očividcev, da je streljala na protestnike. Vodilni predstavnik Muslimanske bratovščine Ahmed Fahmi je po izbruhu nasilja že pozval privržence bratovščine, naj ne izzivajo vojske.
»Egiptovska vojska je rdeča črta, ki se je ne sme prestopiti,« je dejal Fahmi v izjavi, ki so jo objavili državni mediji.
Manj spravljiv pa je bil vrhovni voditelj Muslimanske bratovščine Mohamed Ba-die, ki je včeraj nagovoril privržence v Kairu. Mediji so sicer v četrtek poročali, da so ga varnostne sile aretirale, a je to včeraj zanikal. Kot je poudaril, bodo protestniki ostali na ulicah, vse dokler se Mursi ne bo vrnil na položaj predsednika.
Več tisoč ljudi se je medtem odpravilo na ulice tudi v drugih egiptovskih mestih - med drugim v Aleksandriji, Luksorju in Da-manhurju -, da bi izrazili svoje nasprotovanje »vojaškemu udaru«, ki ga ne priznavajo. Egiptovska vojska je že pred protesti sporočila, da bo posredovala, če bodo shodi ušli izpod nadzora. Poleg tega je pozvala k spravi in posvarila pred maščevalnimi napadi.
Vojska je namreč na spletnem družbenem omrežju Facebook v četrtek objavila izjavo, v kateri piše, da bi se morali izogniti »izrednim in avtokratskim ukrepom proti kateri koli politični skupini«. »Oborožene sile verjamejo, da odpuščajoča narava Egipčanov in večne vrednote islama ne dovoljujejo maščevanja in zlobe,« so še zapisali.
K »miroljubnim protestom« na včerajšnji t. i. petek besa je v četrtek pozvalo na novo ustanovljeno Nacionalno zavezništvo v podporo legitimnosti, ki ga sestavlja več islamističnih strank in gibanj, med njimi Muslimanska bratovščina. Včeraj je nato tudi egiptovska sekularna koalicija Nacionalna osvobodilna fronta nasprotnike odstavljenega predsednika pozvala k novim protestom, s katerimi naj »zaščitijo revolucijo« 30. junija.
Medtem je egiptovski začasni predsednik Adli Mansur včeraj v prvem odloku, odkar je prisegel v četrtek, razpustil šuro, zgornji dom parlamenta.
Šura, ki so jo obvladovali islamisti odstavljenega Mursija, je delovala kot začasno zakonodajno telo z omejenimi pooblastili,
potem ko je ustavno sodišče lani razsodilo, da je zakon, ki ureja volitve v spodnji dom parlamenta, neveljaven. Mansur je tudi imenoval novega vodjo obveščevalnih služb in svojega svetovalca za varnost.
Včeraj se je oglasila tudi Afriška unija in Egipt začasno izključila iz svojih vrst, saj da odstavitev demokratično izvoljenega predsednika s strani vojske ni v skladu z egiptovsko ustavo. Afriška unija se je odločila začasno ustaviti sodelovanje Egipta v svojih aktivnosti, dokler ne bo v državi »ponovno vzpostavljen ustavni red«, so sporočili na srečanju v etiopijski prestolnici, ki je bilo posvečeno prav krizi v Egiptu. Ob tem so še enkrat izrazili obsodbo »kakršnegakoli nezakonitega prevzema oblasti«.
Egiptovski veleposlanik pri Afriški uniji Mohamed Edris je še pred odločitvijo dejal, da »glas in poziv več deset milijonov Egipčanov morata biti slišana, razumljena in spoštovana«. Egipt po njegovih besedah želi še naprej sodelovati v uniji.
REYKJAVIK
Islandija ne sprejme Snowdna
REYKJAVIK / MADRID -Islandski parlament je zavrnil predlog, po katerem bi nekdanjemu pogodbenemu analitiku ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Ed-wardu Snowdnu podelili islandsko državljanstvo. Vodja španske diplomacije pa je medtem kot prvi uradno potrdil, da je do torkovega zapleta z letalom bolivijskega predsednika Eva Moralesa prišlo zaradi Snowdna. 63-članski islandski parlament je v četrtek zvečer glasoval proti predlogu, ki ga je vložilo šest opozicijskih poslancev, med njimi nekdanji notranji minister Ogmun-dur Jonasson, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Jonasson je v razpravi v parlamentu med drugim poudaril, da »Snowdna lovijo in se ne more nikamor zateči«. Če bi mu Islandija podelila državljanstvo, bi se tako izognili pravni zagati, zaradi katere države ena za drugo zavračajo Snowdnove prošnje za azil. Islandska vlada je pred tem sporočila, da bo njen odgovor na Snowdnovo prošnjo za azil negativen, saj bi jo moral vložiti na islandskem ozemlju.
Snowden, ki je obtičal na mednarodnem terminalu moskovskega letališča Šeremetjevo, je prošnje za azil poslal po faksu na veleposlaništva različnih držav v Moskvi, vse doslej pa so bile zavrnjene, ker bi jih moral vložiti »v živo« na ozemlju teh držav.
Snowden je sicer za azil prosil 21 držav, vendar pa je bila Islandija verjetno na vrhu njegovega seznama, saj je za britanski časnik Guardian dejal, da si želi v državo, s katero deli skupne vrednote, to pa da najbolj velja za Islandijo.
Španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo je včeraj dejal, da so Španiji in tudi več drugim evropskim državam zatrdili, da je Snowden na letalu bolivijskega predsednik Moralesa. Pri tem minister ni želel razkriti, kdo jim je dal to informacijo. »Povedali so nam, da so prepričani, da je na krovu letala,« je Garcia-Margallo povedal za španske televizijo.
Med
demonstracijami so odjeknili streli, pod katerimi je bilo ubitih najmanj deset demonstrantov, več pa jih je bilo ranjenih
ansa
COCHABAMBA - Latinskoameriške države podpirajo Eva Moralesa
Bolivijski predsednik bi lahko zaprl ameriško veleposlaništvo
COCHABAMBA - Bolivijski predsednik Evo Morales je zaradi ravnanja štirih evropskih držav, ki mu v torek niso odobrile preleta čez njihovo ozemlje, ker naj bi se na krovu njegovega letala nahajal Edward Snowden, zagrozil z zaprtjem ameriškega veleposlaništva v Boliviji.
Moralesu je sicer v Boliviji podporo izrazilo več voditeljev latinskoameriških držav. Levičarski voditelji latinskoameriških držav so se v četrtek srečali v bolivijskem mestu Cochabamba, da bi izrazili svojo podporo Moralesu.
Moralesova pot iz Moskve v La Paz se je namreč občutno podaljšala, potem ko so njegovemu letalu Španija, Italija, Francija in Portugalska zaprle zračni prostor zaradi suma, da je na krovu nekdanji analitik ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, ki ga ZDA iščejo zaradi objave zaupnih podatkov. Zato je bilo Mora-lesovo predsedniško letalo v torek zvečer prisiljeno pristati na dunajskem letališču, kjer je bilo kar 13 ur. Na letalu Snowdna, ki je že nekaj časa ujet na moskovskem letališču, ker nima dokumentov in ker mu nobena država še ni odobrila političnega azila, ni bilo, tako kot je ves čas trdil La Paz.
»Opravičila držav, ki nam niso omogočile preleta čez njihovo ozemlje, niso dovolj,« je pred pogovori z drugimi latin-skoameriškimi voditelji dejal Morales. »Nekatere vlade so se opravičile, češ da je šlo za napako, a to ni bila nobena napaka,« njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.
V Bolivijo so v četrtek pripotovali predsedniki Venezuele, Ekvadorja, Urugvaja in Surinama Nicolas Maduro, Rafael Correa, Jose Mujica in Desi Bouterse. Kasneje se jim je pridružila tudi argentinska predsednica Cristina Kirchner. Morales je ob robu srečanja poudaril, da bo po potrebi preučil zaprtje ameriškega veleposlaništva v Boliviji. »V Boliviji ne potrebujemo ameriškega veleposlaništva,« je dejal in napovedal, da ob morebitnem zaprtju osebju ambasade ne bo šel »stisniti roke«. »Imamo ponos, suverenost. Brez ZDA nam politično in demokratično gre bolje,« je še menil.
Bolivijski predsednik je navedel še, da je od ene od štirih držav, ki so odrekle prelet njegovemu letalu, to zahtevala ameriška obveščevalna agencija Cia. »Minister ene od teh evropskih vlad nam je po telefonu osebno povedal, da se bodo opravi-
Demonstranti med zažiganjem ameriške zastave
ansa
čili, saj so bili presenečeni, in da je naročilo kontroli zračnega prometa dala Cia,« je pojasnil Morales.
Kirchnerjeva je evropske vlade pozvala, naj se javno opravičijo za »kršitve prava«, Maduro pa je menil, da je Evropa »napadla mednarodno imuniteto, ki ščiti voditelje držav«. Correa je medtem napovedal, da bodo latinskoameriški voditelji sprejeli odločitve, ki bodo pokazale da »ne bomo sprejemali takšnega poniževanja«. »Predstavljajte si, da bi se to zgodilo voditelju evropske države, da bi se to zgodilo predsedniku ZDA. Verjetno bi bil to povod za vojno,« je dejal ekvadorski predsednik. Correa je tudi pozval k vrhu Združenja južnoameriških držav (Unasur), kjer bi govorili o incidentu. »Če to ne upraviči srečanja voditeljev držav Južne Amerike, kaj ga?« se je vprašal.
Članice Unasurja so tudi številne la-tinskoameriške države, ki v četrtek niso bile zastopane v Boliviji, čeprav so načeloma obsodile ravnanje evropskih držav. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je tako na Twitterju izrazil podporo Mo-ralesu, a posvaril pred »spreobračanjem tega v diplomatsko krizo med Latinsko Ameriko in EU«.
Zaradi incidenta protestirajo tudi Bo-livijci na ulicah. Ameriški konzulat v mestu Santa Cruz so v četrtek počečkali z rdečimi sovražnimi grafiti, medtem ko je v francosko veleposlaništvo v La Pazu nekaj sto protestnikov v sredo metalo kamenje. Zažigali so tudi francoske zastave.
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
30.441,32€ -924,06
I
I
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,42$ +1,78
EVRO
1,2883 $ -0,80
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
05. julija 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 5.7. 4.7.	
ameriški dolar	1,2883	1,2984
japonski jen	128,97	129,64
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,875	26,050
danska krona	7,4593	7,4603
britanski funt	0,86055	0,85980
madžarski forint	294,80	295,80
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7019	0,7019
poljski zlot	4,2847	4,3083
romunski lev	4,4408	4,4340
švedska krona	8,6562	8,7080
švicarski frank	1,2348	1,2328
norveška krona	7,9525	7,9350
hrvaška kuna	7,4998	7,4928
ruski rubel	42,7630	43,1050
turška lira	2,5110	2,5343
avstralski dolar	1,4049	1,4239
braziljski real	2,8987	2,9432
kanadski dolar	1,3554	1,3690
kitajski juan	7,9006	7,9537
indijska rupija	77,7680	78,1960
južnoafriški rand	12,8890	13,0791
12	Sobota, 6. julija 2013	TRST	/
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA-TRŽIČ - Drevi bela noč s podaljšanim urnikom odprtja trgovin
Poživitev mestnih ulic za začetek razprodaj
Gorico in Tržič so že sinoči poživile pobude, ki so jih priredili v pričakovanju na današnjo belo noč in začetek sezonskih razprodaj. V Gorici je bilo središče dogajanja postavljeno v Ulico Boccaccio, kjer bo še danes in jutri potekala prireditev Vinylgo. V muzeju Svete Klare bo od 10. ure do 19.30 na ogled prodajna razstava vinilnih in CD plošč, medtem ko bodo v Ulici Boccaccio stojnice odprli ob 9. 30. Ob 18. uri bo za glasbo poskrbel DJ Best Company Tour, ob 21. uri bo koncert skupin First Aid Shadows, zatem pa bo nastopil še priljubljeni tržaški kantavtor Lorenzo Pilat. V Gorici bo živo tudi na Trgu Battisti, kjer je v teku tradicionalni košarkarski turnir Dudi Krainer.
Ob današnjem začetku sezonskih razprodaj bodo številne goriške trgovine odprte do polnoči, od 22. ure dalje pa bodo kupci lahko izkoristili posebne popuste. Na Verdijevem kor-zu se bo ob 19. uri v priredbi trgovine Tomani in bara Class Cafe začela modna revija; vlogo manekenk so zaupali dekletom, ki so nastopila na lepotnih tekmovanjih v Sloveniji in Italiji. Na ogled bo tudi več starod-obnih vozil. Umetniško-modno revijo bo ob 22. uri na Korzu Italia priredila tudi trgovka Bruna Tiberio, ob 18.30 pa se bo na Korzu Italia začelo tekmovanje v spretnostni vožnji s sta-
Stojnice v Ulici Boccaccio v Gorici (desno); lanska bela noč v Tržiču (levo)
bumbaca
rodobnimi avtomobili in Ferrariji. Ukrep proti nočnemu hrupu bo preklican, zato bodo v številnih lokalih v mestu ponujali aperitive ob glasbi in animaciji. Danes bo goriški grad in muzej mogoče obiskati tudi v večernih urah, v ljudskem vrtu pa čakajo na otroke napihljiva igrala.
Na tržiškem Trgu Republike se je včeraj zvrstilo več glasbenih nastopov. Danes se bo niz dogodkov začel ob 18. uri. Združenje Vivacentro prireja kolesarski praznik na Trgu Republike; otroci se bodo lahko pomerili v vožnji med količki, akrobatski kolesar pa bo prikazal razne skoke in akrobatske točke. Združenje Vivan-centro bo ravno danes začelo deliti svoje prve kartice zvestobe, njihovi lastniki bodo lahko vse leto koristili popuste in posebne ponudbe. Današnji dan se bo zaključil s koncertom na Trgu Republike; ob 21.30 se bodo poklonili spominu Fabrizia De Andreja. Nastopila bo skupina Mille an-ni ancora, ki jo sestavlja deset glasbenikov, med katerimi izstopajo Ellade Bandini, Mario Arcari in Giorgio Cordini.
Kot znano doživljajo krajevni trgovci hudo krizo, ravno zaradi tega pa so se številni med njimi angažirali, da bi z nizom dogodkov poživili mestni središči in da bi hkrati v svoje trgovine priklicali čim več kupcev.
RONKE - Skupščina delavcev tovarne Selex
»Premalo nas je«
Nobenih odpustov, a vseeno jih skrbi krčenje zaposlenih
Tovarna Selex
bonaventura
NOVA GORICA - Jožef Janežič končno na zatožni klopi
Začenja se sojenje
Sodni postopek je povezan s stečajem hranilno-kreditne službe Soča, do katerega je prišlo leta 2003
Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje Jožefu Janežiču, ki ga tožilstvo sumi zlorabe položaja in poslovne goljufije. Sodni postopek je povezan s stečajem hranilno-kreditne službe Soča pred skoraj desetimi leti, v kateri je bil Janežič direktor, vendar krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal. Začetek glavne obravnave je novogoriški sodnik Goran Klavora razpisal šele tri mesece po predobravnalnem naroku, ker je Janežič predlagal številne nove dokaze v tem primeru.
Janežič je predlog za začetek
stečaja hranilno-kreditne službe Soča na novogoriško okrožno sodišče vložil 26. avgusta 2003 zaradi plačilne nesposobnosti. Pred stečajem je imela hranilno-kredit-na služba Soča približno 200 varčevalcev, skupne terjatve varčevalcev pa so znašale približno 1,5 milijarde tolarjev (okrog šest milijonov evrov). Oškodovanci so ostali brez denarja. Janežič je v izjavi po predobravnalnem naroku sicer dejal, da so med največjimi oškodovanci njegovi trije otroci: »Skupno več kot deset odstotkov vseh terjatev pripada mojim otrokom«.
Novogoriško okrožno sodišče je uvedlo stečaj hranilno-kre-ditne službe Soča na predlog Banke Slovenije 4. novembra leta 2003. Poplačilo vlog varčevalcev hranilno-kreditne službe Soča je bila odvisna izključno od rezultata (izplena) stečajnega postopka ter sposobnosti njenega ustanovitelja za poravnavo obveznosti. Niti centralna banka niti druge banke in hranilnice ne odgovarjajo za poravnavo obveznosti hranilno-kreditne službe Soča, so tedaj sporočili iz Banke Slovenije. (sta)
Številni so se včeraj udeležili skupščine delavcev na sedežu tovarne Selex Es iz Ronk, kjer je beseda tekla predvsem o težko pričakovanem dogovoru, ki je ronške delavce rešil pred napovedanimi odpusti (vodstvo podjetja je nameravalo odsloviti kar 33 od skupnih 220 zaposlenih).
Državni koordinator kovinarskega sindikata Fiom-Cgil Massimo Masat se je na srečanju seveda zaustavil pri novostih, ki jih sporazum predvideva, in sicer pri uvedbi solidarnostnih pogodb in predčasnih upokojitev za tiste, ki izpolnjujejo pogoje, ter pri nadaljnjem koriščenju dopolnilne blagajne. Delavci so rešitev pozdravili z velikim olajšanjem, hkrati pa so na včerajšnji skupščini izrazili zaskrbljenost zaradi krčenja števila zaposlenih, saj menijo da je delavcev že danes daleč premalo, novi ukrepi pa bi lahko delo samo oškodovali. Njihovi sindikalni predstavniki so ocenili, da bi v danih pogojih kvečjemu potrebovali dodatno osebje, se pravi dodatne delavce, ki bi lahko jamčili spoštovanje terminov in rokov delovnih obvez. Med težavami glede zaposlenih so tudi opozorili na potrebo po ureditvi pogodb za določen čas.
Pri tovarni Selex so medtem podpisali sporazum o sodelovanju s tehniškim zavodom za aeronavtiko Mali-gnani iz Vidma, ki predvideva v glavnem snovanje niza koordiniranih didaktičnih aktivnosti, raziskovalnih dejavnosti in delavnic za uporabo motornih in eolskih naprav, delavnic za aerodinamiko in podobno. Protokol predvideva med drugim tudi prirejanje seminarjev, srečanj in razstav, kar dokazuje vse večjo pozornost, ki jo ronško podjetje posveča mladim.
Nesreča pri Doberdobu
Na pokrajinski cesti št. 15 se je včeraj nekaj po 8. uri tik pred Doberdobom zgodila prometna nesreča. Avto je zavozil s cestišča, pri čemer se je ena oseba lažje poškodovala.
Petnajst tisoč evrov globe
Gradeški karabinjerji so oglobili šest tujih državljanov, ki so na plaži prodajali brisače, ogrlice, očala in drugo blago brez potrebnih dovoljenj. Štirje Maročani in dva Senegalca, ki imajo bivališča v Gorici, Trstu, Vidmu in Sassariju, bodo morali skupno plačati 15.000 evrov globe.
Moped se bo vrnil v Italijo
V	četrtek so policisti v Kidričevi ulici v Novi Gorici ustavili voznika motornega kolesa znamke Honda z italijanskimi registrskimi številkami. Novogoriški policisti so v postopku ugotovili, da je 33-letni motorist iz širše okolice Nove Gorice vozil motorno kolo, ki je bilo ukradeno v Italiji. Vozilo so policisti zasegli, po zaključenem postopku ga bodo vrnili lastniku, 33-letnega moškega pa bodo kazensko ovadili. Moški je za nameček peljal še brez vozniškega dovoljenja in je odklonil odrejeni strokovni pregled, zato so mu policisti zaradi več kršitev prometne zakonodaje izdali plačilni nalog. (km)
Pregled časopisov
Na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija bo jutri med 9.15 in 10.15 pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici potekal pregled tiska italijanskih in tujih časopisov. Vodil ga bo kolumnist Sandro Scandolara, ki bo v pogovoru z udeleženci komentiral novice nedeljskih časopisov.
Kombi ga je stisnil ob zid
V	Selu se je v četrtek huje poškodoval 24-letni moški. Ta je na javni poti pred eno od stanovanjskih hiš parkiral kombi, ki pa se je kmalu začel pomikati po klancu navzdol. Voznik namreč ni zategnil ročne zavore, preden je vozilo zapustil. Moški je kombi sicer skušal zaustaviti, a je vozilo, ki je pri vožnji navzdol začelo pridobivati na hitrosti, moškega stisnilo ob zid tako, da mu je poškodovalo medenico. Policisti so tujo krivdo izključili, voznika pa čaka plačilni nalog, saj mora po pravilih cestnega prometa voznik, ki zapusti vozilo, ukreniti vse potrebno, da se to ne more samo premakniti in ga zavarovati pred neupravičeno uporabo. (km)
Podarijo reklamni plakat
V	razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bodo danes med 16. in 19. uro ob ogledu razstave »Réclame. Manifesti e boz-zetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« na razpolago brezplačne reprodukcije razstavljenega reklamnega plakata v omejenem številu. Kot vsako soboto, nedeljo in ob praznikih bo danes ob 17.30 potekal vodeni ogled razstave; več na www.fondazionecarigo.it, vstop prost.
Lov na klena
Turistično društvo Kanal prireja jutri lov na klena v reki Soči. Nedeljski program bo potekal po naslednjem urniku: med 14. in 14.30 bo sprejem prijav, med 15. in 19. uro bo tekmovanje, sledi tehtanje ulova in razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad. Štartnina znaša od 10 do 20 evrov. Nagrada za najdaljšega klena znaša 150 evrov, prvi trije dobijo tudi pokale, prav tako najmlajši in najstarejši ribič in naj ribička. Prireditev bodo zaključili z zabavo in plesom, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 6. julija 2013
13
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka znanstveno-tehnološkega liceja Mateja Petejan
neizmerno močjo sonca naravnost do stotice
»Vanjo sem potihem upala,« nam je naposled zaupala 18-letna Mateja Petejan iz Sovodenj, ki si je na letošnji maturi na znanstveno-tehnolo-škem liceju Simona Gregorčiča v Gorici zagotovila najvišjo oceno, stotico. Vsa leta se je pridno učila, tako da je končna ocena le poplačala vloženi trud. Prav gotovo je k uspešnem zagovoru pripomogel tudi referat o neizmerni moči sonca, s katerim je maturantka komisijo povabila na zanimivo popotovanje skozi zgodovino uporabe sonca, se pravi od nekdanjih poganskih ritualov pa vse do najsodobnejše foto-voltaike.
Ko bi morala spet izbirati šolo, bi se nedvomno odločila enako, za znan-stveno-tehnološki licej, nam je v včerajšnjem pogovoru povedala. Ob samih predmetih, ki so bili dokaj zanimivi, pa bi bila ponovno rada vključena v razred, kakršen je bil njen, v sku-
pino trinajstih prijateljev, ki so se med seboj v vsem razumeli.
Med predmeti, ki so ji najbolj ležali, je Mateja izpostavila predvsem kemijo, »ker je bila zabavna,« predvsem zaradi preizkusov v laboratoriju. Na vprašanje, ali se bo morda septembra odločila za znanstveno fakulteto, za študij kemije na primer, pa je bil odgovor še dokaj nedorečen. Najbrž se bo naposled odločila za inženirstvo v Vidmu, kjer tudi trenira odbojko v B1 ligi pri klubu Atomat, vendar bo končna izbira padla šele po počitnicah.
Po oddihu torej, ki si ga bo privoščila že prihodnji teden na maturantskem izletu po Sloveniji, petdnevnemu avtobusnemu odkrivanju slovenskih biserov. Nato pa jo čaka še dvotedensko potovanje po Grčiji. »S starši se bomo vkrcali na trajekt in se ob pristanku z avtomobilom odpeljali od Aten in obšli ves Peloponez. Se-
veda pa si bomo ob obisku raznoraz-nih znamenitosti privoščili tudi morje!«
Sedaj, ko se je rešila knjig za maturo, se bo spet lahko lotila literature, ki ji je bolj pri srcu. Sicer pa pravi, da
bere karkoli, odvisno od obdobja pač. S spominom se za trenutek povrne v šolske klopi: nikakor ne bo pozabila šolskih izletov, predvsem tistih v London ali München, in brezskrbenega druženja. (sas)
ŠTEVERJAN
Drevi drugi
»rafal«
ansamblov
Med Borovci v Števerjanu bo danes drugi tekmovalni večer 43. Festivala narodno-zabavne glasbe, ki ga prireja društvo F.B. Sedej. Od 20. ure dalje se bodo na odru zvrstili ansambli Čepon iz Horjula, Dinamika iz Destrnika, Joc Bend iz Škofje Loke, Kolovrat iz Kamnega, Maj iz Ljubljane, Mladika iz Dramelj, Potep iz Sevnice, Šaljivci iz Limbuša pri Mariboru, Tik-Tak iz Studena pri Postojni, Vikend iz Vinske Gore in Žargon iz Središča ob Dravi.
Jutrišnji finalni del se bo začel ob 17. uri. Na njem bodo nastopili ansambli, ki jih bo določila strokovna komisija; sestavljajo jo predsednik društva F.B. Sedej Filip Hlede ter strokovnjaki na glasbenem področju iz Slovenije, Avstrije in Italije. Ti so Anja Bur-nik, Mihael Corsi, Bertl Lipusch, Denis Novato, Slavko Avsenik ml., Patrick Quaggiato in Igor Podpečan. V komisiji za besedilo pa so Petra Korsič, Janez Dolinar in Martina Valentinčič.
GORICA - Od 12. do 19. julija
Bolonjčan bo poživil Travnik z odbojko
Matteo Munari je vratar reprezentance pilotov
Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora
Sotočje v Sovodnjah
SPREHODI V OKOLICO GORICE
Munari
je več let igral odbojko v A-ligi, zdaj pa je še vedno vratar ekipe pilotov
Bolonjčan bo prihodnji teden poživil goriški Travnik z odbojko. »Marca letos sem se iz Bologne preselil v Gorico, kjer je kakovost življenja veliko višja. V Bologni se ne da več živeti, posebno, če imaš kot
jaz dva mala otroka, saj je mesto vse bolj nevarno. Komaj sem prišel na Goriško, od koder je doma moja žena, sem se zaljubil v Travnik in Raštel. Ker sem dolga leta igral odbojko, sem si takoj želel prispevati k poživitvi osrednjega mestnega trga z odbojkarskim turnirjem, pri organizaciji katerega so mi pomagali moji novi goriški prijatelji, še največ Luka Lavrenčič in predsednik OK Val Sandro Cor-va.« Tako je včeraj na goriškem županstvu povedal Matteo Munari, potem ko je tudi župan Ettore Romoli »blagoslovil« odbojkarki turnir, ki bo na spopredu na goriškem Travniku med 12. in 19. julijem. »Vsaka pobuda, ki prispeva k poživitvi mesta, je več kot dobrodošla, to še zlasti velja za Travnik,« je dejal župan, nato pa je Munari s svojo navdušenostjo in vizijo dokazal, da zaspana Gorica še kako potrebuje tako ambicioznih ljudi, kot je on.
Munari je v preteklosti več let igral odbojko v A-li-gi v Forliju in Bologni v vlogi korektorja in krilnega tolka-ča. »Zadnjo sezono sem odigral z ekipo Jeans Hatu Bologna leta 1996/1997. Naslednje leto je v Bologno prišel Matej Černic, jaz pa sem takrat postal odbornik društva Zi-nella, tako da sem se odpravil po Mateja, ko je po avtocesti prišel v mesto,« pravi Munari, ki je družinsko vezan tudi na avtomobilistične športe. Njegov oče je namreč legendarni dirkač Sandro Munari, ki je leta 1977 za volanom dirkalnika Lancia Stratos postal svetovni prvak v reliju. Tudi Matteo Munari je v mladih letih dirkal, nato pa se je pridružil reprezentanci pilotov, s katero še vedno igra. Med njegovimi soigralci so Schumacker, Alonso, Vettel in številni drugi piloti. »Fisichella me bo prišel obiskat v Gorico v kratkem; upam, da se bo to zgodilo ravno med turnirjem,« še pravi Munari, ki ima cel kup idej in projektov tudi za prihodnost. V Gorico bi rad pripeljal reprezentanco pilotov, čeprav je že ugotovil, da je goriški stadion malce dotrajan in verjetno neprimeren za organizacijo odmev-nejše tekme.
»Na Travniku bomo postavili tudi igrišče za mini-volley za otroke in bazen, po katerem bodo malčki pluli z malimi čolni. Poleg tega bo na voljo tudi zumba, imeli bomo dva kioska, poskrbljeno bo za glasbo v živo,« glede odbojkarskega turnirja našteva Munari. Ekipe bodo sestavljali po štirje igralci, med katerimi bo vsaj ena ženska. Doslej se je prijavilo 14 ekip, tako da manjkata le še dve. Med nastopajočimi bo tudi števerjanski prvoligaš Loris Mania.
Na uredništvu Primorskega dnevnika smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Danes je na vrsti drugo prišepetavanje: Sotočje v Sovodnjah.
Vozilo pustimo ob cesti nekje za sovo-denjskim županstvom in se peš podamo skozi vas, najprej v dolgem levem in nato desnem zavoju z blagim spustom. Hodimo med lično zgrajenimi hišami in skrbno urejenimi vrtovi, dvorišči in »b'rjači«, a tudi med starimi domačijami, opustelimi skednji in lopami s kakim traktorjem, cisterno za gnojnico in kosilnico. Kmalu opazimo na desni razstavo pod milim nebom z ducatom plugov, stiskalnico za grozdje in drugo kmečko ostalino.
Po asfaltu sledi makadam z velikimi lužami, ki se vije med vinogradi, njivami in polji. Pred nami je sedaj že delovišče tretjega avtocestnega traku. Na njem so razdrapana tla in nedokončani jarki, dostop do Soče je otežen. Nas sicer zanima prodnata cesta, po kateri pridemo do gozdnega roba in začetka širokega kolovoza. Naenkrat smo v hladu, tišini in umirjenosti okolja. Skozi bujno rastlinje se premikamo po mehkih tleh, tu pa tam prekritih s peskom, ostankom visokih vodostajev, ko reka preplavi gozdnato površino do Vipave, ki teče več kot sto metrov daleč na levi.
Ko zaslutimo ali celo slišimo, da sta reki levo in desno že zelo blizu, se kolovoz zoži v stezo. Še nekaj deset metrov in pred sabo zagledamo široko vodno površino: Soča in Vipava tu premešata vode, ki prihajajo iz Julijcev in s Trnovske planote, Gore in deloma Nanosa. Kopno med njima se zaključi z ostro špico. Z nekaj domišljije se lahko poistovetimo z glavnim igralcem na Titanicu, ko stoji na premcu in v vetru objema izvoljen-ko, ki krili z rokama. Bolj stvarno, a še vedno romantično, pa tod trepeče s svojimi dvoj-
nimi krili nešteto kačjih pastirjev.
Zazremo se gorvodno po soški strugi in si zamislimo, približno pol kilometra više, namesto avtocestnega viadukta rimski most na hlodih, ki je na cesti imenovani Gemina omogočal osvajanje Vzhoda. Kasneje so v obratni smeri tukajšnje plitvine dovolile poplavo različnih plemen, ki so se premikala v smeri Fur-lanije in Padske nižine.
Še malo postanemo in se zazremo v pol-zenje skupnega toka proti Petovljam, Gradišču, Zagraju in morju. Skrivnostno čarobna je optična zaznava, ko se na obeh straneh rečna tokova premikata mimo nas, sami pa imamo občutek, da pravzaprav polzimo vzvratno. Če zavzeto doživljajmo in ozavestimo domači prostor, morebiti preprečimo njegovo odtujitev.
Aldo Rupel
Pogled gorvodno do avtocestnega viadukta in nekdanjega rimskega mostu (zgoraj); ob sotočju je speljan metanovod (zgoraj desno); umirjen objem Soče in Vipave (desno)
foto a.r.
14
Sobota, 6. julija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
JAZBINE - Predstavitev knjige na kmetiji Aleša Komjanca
Trpljenje in potlačitev
Na domačiji Aleša Komjanca na Jazbinah, kjer te ob vhodu pozdravi plapolajoča modra rodbinska zastava z grbom in krajevno obarvanimi oznakami orla, srnjaka in grozda, je v četrtek zvečer potekala kulturna pobuda s predstavitvijo knjige Sof-ferenza e rimozioni (Trpljenje in potlačitev) s podnaslovom Problemi di frontiera (Vprašanja ob meji). Štiri-ročno sta jo napisala Adam Seli in Kristina Martelanc. Prvi je vzgojitelj in glasbenik s študijem filozofije, druga je socialna delavka s študijem psihologije na ljubljanski univerzi. Oba delujeta in tudi živita kot zakonca v Trstu.
Druženje se je pričelo že nad dvorišču s pokušnjo ekstradeviškega oljčnega olja, ki blagodejno vpliva na prebavila in zlasti pomirja želodec. Poslušalci so se nato premaknili v sobo za degustacijo vin, a je na vrsto prišla duševna hrana. Goste je pozdravil pobudnik in hišni gospodar Robert Komjanc, ki je potrdil usmerjenost družinske vinogradniške dejavnosti v srečanja s kulturno in zgodovinsko vsebino. Predstavitev je usklajeval novinar Roberto Covaz in v začetno razmišljanje ponudil prisotnim stavek iz knjige: »Vsakdo je sam odgovoren za tisto, kar nosi v sebi, saj lahko izbira med zadevami, ki ga tlačijo, in onimi, ki ga osvobajajo.«
Luigina Cotti je postavljala vprašanja in bolj specifično posegla v knjižno vsebino ter opozorila na različne vidike psihološke konzultacije, ki pa se nujno mora osnovati na poslušanju. Martelančeva se je posvetila razlagi izraza psihosocialne konzultacije. Slednja je uspešna in odlična, ko so odnosi med dvema akterjema jasni. To pa pomeni, da moramo sprejemati sebe takšne, kakršni pač smo. Če skrivamo nekatere značilnosti, če jih potlačimo v globino, bo stalno viselo nad nami nekaj, kar
Provmcia di Gorica
Raccirdo stradale 5R 14 ■ 5 P
Mazanje spomenikov in večjezičnih tabel je ena izmed oblik tlačenja jezikovne in etnične istovetnosti ljudi
arhiv
nas bo motilo in bo kvarilo odnose z drugimi. V tej točki je vsebina srečanja upravičila zgornji podnaslov.
Gre namreč za težave, ko okolje tlači v osebah njihovo jezikovno in etnično istovetnost. Že to je zelo stresno, če pa se pritisk poveča in osebe same zabrišejo del svoje družbene biti z zanikanjem izvora in jezika, se protislovja zasidrajo globlje. Nimajo se več »radi«, kar se kaže tudi v odnosu z drugimi. Ko nekdo trpi, se pogosto duševno anestezira in noče imeti opravka z drugimi, a se mu pri tem nelagodje povečuje.
Štirje večerni gostje so se lotili še vrste drugih vprašanj: o sedanji globalni krizi in odnosa do nje, o pomembnosti izrečenih besed, ki so lahko težke kot kamen, o težavah in napetostih med šolsko populacijo, o pretirani šolski in družbeni tekmovalnosti, o pomanjkljivosti dejstva, da na šolah ni psihosocialne službe, o odvisnosti od računalništva, o odgovornosti staršev in učnega osebja, o odtenkih označevanja z opredelitvami »sloveno« - »slavo« - »s'cavo«... (a.r.)
GORICA - V četrtek, 11. julija
Jože Možina gost srečanja Pod lipami
Raziskovalni časnikar Jože Možina bo v četrtek, 11. julija, ob 20.30 gost niza poletnih večerov Pod lipami, ki potekajo na tlakovanem dvorišču za Kulturnim centrom Lojze Bratuž v Gorici, pod lipami, ki so jih vsadili, ko so gradili nekdanji Katoliški dom. Možina je po rodu iz Vipavske, saj se je rodil v Do-bravljah in je na Goriško in Gorico zelo navezan in v rodni kraj redno zahaja, čeprav deluje v Ljubljani.
Znan je kot odličen in prodoren avtor dokumentarnih filmov, za katere je prejel številne nagrade; v zadnjem obdobju za film o misijonarju na Madagaskarju Pedru Opeki, ki je tako s strani publike kot s strani kritike žel aplavze in nagrade. V pripravi ima tudi nov dokumentarec o drugem svetniškem
misijonarju, ki je bil po rodu ravno tako iz Vipavske, in sicer Ernestu Saksidi, ki je umrl pred nekaj meseci in je deloval v Braziliji. Sicer pa je svoje raziskovalno novinarstvo usmeril tudi v boleče rane naše polpreteklosti z dokumentarcema Zločin, ki ne zastara in Zamolčani - moč preživetja. V obdobju 20062010 je bil tudi direktor TV Slovenija.
Skratka, tematik za sproščen pogovor z njim o njegovem preteklem in najnovejšem delu kot tudi o sedanji družbeno-politični sliki v matični Sloveniji ne bo manjkalo. Z Možino se bo na četrtkovem večeru, ki je v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž in Krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič, pogovarjala časnikarka Erika Jazbar.
GORICA - Poletno središče v Dijaškem domu Simona Gregorčiča
Odkrivajo skupni prostor
V pričakovanju na kosilo, ki jim ga vsak dan pripravi gospa Marina, so se udeleženci poletnega središča v goriškem Dijaškem domu Simona Gregorčiča v prijetni senci pod drevesi na dvorišču posvečali ustvarjanju s kartončki, igranju na igralih oz. čofotanju v napihljivem bazenu. Za njimi je teden doživetij in pletenja novih prijateljstev, ustvarjanja, gibanja, predvsem pa uživanja.
Vzgojiteljica Nataša nam predstavi obiskovalce središča, to je 60 otrok od 3. do 14. leta starosti, ki se po skupinah posveča raznoraznim dejavnostim pod skupnim geslom »Narava je zabava«. Z njo, Jani, Karen, Andrejo, Robijem, Davidom in Chiaro se metuljčki, delfinčki, morski psi in morske deklice, kot so se poimenovali, po delavnicah preizkušajo v oblikovanju s papirjem, kartonom ali lesom, spoznavajo nove tehnike likovnega ustvarjanja, rišejo, barvajo, plešejo, pojejo, poslušajo pravljice in se seveda igrajo. Po kosilu pa si privoščijo krajšo risanko ali film, seveda v slovenščini, da utrjujejo jezik.
»Veliko stavimo na jezik in na spoznavanje tega našega širšega prostora, zlasti tistega, kar je na drugi strani, onkraj nekdanje meje,« pravi ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki nam pojasni, da je tretjina gostov središča letos iz Romjana, kjer je ponudba dejavnosti oz. varstva v slovenskem jeziku precej omejena, nekaj pa je tudi malčkov iz Ajdovščine in Nove Gorice. Ravno v ta
Najmlajši udeleženci poletnega središča na kmetiji
fotod.d.
namen so pred meseci načrtovali tečaj italijanščine za malčke iz Slovenije oz. tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki naj bi potekal vzporedno s poletnim središčem. Žal pa je bil odziv nanj medel, zato so se odločili, da bodo običajni program poletnega središča nekoliko prilagodili jezikovnemu spoznavanju in di-
namičnemu srečevanju z drugimi realnostmi. V ta namen so obiskali vrstnike v poletnem središču italijanske ludoteke, se odpeljali v novogoriški dijaški dom na srečanje z udeleženci poletnega središča jezikovne šole Papagaj in si ogledali tudi knjižnico v Novi Gorici. Udeleženci so tako, na lastni koži, spoznali, da je premi-
kanje v skupnem prostoru nekaj čisto naravnega. »Z idejo o tečaju smo štartali prepozno, vendar verjamem, da bomo prihodnje leto bolj uspešni.«
Kljub temu, se malčki niso nikoli dolgočasili: obiskali so krajevno kmetijo in se naučili, kako sadimo baziliko, kako krmimo živali ter prvič videli oslička, sprehodili so se do novogoriškega bazena, s kombiji so se odpeljali na morje v Sesljan, se podali na Panovec ali obiskali ledeno jamo na Lokvah, večji otroci pa so se celo potapljali v miramarskem morskem rezervatu.
Vzporedno s središčem poteka že 10 let tudi športna šola pod vodstvom vzgojitelja Roberta, ki je namenjena udeležencem, ki so zaključili 5. razred oz. obiskujejo že srednjo šolo. Letos spoznavajo nekoliko manj znane športe kot so badminton, hokej ali tenis, nam je povedal Robi in dodal, da je bil ta teden posebno zanimiv, saj so priredili zanje tečaj kajakaštva v sodelovanju s kajakaškim klubom Soške elektrarne iz Solkana. »Danes smo se spustili iz Solkana do Podgore,« pravi Robert, ki je tudi sam ljubitelj kajakaštva. V preteklih tednih pa so središče obiskali tudi vrhunski trenerji košarke in odbojke, ki so malčke dan za dnem uvajali v šport.
Poletno središče se bo v Dijaškem domu nadaljevalo do 19. julija (začeli so 17. junija), po premoru pa bodo spet začeli z delom 26. avgusta vse do 6. septembra. (sas)
NOVA GORICA
Vladni
predlogi
razburjajo
»Virantov predlog je zastrašujoč! Dejstvo je, da je treba marsikaj racionalizirati, tudi popraviti, a nesprejemljivo je, da se čedalje bolj krepi nek duh, da smo vsi krivi, vsi do zadnjega naj bi bili nepošteni, nagnjeni h kraji, korupciji. A problemi te družbe so nastali od vrha navzdol,« je predsednik Zveze za Primorsko (ZZP), Pavel Gregorčič, kritičen do predloga ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta, po katerem naj bi se v Sloveniji ukinilo občine, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev. Na ožjem Goriškem sta takšni občini Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica. V stranki opozarjajo, da lokalne skupnosti niso temeljni vzrok za nastalo stanje v državi. »Pričakujem, da bodo občine reagirale, to, kar počnejo ni v skladu z ustavo niti z Evropsko listino o regionalnem razvoju,« pravi Gregorčič. »Smo ena najbolj centraliziranih držav v Evropi. Države, ki so decentralizirane, bolj uspešno prebrodijo krizo. Ukinjanje občin pa je le pesek v oči, da se ne bi lotili pravih problemov. Strošek ukinjanja bo večji kot bodo prihranki,« je prepričan Peter Velikonja, član pro-gramsko-strateškega sveta pri ZZP.
Aleksander Lemut, predsednik gospodarskega foruma ZZP, sicer pa direktor in solastnik trgovske verige Fama Vipava na podlagi svojih podjetniških izkušenj pravi, da že uresničeni in napovedani vladni ukrepi podjetnikom v državi ne prinašajo razloga za optimizem. Sam pravi, da je bil še letos spomladi, ko so odprli trgovini v Trenti in v Pobegih in s tem v tistih krajih ustvarili skupno pet delovnih mest, poln optimizma. Z načrtovanimi davki na nepremičnine, dvigom DDV in podobnimi ukrepi, pa razloga za optimizem ni več, pravi. »Prisiljen sem bil ustaviti vse nadaljnje načrte. Pobrali nam bodo ves denar, ki smo ga namenili investicijam do konca leta in v drugem letu. V Sežani, na primer, za eno nepremičnino plačujemo 3.200 evrov, po novem predlogu davka na nepremičnine bi morali plačevati 18.400 evrov. Tega mi enostavno ne moremo prenesti. Nimam od kod vzeti. Poti enostavno ne vidimo. Vsi ti ukrepi, ki prihajajo, ki naj bi bile reforme ... so izven pameti! Vzamejo vso energijo, voljo do dela. Delajo tako, kot bi zavestno in načrtno želeli vse uničiti, še tistim, ki imajo željo in voljo. Pri nas je vse zgrešeno v osnovi!« je prepričan Lemut. »Obupujemo nad to politiko, nad njeno pripravljenostjo, da bi kaj rešila, nad rešitvami, ki jih ponujajo,« pritegne še Gregorčič, ki je prepričan, da je treba državo začeti drugače upravljati, boji pa se, da se to ne bo zgodilo po mirni poti.
»To državo je treba začeti drugače upravljati. Treba je spremeniti zakonodajo, narediti tudi srednje nivoje. Predlagamo politične spremembe, vprašanje pa je, kako bo do njih prišlo. Na vstaj-niški način, gotovo ne, prišlo pa bo slej ali prej do tega, ker bo nujno. Napovedujem, da bo v tej državi prišlo do družbenih sprememb. To stanje sicer spominja na srednji vek, saj želijo obvladovati informacije, vse, kaj ljudje mislijo... Med ljudmi počasi vre in kmalu bo prišlo do vrelišča,« napoveduje predsednik ZZP Pavel Gregorčič. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 6. julija 2013
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
Gledališče
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »World War Z«.
Dvorana 3: 16.00 »Dino e la macchina del tempo«; 18.00 »Cha cha cha«; 20.00 - 22.00 »Il caso Kerenes«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »World War Z«.
Dvorana 3: 17.10 »Questi sono i 40«; 19.40 »L'uomo d'acciaio«; 22.10 »The Lone Ranger«.
Dvorana 4: 17.00 »Dino e la macchina del tempo«; 18.30 - 20.10 - 22.10 »Vogliamo vivere!«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Pau-lette«.
Razstave
me. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« na razpolago brezplačne reprodukcije razstavljenega reklamnega plakata v omejenem številu; več na www.fon-dazionecarigo.it, vstop prost.
V	GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču je na ogled razstava umetnice Qing Yue z naslovom »The Dragon's Lair«; do 10. julija ob četrtkih, petkih in sobotah 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 10.00-12.30.
V	MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled fotografska razstava z naslovom »Il tempo di 1 click« (razstavljajo Rossano Bertolo, Maurizio Frul-lani in Paul David Redfern); do 14. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00; vstop prost.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČU NOVA GORICA prireja Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Dese-tnica«: v torek, 9. julija, 19.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici nastopa GAM & LJUD & mednarodna zasedba z delom »Mati korajža«; vstop prost, informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
V SKLOPU NIZA »INSEGUI LA TUA STORIA« v organizaciji občine Romans, studia Maninarte in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice in združenja Gradisca na Trgu Centa v Co-roni pri Marianu v ponedeljek, 8. julija, ob 20.30 bo Lotar S nchez Arcos nastopil s predstavo »Signor Scimmia cantastorie«. Ob slabem vremenu bo prireditev v avditoriju srednje šole.
~M Koncerti
PALAČA CORONINI CRONBERG na
Drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta je ob ponedeljkih.
ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »Palpiti del bosco. Animali di legno di Giorgio Burgnich« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 31. avgusta od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje.
V	GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe.
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; še danes, 6. julija, 10.30-13.30.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bodo samo danes, 6. julija, med 16. in 19. uro ob ogledu razstave »Recla-
»LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka do 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@dobia-lab.net) z naslovom »L'improvvisa-zione non si improvvisa« v razstavni dvorani Delbianco v Ul. F.lli Zambo-ni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dobbia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.dobialab.net.
FESTIVAL OB 17. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: danes, 6. julija, ob 19. uri v veliki dvorana Kulturnega doma Nova Gorica koncert finalistov 7. mednarodnega tekmovanja saksofonistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; vstop prost; več na www.kulturnidom-ng.si.
»SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 7. julija ob 19. uri DJ Nari and Milani, vstop prost. 13. julija, ob 21.30 Benny Benassi, informacije za predpro-dajo vstopnic www.azalea.it in www.ticketone.it. 14. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 21. julija, ob 19. uri Albertino radia DJ, vstop prost. 26. julija, ob 21.30 Elio e le storie tese, informacije za pred-prodajo vstopnic www.azalea.it in www.ticketone.it. 28. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 4. avgusta, ob 19. uri »7.2 Tommy Vee -Mauro Ferrucci«, vstop prost. 11. avgusta ob 19. uri »First Class«, vstop prost. 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«. 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it.
AŠKD KREMENJAK prireja 17. zamejski festival »Diaton 2013« 12., 13. in
14.	julija v večnamenskem centru v Jamljah. Na programu bo v petek, 12. julija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli; v soboto, 13. julija, ob 18. uri otroški ex tempore, ob 20. uri nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice, nagrajevanje zmagovalcev ex temporeja in ples ob zvokih tria Ato-mix. V nedeljo, 14. julija, od 14. do 15.30 vpisovanje godcev na diatoni-čno harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, sledila bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter ples ob zvokih tria Atomix. Deloval bo dobro založen bife s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico.
V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bodo od sobote, 13., do nedelje, 21. julija, potekali simpozij, koncerti in 52. Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v sodelovanju z društvom Incontri Culturali Mitte-leuropei: 13. julija, ob 20. uri bo koncert slovenskega pianista Vladimirja Mlinariča; 14. julija, ob 16.30 Glasbeni simpozij in ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta iz Konservatorija Adria;
15.	julija, ob 20. uri koncert pianista Igorja Cognolata; 17. julija ob 20. uri koncert Gunnar Berg Ebsemble iz Salzburga; 18. julija, ob 21. uri otvoritveni koncert 52. Mednarodnega
tekmovanja, nastopal bo Mepz Collegium Musicale iz Tallina v Estoniji; 19. julija, ob 14. in 21. uri tekmovanja v kategoriji glasbe 20. stoletja in sodobne glasbe; 20. julija, ob 9. uri tekmovanje v zvrsti lahke glasbe, jazz, blues, gospel; 20. julija ob 14. uri tekmovanje v ljudski glasbi; 21. julija, ob 9.uri tekmovanje v kategoriji 19. stoletja. V gledališču Verdi v Gorici bo 21. julija ob 12. uri vokalno instrumentalni koncert ob 200-letnici rojstva G. Verdija, ob 16.30 Grand Prix Seghizzi in ob 21.15 zaključni gala koncert in podelitev nagrad.
9 Šolske vesti
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbirajo na naslovu in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija 2013.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
M Izleti
SPDG organizira dvodnevni izlet na Storžič 6. in 7. julija. Zbirališče danes, 6. julija, ob 13.30 na parkirišču pri Rdeči hiši. Obvezna čelada in plezalni pas; informacije po tel. 340-8247660.
SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA sporoča udeležencem izleta na Pokljuko, da bo avtobus v soboto, 13. julija, odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež in Podgo-ro. Organizatorji priporočajo točnost.
ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija dva izleta v Verono: 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-letnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.).
Čestitke
V Štandrežu danes naš JAN 18. rojstni dan slavi, zato mu iz srca vse najboljše voščimo mi vsi! Ostani zdrav, priden in vesel, da boš skupaj z nami še mnogo srečnih in lepih dni preživel! Vsi domači, ki te imamo radi.
Ü3 Obvestila
Na račun 20 evrov.
1. ODBOJKARSKI TURNIR MESTA GORICE bo potekal na Travniku v Gorici med 12. in 19. julijem od 20. ure dalje; ob tekmah glasba z DJ Persom, zumba in enogastronomske stojnice; informacije in vpisovanje na turnir po tel. 392-9797662 in na torneovolley.gorizia@libero.it.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 7. julija, ob 13. uri.
GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT bo potekala vsako soboto, od 13. julija do 10. avgusta in 15. avgusta ter bo povezovala Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.aptgorizia.it/it/13852/Over-night.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magicamente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.camcom.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impre-sa@go.camcom.it, tel. 0481384202/261).
PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let.
TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 0038653981213 (Turistično informacijski center Kanal).
V OBČINSKEM PARKU ob goriški občini poteka brezplačno vsako soboto med 8.30 in 9.30 tečaj telovadbe do 13. julija; informacije ASD Palestra Spazio, tel. 3297334318.
GORIŠKI URAD ZSŠDI-JA bo zaprt od ponedeljka, 8. julija, do vključno ponedeljka 15. julija.
AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 15. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Prvomajski ulici 120/a v Sovod-njah.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040-360072.
ker danes praznuješ 60. rojstni dan, naj sreča k tebi se poda, naj izpolni vse želje tvojega srca, naj v srcu prijateljstvo živi in naj bo ljubezen vodnik vseh poti!
Tatiana, Tjaša, David in Vilma . Štandrež, 06.07.2013 J03
0 Prireditve
POLETJE 2013 V PARKU BASA-GLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli vodil sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Ba-saglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost.
PREGLED TISKA italijanskih in tujih časopisov na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija bo potekal v nedeljo, 7. julija, med 9.15 in 10.15 pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici. Vodil ga bo kolumnist Sandro Scandolara, ki bo v pogovoru z udeleženci komentiral novice nedeljskih časopisov.
JEHOVE PRIČE prirejajo za slovenske vernike tridnevno zborovanje z naslovom »Božja Beseda je resnica!« danes, 6. julija, med 9.20 in 16.55 in v nedeljo, 7. julija, med 9.20 in 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Na programu predavanje z naslovom »Kaj je resnica?« in dve gledališki predstavi o biblijskih pripovedih; vstop prost.
»PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 8. julija srečanje s Fabianom Alberg-hettijem, glasba Giancarla Lom-bardija; 9. julija gledališka delavnica z Donatom Acamporo in Ano Saksida; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Ua-nis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Bucciola; 29. julija srečanje z Guidom Cupanijem in Anto-niom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 3288292437 (Valter) in tel. 3288381969 (Eleonora).
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici v sredo, 10. julija, ob 21. uri na koncert mladinskega pevskega zbora Io tu noi iz Vileša; vstop prost.
0 Mali oglasi
V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 10.30, Alma Tofful por. Fuser (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Savino Fer-letic iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
SLIKOVNA KRIŽANKA - legende našega športa
Stran pripravljajo:	„
Igor in Lako St. 1
MALA SLIKOVNA KRIŽANKA
m tu » \ % / 1 ^^^Bfc!*1 1 4 v					urška pesem iz Šestih kitic	tanja romano
sestavil lako	italijanska vojaška podmornica	preizkus znanja krilo rimske legije				
avstrijski skladatelj in dirigent (gustav)						
oče adolfa hitlerja						afriška jezikovna in plemenska skupina
stanje, ko je kdo brez stikov						
beri primorski dnevnik	trava druge košnje	prvi rimski založnik gora nad bovcem				
olimpijski komite slovenije				kem. znak za natrij mesto v lombardiji		
nizozemski pomorščak (abel)						
slapu podobna izstopajoča stena					všečna melodija	andrej zamejic
glavno mesto avstrije (medn.)						
titanov mineral						
primorski dnevnik, tvoj dnevnik	državno prvenstvo	nasilna tatvina eugene ionesco				rebula alojz
glavno mesto kolorada						
sistem črkovnih znakov						
SLOVARČEK (za oba lika) - AKAN = afriška jezikovna skupina • INGE = ameriški dramatik • MAHLER = avstrijski skladatelj • OLONA = reka v Lombardiji • PRINI = italijanski filozof • SAKI = mesto na Krimu • TASMAN = nizozemski pomorščak
11
13
15
19
26
20
16
31
17
34
14
12
27
18
21
32
22
28
10
23
KRIŽANKA - slovenski pesnik
(loko)
VODORAVNO: 1. snov, ki ostane pri gorenju; 6. narkoza, opoj; 11. mesto v Laciju; 12. frankovsko -rimski cesar; 13. nekdanja hitrostna drsalka NDR (Karin); 14. rastlinski organ pri trti; 15. Škerl Silvester; 16. železov oksid; 18. vse v redu (angl.); 19. vinski cvet; 21. pokrivalo brez krajcev; 24. začetek akorda; 26. popis, seznam; 28. lila brez vokalov; 29. reka v Romuniji; 31. italijanski slikar (Giovanni); 33. nemški pisatelj (Thomas); 34. gnojna okužba. NAVPIČNO: 1. slovenski pesnik na sliki (France); 2. nemški fizik (Albert); 3. izdelovalec kruha; 4. plošča iz cementa in azbesta; 5. kemijski znak za litij; 6. vzdevek Oliverja Mlakarja; 7. dirka po raznolikem zemljišču; 8. gorata grška pokrajina; 9. sestavni del škotskih priimkov; 10. nadav, naplačilo; 14. naš košarkarski trener Vatovec; 17. naš dramski pisatelj Tavčar; 20. začetek agresije; 22. zarodek, sad; 23. ameriški igralec Pacino; 24. visoka igralna karta; 25. avstrijska tovarna motociklov; 27. otok v Novih Hebridih; 30. egipčanski bog sonca; 32. kemijski znak za lantan.
'uajasajd (sdubjj) .-«///s du :pesud :uuey\| ■££ :o|od3|i 'le .'isjis '6Z :ll "8Z ;jsjs|63j ■gz :>|B vz :ede>| -\z .'loueja "61 o "81 -'efJ '91 "S '5 'SL :»I1|A "h :»|U3 -£1 Mejon zi '!ia!H '11 -euuo -9 !|adad -1:0ua0j0p0a 'e^uezjj» °)oj|g sujeajs seujoi|i:h///s du teabsjd 'jbaubq 'doj 'zejeue 'buu3|/\ 'bjue 'ueujsei 'e|\| 'sxo '1!1V 'bjolubs 'sjoiv 'j3|i|b|/v 'jssj :ouadjopoa 'b>|ubzu>| buao>ws b|e|/v °33aojo>|0)| oujes '33) -eßog euubüv 'ueg o>|.ib|/v 'dum efuos ■'t/ro/z/s du ieani 'sbj>| '33aojo>|o>| 'h 'aoju 'jbv 'oujbs '3ßu| '|aßub 'ron
-AV '>H!S '"8 'V 'U3S3J '|U!jd 'dja 'ii 'jbpn '"N "3 'B33| '"V 'a 'UBf||B}| '"O 'V '°l!l '»Ol/V ''» "D 'lu3z|iuo}b 'japo 'BL|-V ''s t 'BUO|0 'B|J|U 'l/vo 'OUBJSjJO 'SEJ 'p|BS '|/wu 'JOLUV 'BJOQ :OUADJOpOA 'b>|ubzu>| buao)|!|s *3a.li§311
w
/	SVET	Sobota, 6. julija 2013	1 7
Sagan prvi, danes na Pireneje
MONTPELLIER - Slovak Peter Sagan je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji. Član ekipe Cannondale je v ciljnem sprintu 205,5 kilometra dolge preizkušnje med Mont-pellierjem in Albijem ugnal Nemca Johna Degenkolba (Argos Shimano) in Italijana Danieleja Bennatija (Saxo). Skupno vodstvo je z naskokom peščice sekund zadržal Daryl Impey (Orica GreenEdge). Danes čaka kolesarje napornejša etapa v Pirenejih. Medtem je včeraj odstopil Američan Christian Vande Velde
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Naslednji teden Cavani pri PSG-ju?
PARIZ - Vse kaže, da je Cavani vse bližji PSG-ju. Pariški klub naj bi Napoliju ponudil 63 milijonov. Uradno naj bi se dogovorili v začetku naslednjega tedna. Medtem prihaja k Interju alžirski napadalec Ishakom Belfodilom, v Ve-roni bo odslej igral nekdanji italijanski reprezentant Luca Toni (na fotografiji ANSA). Slovenec Miha Mevlja bo nosil dres švicarskega prvoligaša Lausanne Sport.
KOŠARKA - Jadran se je vključil v zvezo
Ligi se (še) ne bo odpovedal
Borut Ban
ODBOJKA
Trofeja dežel: moški 12., ženske 5.
Deželna odbojkarska reprezentanca U16 je na Trofeji dežel v Markah osvojila končno 12. mesto. Včeraj so varovanci Schiavona, med katerimi sta bila tudi odbojkarka Olympie Ma-nuael Manfreda in Manuel Luppli, izgubili proti Apuliji, nato še proti Ka-labriji, obakrat z 2:0. Ženska izbrana vrsta FJK pa je zaključila na 5. mestu po zmagi z Emilijo Romagno z 2:0. V današnji finale sta se uvrstili Marke in Lombardia med moškimi, med ženskami pa Lombardija in Lazio.
U Obvestila
ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna Ribada v torek 9. julija od 20.00 dalje na igrišču na Kontovelu. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. ŠZ BOR sklicuje v petek, 12. julija 2013, ob 19.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7.
A.Š.D. SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 15. julija 2013 ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21.00 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah ob Soči. ŠD POLET obvešča, da se je začel tečaj kotalkanja namenjen otrokom do 10. leta starosti. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure na Pikelcu pri Poletu, Repentaborska ulica 32 na Opčinah ali ob isti uri na telefonski številki 040-211758. Vabljeni. ŠZ GAJA sekcija za orientacijski tek obvešča, da bo v soboto, 13. julija, v sklopu vaškega praznika v športnem centru Gaje na Padričah tekmovanje v orientacijskem teku namenjeno tako izkušenim kot začetnikom in družinam. Na razpolago bo dolga, srednja, kratka in družinska proga. Zbirališče ob 17. uri, start ob 18.00. Vpisovanje in informacije: 3496932994 in www.origaja.it. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it.
kroma
Ali bo Jadran igral v državni diviziji C, je še vprašljivo. Včeraj nam je predsednik Adriano Sossi potrdil, da se je klub vključil v zvezo (it. affiliazione), saj bi sicer izgubil vse pravice do igralcev (članov in mladincev) in tudi kodo zveze (it. codice FIP). Avtomatično bo tudi članska ekipa vpisana v prvenstvo, saj se ligi Jadran do 9. julija - ko zapade rok za vpis - ne misli odpovedati. To pa še ne pomeni, poudarja Sossi, da bo ekipa igrala v državni ligi. Kot kaže, je finančnih neznank še veliko. Doslej so si odborniki zagotovili minimalno vsoto, manj kot 50 % sredstev, »odgovora, ali bodo ostala sredstva le prišla do nas, pa do 9. julija ne bomo še dobili. Zato se zdaj vpisu ne bomo odpovedali, ampak bomo sprejeli riziko, da se ligi odpovemo kasneje, po 9. juliju, a s posledicami. Če bo do tega prišlo, nas bo namreč doletela globa (3.000 evrov, op.a.) ter ukor predsednika in športnega direktorja kluba. Nočemo pa si že zdaj zapreti vseh vrat, zato bomo tvegali,« je dejal Sossi. Pravilnik namreč dovoljuje izpis iz prvenstva do polnoči 9. julija, kasnejše odpovedi pa so kaznovane.
Takega nedorečenega stanja pa pri Jadranu nočejo zavlačevati, saj bi radi čim prej dali konkreten odgovor tudi igralcem, ki so do zdaj čakali na razplet. Odgovor bi jim radi dali najkasneje do konca julija.
Dodatne težave povzročajo Jadranu še napovedi, da se bodo stroški še dodatno povečali. Ker veliko ekip napoveduje odpoved nastopanja, bodo najbrž gostovanja daljša, kar bo od kluba zahtevalo več finančnih sredstev, hkrati pa še večjo angažiranost odbornikov.
Iskanje rešitev se bo tako nadaljevalo. Odzivov na alarmni zvonec je bilo doslej vsekakor malo, je pojasnil blagajnik Peter Žerjal, ki meni, da bo odločilen ravno doprinos krovnih organizacij: pogovore z njimi vodi za Jadran ZŠSDI, vendar kaj se bo iz tega izcimilo, je še vprašljivo. Odborniki vedo, da tam iščejo rešitve, koliko se bo prelilo iz tistega računa, pa ne vedo.
Nasploh prevladuje med odborniki pesimizmom, je potrdil Sossi. »Zavestno smo se odločili za riziko. Tvegamo, da se bo res zgodilo to, kar smo napovedali: odpoved nastopanja.«
Veronika Sossa
KOŠARKA - Odločitev je padla
Bor še v C-ligi
Doslej 70 % budžeta - Dodatno bodo rezali stroške, letos pri »tujih« igralcih
Košarkarski klub Bor bo tudi v naslednji sezoni s svojo člansko ekipo nastopal v deželni C-ligi. Včeraj je vodstvo kluba odločitev sporočilo v tiskovnem sporočilu. Po precejšnjem naporu vseh odbornikov, ob prepričanju, da predstavljajo zgodovinsko, najstarejše slovensko košarkarsko društvo v tržaškem mestnem središču, piše v sporočilu, so si naposled zagotovili finančna sredstva, da bodo lahko člansko ekipo redno vpisali v deželno C-ligo. »Imamo sicer šele 70 % vseh potrebnih finančnih sredstev, vendar nam vsota vsekakor daje določene gotovosti,« je pojasnil podpredsednik Renato Što-kelj. Vodstvo bo še naprej iskalo dodatna finančna sredstva, hkrati pa bo skušalo še dodatno zmanjšati stroške v primerjavi z lani. »Ker ne bomo rezali ne v mladinskem sektorju in niti pri trenerjih, bomo najbrž zredu-cirali število registriranih igralcev, ki niso dozoreli v našem klubu,« je strnil načrte Štokelj. Lani je v članski ekipi igralo 5 »tujih« igralcev (Ba-bich, Contento, Fumarola, Meden in Zivic), kar pomeni, da je klub zanje plačal 6000 evrov (za vsakega 1200 evrov). Komu se bodo odpovedali, še ne vedo, saj bo to z vodstvom in športnim direktorjem določil nov trener, ki pa ga še niso določili. Svoje mesto ima sicer že skoraj zagotovljeno Marko Meden, ki ob igranju tudi trenira mladinske ekipe Bora.
Renato Štokelj
kroma
Glede trenerja pa bodo pri KK Bor preverili, ali bi lahko na klop spet posedel slovenski strateg, sicer pa bodo iskali druge rešitve.
KK Bor bo še naprej podpiral glavni sponzor Radenska, ki se mu vodstvo v tiskovnem sporočilu posebej zahvaljuje: »Zahvala gre v prvi vrsti dolgoletnemu glavnemu sponzorju Radenski, ki je tako kot vsi ostali pokrovitelji (nekateri so bili sicer zaradi gospodarske krize pri-morani zmanjšati svoj prispevek) potrdil svoje partnerstvo in s tem skupaj z drugimi dokazal, da ceni delo Borovih športnih delavcev, in hkrati razumevanje do težkega trenutka za AKK Bor.« (V.S.)
NOGOMET - Promocijska liga
Pri kriški Vesni potrdili trenerja
Andrea Zanuttig, trener Vesne, bo na klopi kriškega kluba sedel tudi v naslednji sezoni. Pri klubu so bili z opravljenim delom zadovoljni, zato bo Zanuttig svoje poslanstvo nadaljeval v Križu. Ostalih novosti v igralskem kadru pa še ni.
3. DOBERDOBSKI TURNIR SE JE ZAČEL - Na nogometnem igrišču v Doberdobu se je v ponedeljek, 1. julija v organizaciji AŠZ Mladost začel 3. Do-berdobski turnir v malem nogometu (7:7) za moške in ženske ekipe. Finalni tekmi bosta v soboto 13. julija. Nastopajoče ekipe - ženske: Doberdob, Poljane, Štandrež, Sovodnje, Bum Bum Lady in Mathilda.; moški: Skupina A: Why always me?, Poljane, Amatori pro, Despar Ronchi; skupina B: Au-tofficina Bastiani, Pan Pacor, Massan-
go, Pensionati Inside ; skupina C: Ama-tori Staranzano, Sglevio, Calda la man-dorla, Vrh.
ZMAGOVALKE »SE VRNEMO TAKOJ« - Nogometni turnir na Padričah se bliža koncu. Včeraj je končno 1. mesto med ženskami osvojila ekipa Se vrnemo takoj, ki je s 3:1 premagala gorjan-sko, tretje mesto je zasedla ekipa. Gro-padriče. Danes bo na vrsti moški polfinale: 19.00 I cazzavides - Afrika Unite; 20.00 Rhe boncis - Bidu. Jutri: ob 19.00 za 3. mesto, ob 20.00 za 1. mesto.
COSTRUZIONI EDILGEA GORETTI ZMAGOVALCI - Na igrišču v Trebčah se je končal 4. Turnir Prijateljstva - ASI Trieste za igralce over 45, na katerem je nastopilo 6 ekip. Zasluženo je zmagala ekipa Costruzioni Edilgea Goretti pred Srbijo Sport in Parijadsom.
APrimorski
~	dnevnik
TENIS
V finalu Dokovic in Murray
WIMBLEDON - Novak Dokovic in Andy Murray se bosta pomerila v finalu turnirja za grand slam v Wimbledonu. Prvi nosilec Dokovic je premagal Juana Martina Del Potra v petih nizih s 7:5, 4:6, 7:6 (2), 6:7 (8), 6:3. Dvoboj je trajal štiri ure in 43 minut, s čimer sta Srb in Argentinec odigrala najdaljši polfinale v zgodovini turnirja v Wimbledonu. 26-letni Škot Murray pa se je drugič zapored prebil v finale na Church Roadu, s 6:7, 6:4, 6:4 in 6:3 je izločil Jerzyja Janowicza.
Edina Slovenka Katarina Sre-botnik pa je v polfinalu mešanih dvojic končala nastope v Wimble-donu.
V finale mladinskega turnirja pa se je uvrstil Italijan Gianluigi Quinzi.
PORTOROŽ - V polfinalu turnirja v Portorožu bosta danes igrala Aljaž Bedene in Grego Žem-
KOŠARKA - EP
Maljkovic izbral
šestnajsterico
ZREČE - Selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Malj-kovič je včeraj v Zrečah zbral 16 re-prezentantov za Eurobasket, konec avgusta pa bo znana dvanajsterica. Na aktualnem seznamu selektorja so ostali: organizatorji igre Beno Udrih, Goran Dragič, Jaka Lakovič; branilci Jaka Blažič, Zoran Dragič, Klemen Pre-pelič; krila Boštjan Nachbar, Edo Mu-rič, Domen Lorbek, Luka Lapornik; krilni centri Jure Balažič, Jaka Brodnik, Gezim Morina in centri Mirza Begič, Uroš Slokar in Gašper Vidmar. Tako na evropskem prvenstvu ne bo Sani-ja Bečiroviča, Erazma Lorbka, Matjaža Smodiša in Primoža Brezca. Že na prvem seznamu ni bilo Saše Vujačiča.
»Težko smo se odločili, a smo raje izbirali mlajše igralce. Za mojim izborom stoji strategija zmagovanja,« je seznam komentiral slovenski selektor.
Bojkot dirke F1?
NURBURGRING - Vozniki formule ena so pred dirko na Nurburgringu zagrozili z bojkotom zaradi zapletov z gumami v Silverstonu. »Prenehali bomo dirkati, če se bodo pojavili kakršni koli znaki nevarnosti z gumami,« so zapisali.
Belinelli bližji San Antoniu
SAN ANTONIO - Marco Belinelli je vse bližji dogovoru s San Antonio Spurs, ki so letos igrali v finalu lige NBA.
Jutri slovenski superpokal
MARIBOR - S superpokalnim obračunom med Mariborom in Olimpijo, ki bo jutri (20.00) v Celju, se začenja nova sezona slovenskega nogometa.
V Trstu Joe Montana
TRST - Gorst kampa American Bowl Camp na stadionu Rocco od 1. do 3. avgusta bo Joe Montana, štirikratni zmagovalec Super Bowla NFL.
1 8 Sobota, 6. julija 2013
ITALIJA, VATIKAN
RIM - Vlada gre v parlament s svojim zakonskim osnutkom
Ukinitev pokrajin z ustavnim zakonom
RIM - Kot je včeraj na tiskovni konferenci povedal predsednik vlade Enrico Letta je ministrski svet napovedal ustavni zakonski usnutek, s katerim bodo iz besedila ustave črtali ime »pokrajijne« in jih tako dejansko ukinili. Ukrep je vlada morala sprejeti, potem ko je ustavno sodišče razsodilo, da je reforma, ki ukinja pokrajine neustavna. Tako je bil proces ukinitve pokrajin blokiran. Letta pa je dejal, da bo s predlogom ustavnega zakona ukinitev pokrajin pospešena in tako je tudi prav, kajti njihova ukinitev je sestavni del programa vladne koalicije, ki je dobila zaupnico v parlamentu.
Vladni osnutek ima samo tri člene in v bistvu zamenjuje dosedanji člen 114 ustave, v katerem bo po novem pisalo, da republiko sestavljajo Občine, Dežele in Država, Pokrajin pa v novem besedilu ne bo več. Postopek predvideva, da bodo pokrajine ukinjene šest mesecev potem, ko bo stopil v veljavo spremenjeni člen ustave.
Ob tem je predsednik vlade poudaril, da bo za uslužbence pokrajin poskrbljeno, za njihove kompetence in pristojnosti se bo treba v prehodni fazi dogovoriti. Letta je izrazil upanje, da bo parlament čim prej odobril ustavni zakon, ki ga predlaga vlada. Kar zadeva pokrajinske organe, ki jim zapade mandat, bo vlada sprejela posebne ukrepe v prihodnjih tednih.
O predlogu vlade je spregovoril tudi minister Gaetano Quaglia-riello, ki je dejal, da se bo s tem zakonom izpeljala reorganizacija krajevnih ustanov in se bo tako zaključil »anarhični policentrizem«, kot se je izrazil minister.
Na stališče vlade je ostro odgovoril predsednik Združenja italijanskih pokrajin Antonio Saitta, ki je postavil vprašanje, ali vlada res misli, da si bo
RIM - Obsodba
Globa 1000 € za »usrano« državo
RIM - Vrhovno sodišče v Rimu je potrdilo sodbo proti 71-let-nemu vozniku, ki je Italijo označil za »usrano« državo, potem ko so ga policisti kaznovali zaradi prekrška. Zaradi razžalitve naroda mora plačati 1000 evrov kazni, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.Tako so se odločili sodniki vrhovnega sodišča v Rimu, ki so s tem dokončno potrdili sodbo sodišča v južnoitalijanskem mestu Campobasso. To je 71-let-nika obsodilo na denarno kazen, ker je zmerjal karabinjerje.
Vojaški policisti so voznika ustavili, ker mu je med vožnjo v temi deloval en sam žaromet. Razsrjeni upokojenec je začel zmerjati karabinjerje, ki so mu hoteli napisati kazen, in pri tem Italijo opisal kot »usrano« državo. Pravica do lastnega mnenja se ne sme izroditi v surove žalitve, ki nimajo ničesar skupnega z objektivno kritiko, so v utemeljitvi sodbe poudarili vrhovni sodniki. Moški je prekršil 291. člen italijanskega kazenskega prava, saj je raz-žalil ugled in čast celotne narodne skupnosti.
z izbrisom imena pokrajine iz ustave 150 let po rojstvu države pridobila zaupanje državljanov. »Če vlada resnično misli, da se lahko z ukinitvijo pokrajinskih uprav prikrijejo pravi problemi, potem res ne pozna države, je dejal Saitta.
Kar zadeva reforme je Quaglia-riello napovedal da se bo v prihodnjih dneh o tej temi začela spletna konzultacija državljanov.
Letta je na tiskovni konferenci govoril tudi o davku Imu, glede katerega vlada ohranja svoje stališče ne-
glede na ocene Mednarodnega denarnega sklada, ki je v preteklih dneh izrekel stališče, da mora davek ostati v veljavi. Torej bo vlada reformirala davek tako, kot je bilo dogovorjeno, je povedal Letta. Minister Alfano je dodal ugotovitev, da Mednarodni monetarni sklad daje Italiji veliko nasvetov, od katerih so nekateri sprjemlji-vi, drugi pa ne. Sarkastično se je o skladu izrazil tudi Enrico Brunetta, češ, naj se bavi z makroekonomskimi zadevami, ki so v njegovi pristojnosti, malo suverenosti pa lahko Italiji tudi pusti.
Predsednik vlade Enrico Letta
ansa
VATIKAN - Dokument je podpisal papež Frančišek, a je večji del spisal njegov predhodnik
Enciklika »dveh papežev«
Enciklika Lumen fidei (Luč vere) poudarja, da bi morala vera služiti »skupnemu dobremu«, med drugim pa izraža tudi nasprotovanje istospolnim porokam
Levo papeža Ratzinger in Bergoglio ob snidenju v Vatikanu, desno naslovnica enciklike
ansa
VATIKAN - Vatikan je včeraj objavil religiozni tekst brez primere - en-cikliko, katere vsebino sta prispevala tako papež Frančišek kot njegov predhodnik in sedanji zaslužni papež Be-
VATIKAN - Papež Frančišek podpisal dekret
Papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII. bosta svetnika še pred koncem leta
VATIKAN - Pokojnega papeža Janeza Pavla II. bodo razglasili za svetnika, je sporočil Vatikan, potem ko je papež Frančišek podpisal ustrezen dekret. Zadnji pogoj za to je bil izpolnjen nedavno, ko je vatikanska kongregacija za zadeve svetnikov priznala njegov drugi čudež. Za svetnika bodo razglasili tudi papeža Janeza XXIII. Datum kano-nizacije še ni znan. »Papež je odobril ka-nonizacijo blaženega Janeza XXIII. in se odločil sklicati konzistorij glede ka-nonizacije blaženega Janeza Pavla II.,« je v izjavi včeraj sporočil Vatikan.
Datum kanonizacije obeh papežev še ni znan, bi ju pa lahko za svetnika razglasili še pred koncem leta, navajajo v Vatikanu. Točen datum bodo določili na konzistoriju, zboru kardinalov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Papež Frančišek je razglasitev papeža Janeza Pavla II. za svetnika odobril po srečanju s kardinalom Angelom Amatom, ki je na čelu kon-gregacije za zadeve svetnikov. Uradno je odobril tudi njegov drugi čudež, kar je pogoj za svetništvo. Dolga pot do svetništva zahteva dva »potrjena« čudeža, pri čemer je prvi potreben za beatifikacijo. Za blaženega so papeža razglasili že maja 2011.
Papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII.
Pri prvem čudežu gre za ozdravitev francoske nune Marie SimonPierre, ki je prebolela Parkinsonovo bolezen, ko je molila za pokojnega Janeza Pavla II. Za njeno ozdravitev ni bilo medicinske razlage. Drugi čudež naj bi se zgodil 1. maja 2011, ko je bil Janez Pavel II. na trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela ženska iz Kostarike. Za po-
ansa
trditev čudeža mora biti ozdravitev takojšnja, trajna in brez znanstvene razlage.
Papež Janez XXIII., ki je bil na čelu Katoliške cerkve med letoma 1958 in 1963, ima sicer priznan le en čudež, a je papež vseeno potrdil njegovo kano-nizacijo. Papež je znan po prijaznosti in številni ga primerjajo s trenutnim papežem Frančiškom, še piše AFP. (STA)
nedikt XVI. Enciklika Lumen fidei (Luč vere) poudarja, da bi morala vera služiti »skupnemu dobremu«, med drugim pa izraža tudi nasprotovanje istospolnim porokam. Papež Frančišek je poudaril, da je večji del enciklike spisal njegov predhodnik papež Benedikt, ki je februarja odstopil in dokument pustil nedokončan. »Vzel sem njegovo odlično delo in dodal še nekaj svojih prispevkov,« je dejal Frančišek o 88 strani dolgem dokumentu, ki sicer nosi le njegov podpis.
Doslej se v zgodovini Rimskokatoliške cerkve še ni zgodilo, da bi tovrstni dokument napisala dva še živeča papeža, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Papež Frančišek je po ocenah analitikov z izrekom zaslug svojemu predhodniku izrazil pripravljenost na sodelovanje z Benediktom kljub zaskrbljenosti nekaterih tradicionalistov, da bi lahko situacija »dveh papežev« spodkopala Frančiškovo avtoriteto. Benediktov odstop je bil prvi odstop kakega papeža v skoraj 600 letih.
Delo »štirih rok«, kot ga je poimenoval Frančišek, se dotika številnih tem, ki so bile blizu Benediktu, na primer odnosa med vero in razumom in sreče ob osebnem srečanju s Kristusom. Benediktov teološki stil je predvsem razviden v prvih treh poglavjih, Frančiškove prioritete pa pridejo do izraza v zadnjem, četrtem poglavju, kjer Argentinec izpostavlja vlogo vere pri služenju skupnemu dobremu in vlivanju upanja trpečim.
Enciklika potrjuje superiornost vere nad znanstvenim stanjem ali političnimi prepričanji. Dotika se tudi področij, ki jih razsvetljuje vera, začenši z družino, ki temelji na zakonu, ki je »trdna zveza med moškim in žensko«.
Dokument navaja tudi, da bi morala vera katoličane voditi v spoštovanje narave, prizadevanje za poštenost v politiki in gospodarstvu, izobraževanje otrok, pri sprejetju trpljenja in smrti in pri odprtosti za dialog z nevernimi in pripadniki drugih verstev. »Luč vere je edinstvena, saj je sposobna razsvetliti vsak vidik človeškega obstoja,»«navaja Lumen fidei.
Enciklika je najbolj določilen dokument, ki ga lahko spiše papež o vprašanjih katoliške doktrine. Včeraj objavljena dopolnjuje trilogijo, ki jo je začel Benedikt, ki se ukvarja tudi z upanjem in ljubeznijo.
Uradni datum dokumenta je sicer 29. junij, datum, ko katoličani praznujejo praznik sv. Petra in Pavla. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 6. julija 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
7.00 Risanke 9.25 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Parlamento Punto Europa 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Sereno variabile 14.00 Film: Air Bud 2 - Eroe a quattro zampe 15.30 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.30 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Terre Meravigliose
18.05 Avtomobilizem: Formula 1, VN Nemčije (Hockenheim) 19.35 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Resn. show: Il mattino do-po 22.35 Nan.: Criminal Minds
Rai Tre
Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 Film: Una ragaz-za speciale 16.50 Film: Rosamundo Pilcher - Per amore e per passione 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Panariello non esiste 0.00 X-Style
O Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Rai Parlamento Setteregioni 8.20 15.25 Quark Atlante 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclo-ne in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 16.10 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Nad.: Homicide Hills 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetec-hete, vista la rivista 21.15 Film: Sissi la gio-vane Imperatrice 23.20 Dok.: In viaggio nel-la fede
6.45 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.10 Risanke 10.40 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Life (kom.) 15.50 Film: Carlito alla conquista di un sogno (kom.) 18.10 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Stargate (fant.) 21.25 Film: The Librarian - Alla ricerca della lancia perduta (akc.) 23.25 Nad.: No ordinary family
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Show: Cuoc-hi e fiamme 12.30 Nad.: Grey's anatomy 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 The Show must go on 21.10 Atlantide - Storie di uomini e di mondi 23.15 Nan.: NYPD Blue
^ Tele 4
7.05 Rai Educational Italia in 4D 8.00 Rai Educational 9.00 Film: I terribili sette 10.30 Nad.: Doc Martin 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.50 Kolesarstvo: Tour de France 17.35 Tour Replay 18.05 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nan.: Common Law 21.05 Film: I lunghi giorni della vendetta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Un giorno in pretura
u Rete 4
7.40 Nad.: L'avvocato Porta 9.35 Nan.: Di-stretto di polizia 10.30 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Le storie di viaggio a... 16.00 Film: Perry Mason - Un fotogramma dal cielo 18.00 Come si cambia - Academy 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.15 Film: I nuovi eroi 23.25 Film: La recluta
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
naturali 17.10 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 20.25 L'appuntamento 21.05 "Q" 22.00 Ri-vedere che piacere
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Prijatelji ostanimo prijatelji, 1. del 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žo-garija v Gornji Radgoni 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.15 Fama - Primorski trgovec z vizijo 22.45 Tedenski pregled 23.15 Glasbeni
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.30 Nad.: Nora Roberts 12.15 Film: Odrski spopadi 14.20 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 15.15 Nan.: Kamera teče 15.45 Nan.: Očetje pod krinko 16.55 Film: Madagaskar (anim.) 18.25 Nad.: Trafika 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Nad.: Poliziotti con il cuore 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diret-ta
(T Slovenija 1
7.10 Zgodbe iz školjke 7.40 10.20 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.40 Male sive celice 10.45 Moja soba 11.15 Trpljenje mladega Igorja, 3. del 11.50 Nad.: Čudovito potovanje Nilsa Holgersona 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.25 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 15.50 Dok. odd.: Zazidan kamen Krasa 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 23.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Ljubezen v kovčku 21.20 Melodije morja in sonca
(t Slovenija 2
10.05 Skozi čas 10.45 Poletna scena 11.10 Opus 11.40 Slovenci v Italiji 12.15 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom, prenos 13.55 Formula 1: velika nagrada Nemčije - kvalifikacije, prenos 15.15 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Goeteborg 1995 16.05 Planet šport 16.40 35 vrtnic za Melodije morja in sonca 17.35 Poletna noč 19.15 Žogarija 20.00 Odprtje 61. Ljubljana festivala 20.55 Opus 21.25 Film: Berlin, Boxhagener Platz 23.05 Na lepše 23.35 Zabavni infokanal
Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 Odslikave slovenstva - 13. vseslovensko srečanje 14.05 Satirično oko 14.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 20.50, 23.15 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 21.30 Žarišče 22.00 Omizje z nekdanjimi ministri za zdravje o stanju v slovenskem zdravstvu
Koper
14.00 23.45 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Voci nostre 2008 16.05 Segnatempo
20.00 Film: King Kong ('05, i. N. Watts, J. Black) 23.15 Film: Mesto greha (akc., ZDA, '05, i. B. Willis)
Kanal A
8.25 23.20 Film: Veliki Bud Spencer 10.00 19.10 Serija: Newyorški gasilci 10.50 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Naj posnetki z interneta 13.00 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.30 Film: Poletna nevihta 15.20 Film: Sled nevarnosti 16.55 Serija: Posel mojega življenja 17.50 Pazi, kamera! 18.20 Odklop 20.00 Film: Jezik denarja 21.45 Film: Vampirji so bedni
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: A.P.Čehov - A. Rustja: Labodji spev - radijska monodrama v interpretaciji Adrija-na Rustje; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,
_ S b 6 j r	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 6.julija	-
Lifij Rai 1,ob 21.15
Sissi, la giovane imperatrice
Avstrija 1956 Režija: Ernst Marischka Igrajo: Romy Schneider, Karlheinz Bohm, Magda Schneider in Gustav
Knuth
Eden štirih filmov, ki so jih v Avstriji posneli in posvetili cesarici Sissi med leti 1954 in 1957, se v resnici nekoliko oddaljuje od zgodovinske resnice in pripoveduj o mladi cesarici, ki mora mora potovanje po Balkanu predčasno prekiniti zaradi pljučne bolezni. Zdravniki jo na okrevanje pošljejo na Madeiro in Krf, daleč stran od cesarja Franca Jožefa.
Ko končno ozdravi, pa gre z možem na državniški obisk v Italijo. Najprej v Milan in nato v Benetke, kjer pa veje precejšnje nasprotovanje do cesarske družine. V obeh mestih bo cesarski par dležen protestov. Predvsem v Milanu, kjer se meščanski sloj odloči, da se ne bo udeležil večera v opernem gledlišču Sca-la in da bo na svoje meseto poslal služinčad. V Benetkah pa bo atmosfera nekoliko različna, saj bo Sissi na trgu Svetga Marca, po več letih spet srečala malo hčerkico in to bo raznežilo tudi tiste, ki so ji do tedaj nasprotovali.
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Fortissimo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 6. julija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020
Ob prisotnosti anticiklona nad zahodno Evropo in ci-klonskega območja nad Grčijo, nad našo deželo dotekajo višinski severovzhodnitokovi,kipostanejo labilni ob popoldanskemsegrevanju tal; zlasti v hribih. Nad Jadranom bo pihala burja.
K0BENHAVN
14/23 ° "
LONDON
^ 12/25
AMSTERDAM
= 15/21
PARIZ
O 14/21
BRUSELJ
16/20
1020
LIZBONA
.9i2/39
DUNAJ
O 19/27
ŽENEVA	LJUBLJANA
12/22 „O MILAN
° 21/30 v
BERLIN
° 18/23
¿sn .
BEOGRAD
18/31
SPLIT
^ 20/33
SOFIJA
O
19/29
SKOPJE JW.
15/32 v&r
1,000
ATENE - rH
Dopoldne bo prevladovalo lepo vreme s pretežno jasnim nebom. Ob morju bo sprva pihala zmerna burja. Popoldne bo jasno in zapihali bodo šibki krajevni vetrovi. Popoldne v hribih bo bolj spremenljivo, z možnimi plohami; te bodo v nižinskem pasu malo verjetne. Po nižinah bo v glavnem sončno in toplo vreme z nizko stopnjo vlažnosti.
Danes bo sprva sončno, sredi dneva in popoldne pa bo od vzhoda nekoliko več oblačnosti. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Še bo pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja.

VIDEMO
18/33
TRBIŽ O
10/25
CEDADÖ^
19/32
CELOVEC
011/19
KRANJSKA G.
011/21
O TRŽIČ
14/24
KRANJ O
S. GRADEC
O 14/23
CELJE
16/25 O
LJUBLJANA
O 16/23
ici so
POSTOJNA.
016/24
, N. MESTO
> 16/24 O
2007 - Na Kredarici >inS zjutraj izmerili 15 cm novega snega, kar je _ največ v juliju od začetka meritev leta o 1955.
Po vsej deželi bo v glavnem lepo in precej jasno vreme. Ob morju in na Krasu bo zjutraj pihala kar okrepljena burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela; proti nižini bo šibkejše ja-kosti. Popoldne bodo v hribih možne plohe, tam bodo pihali zmerni vzhodni vetrovi. Po nižinah bo precej vroče a z nizko stopnjo vlažnosti.
Jutri se bo nadaljevalo večinoma sončno vreme. Predvsem popoldne in zvečer se bodo pojavljale krajevne plohe ali nevihte, ki bodo pogostejše v jugovzhodnih krajih. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
XV4 CELOVEC
(<>» ° 14/23
KRANJSKA G.
O 12/22
O TRŽIČ
16/24

S. GRADEC
016/21
VIDEMO
18/33
CEDADo
19/33
,-r.m^A N. GORICA
GORICA o 18/28
20/33 O w
KRANJO
CELJE
17/26 O
LJUBLJANA
017/26
,	KOČEVJE
I o	^
> ČRNOMELJ O
Danes: ob 4.30 najnižje -61 cm, ob 11.08 najvišje 30 cm, ob 16.26 najnižje -7 cm, ob 22.03 najvišje 43 cm.
Jutri: ob 5.00 najnižje -62 cm, ob 11.39 najvišje 31 cm, ob 16.59 najnižje -8 cm, ob 22.33 najvišje 43 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C.
¡o
500 m . . . .	......24	2000 m
1000 m.....	.....17	2500 m
1500 m.....	......14	2864 m
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10,5.
2
Več ljudi poškodovanih zaradi ognjemeta
LOS ANGELES - Med praznovanjem ameriškega dneva neodvisnosti v bližini Los Angelesa so zaradi napake rakete ognjemeta poletele med množico, pri čemer je bilo po podatkih policije poškodovanih 28 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Starostni razpon poškodovancev je bil od osem do 78 let, stanje štirih med njimi pa je resno, je povedal predstavnik policije. V kraju 40 kilometrov zahodno od Los Angelesa se je v parku zbrala množica od 8000 do 10.000 ljudi. Do napake pri vžigu pirotehnike naj bi prišlo že takoj na začetku ognjemeta, tako da je nekaj raket poletelo med množico, je pojasnil predstavnik policije. Na televizijskih posnetkih je bilo videti svetlo, barvito eksplozijo in iskre, ki so bruhale med navzoče.
Kiti nasedejo v begu pred glasnim sonarjem podmornic
LONDON - Kiti bežijo pred glasnim vojaškim sonarjem, ki ga mornarice uporabljajo za iskanje podmornic, kažejo raziskave, ki jih povzema britanski časnik The Guardian. Raziskave so razlaga za predhodne ugotovitve raziskovalcev, ki so opazili, da kiti in delfini nenavadno pogosto nasedejo, kadar v bližini potekajo vaje morna-rice.Kljunasti kiti, ki najpogosteje nasedejo, so sodeč po ugotovitvah raziskovalcev zelo občutljivi na sonar. Raziskava pa je nepričakovano pokazala, da so tudi sinji kiti, največje živali na Zemlji, katerih populacija se je v zadnjem stoletju zmanjšala za 95 odstotkov, ob hrupu sonarja prekinili hranjenje in se hitro umaknili.
LONDON - Po oceni inštituta Pasteur
Smrtonosni koronavirus (še) ne predstavlja grožnje
LONDON - Smrtonosni koronavirus, podoben sarsu, ki se je pojavil lani, se trenutno ne zdi dovolj nalezljiv, da bi predstavljal globalno grožnjo, ocenjujejo raziskovalci pariškega inštituta Pasteur. Raziskali so 55 primerov okuženih ljudi in ugotovili, da virus zaenkrat le stežka napreduje med ljudmi. Seveda pa obstaja grožnja mutacije. Sev koronavirusa, imenovan MERS-CoV, so prvič odkrili lani pri moškem iz Savdske Arabije. Primere okužb z omenjenim virusom so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) doslej odkrili tudi v Franciji, Jordaniji, Katarju, Združenih arabskih emiratih, Nemčiji, Tuniziji, Veliki Britaniji in Italiji.
Po zadnjih podatkih, ki jih je WHO objavila 26.junija, so po vsem svetu potrdili 77 okužb, smrtnih žrtev od septembra dalje pa je bilo 41. Okuženi so bili večinoma z območja Bližnjega vzhoda ali pa so se pred kratkim od tam vrnili. V Veliki Britaniji je v četrtek umrl državljan Katarja, potem ko se je okužil s tem ko-ronavirusom. Študija, objavljena v reviji Lancet, kaže, da bi trenutno vsak okuženi z virusom okužil 0,69 drugega. Tako bi trije okuženi prenesli virus na dva druga človeka. Virus torej zaenkrat ni sposoben začeti epidemije, je za britanski BBC dejal profesor Arnaud Fontanet.
Sicer pa raziskovalci opozarjajo, da ugotovitve ljudi ne bi smele zadovoljiti do te mere, da bi jih zadeva nehala skrbeti. «Sedaj je idealen čas za prepoznavo gostitelja in zaustavitev virusa,» je poudaril Fontanet.
Homoseksualnim parom enake davčne pravice
BERLIN - Nemški parlament je včeraj potrdil zakon, ki homoseksualnim parom priznava enake davčne pravice kot heteroseksualnim. Glasovanje v zgornjem domu nemškega parlamenta je sledilo razsodbi ustavnega sodišča, ki je junija odločilo, da je zanikanje davčnih olajšav kršitev državljanskih pravic isto-spolnih parov.Nemško ustavno sodišče je 6. junija razsodilo, da imajo istospol-ni pari v civilnem partnerstvu enake pravice do davčnih ugodnosti kot poročeni heteroseksualni pari. Spodnji dom nemškega parlamenta je zakon že podprl kljub nasprotovanju desnosredinske koalicije kanclerke Angele Merkel.
Zakonu je nasprotoval predvsem konservativni del Krščansko-demokratske unije (CDU) ter še bolj Krščanskosocialna unija (CSU), ki se boji, da bi lahko zakonodaja odvrnila konservativne volivce pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami. Zakon v skladu z odločitvijo sodišča velja tudi za nazaj, in sicer do 1. avgusta 2001, ko so v Nemčiji uveljavili t. i. civilna partnerstva.
V	Nemčiji so imeli doslej poročeni pari z veliko razliko v plačah ali kjer eden od partnerjev sploh ne dela, možnost delitve prihodkov pri obračunu davkov. Isto-spolnim parom, ki so sklenili civilna partnerstva, so to pravico doslej odrekali.
Odločitev sodišča pomeni tudi, da bodo morale davčne oblasti parom, ki so preplačali dohodnino, izplačati več milijonov evrov. Skupen strošek naj bi znašal okoli 150 milijonov evrov.
V	Nemčiji je trenutno sklenjenih okoli 34.000 istospolnih civilnih partnerstev.
CIUDAD DE MEXICO - Mehiški vulkan se spet prebuja
Zaradi aktivnosti Popocatepetla odpovedani mednarodni poleti
CIUDAD DE MEXICO - Štiri ameriške letalske družbe so bile včeraj prisiljene odpovedati več deset poletov na mednarodno letališče v Ciudad de Mexico, potem ko je vulkan Popocatepetl začel bruhati pepel in paro. Čeprav je letališče ostalo odprto, so se letalske družbe iz previdnosti odločile za odpovedi letov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Letalske družbe
American Airlines, US Airways, Delta Airlines in Alaska Airlines so se odločile odpovedati skupno 47 poletov. Peti ameriški prevoznik Spirit Airlines pa je odpovedal polete na letališče To-luca, ki leži kakih 68 kilometrov zahodno od mehiške prestolnice.
Na letališču poudarjajo, da je koncentracija pepela v zraku minimalna in ne dosega obsega, ki bi lah-
ko motil delovanje instrumentov. Končna odločitev pa je seveda v rokah letalskih družb. Mehiški letalski prevozniki medtem letijo nemoteno.
Popocatepetl leži kakih 65 kilometrov jugovhodno od Ciudad de Mexica. Njegova aktivnost se je od maja okrepila, oblasti pa so razglasile «»umeni alarm tretje stopnje«, kar je ena stopnjo pred evakuacijami.