— 179 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Trubar, ki mu sledi Dalmatin. Pri obravnavi Bohoriča snovalci beril naj - večkrat vključijo odlomek iz predgo - vora k njegovi slovnici, izjemoma tudi Eno drugo otročio peisem ali odlomek iz šolskega reda. Avtor tudi ugotavlja, da je Bohoričev pomen za razvoj šol - stva na Slovenskem v srednješolskih berilih le redko osvetljen. Fanika Krajnc - Vrečko nas se- znanja s štipendijsko ustanovo Tiffer- num, ki je v drugi polovici 16. stoletja zagotavljala finančno podporo revnej - šim kranjskim študentom teologije na Württemberškem. Poznanstvo med Primožem Trubarjem in württember - škim vojvodom Krištofom ter kasneje njegovim sinom Ludvikom je namreč odprlo pot lažji pridobitvi štipendij za študente iz podeželskega okolja, študirajoče v Tübingenu, Jeni, Be - benhausnu in Schulpforti. Tiffernovo štipendijo so tako prejemali Samuel Budina, Jurij Dalmatin, Primož Tru - bar ml., Jurij Diener, Krištof Spindler in drugi. Avtoričin prispevek pokaže na pomembno skrb slovenskih pro- testantov za socioekonomski status in vzgojo novega rodu protestantskih pridigarjev. Tehtni in poglobljeni prispevki pri- našajo prav to, kar na neki način na - poveduje že naslov monografije Novi pogledi na Adama Bohoriča: odgo- varjajo na prenekatera vprašanja in popravljajo že uveljavljena napačna prepričanja o Bohoričevem življenju in delu, podajajo drugačen pogled na razumevanje nacionalnih pojmov v Articae horulae, primerjajo rabo raz- nih oblikoslovnih in skladenjskih ka- tegorij v Bohoričevi slovnici s stanjem v sočasnem knjižnem jeziku ter preu - čujejo obravnavo Adama Bohoriča pri pouku slovenščine. Jezikoslovce, li - terarne zgodovinarje in zgodovinarje vabijo k temu, da razvozlajo še ostale biografske nejasnosti in osvetlijo še katerega od vidikov Bohoričeve slov - nice, učitelje pa, da že na primarni ravni izobraževanja ustrezno ovre - dnotijo pomen protestantove slovnice ter njegovega dela za razvoj šolstva. Monografijo ocenjujem kot dragoceno pridobitev za humanistično vedo in jo priporočam kot izhodišče za nadaljnje jezikovno-zgodovinske raziskave o Adamu Bohoriču. Nina Zver Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, nina.zver@um.si Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2022. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 146). 251 str. Monografija Čitalništvo in bralno dru- štvo pri Mali Nedelji, katere urednik je Marko Jesenšek z Oddelka za slovan - ske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je izšla marca 2022 kot 146. v Mednarodni knjižni zbirki Zora s finančno pod - poro Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Publikacija je rezultat raziskav, ki so nastale ob 150. obletnici ustanovitve čitalnice in bralnega društva pri Mali Nedelji, kar je bilo obeleženo tudi z znanstvenim simpozijem, ki je potekal oktobra 2021 v Ljutomeru. Naslovnica — 180 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports monografije je popestrena s sliko Sil- ve Karim Pod goro (2022), zavihka platnic pa sta opremljena s citatom iz mladoslovenskega političnega časnika Slovenec (29. 11. 1865), ki poudarja po - men in vlogo čitalnic za slovenski na - rod. Monografija sestoji iz dvanajstih razprav, ki v okviru jezika, literature, pedagogike, zgodovine, publicistike in gledališke ustvarjalnosti osvetljujejo ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji, čitalniška gibanja v Prlekiji in zname - nite Prleke, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovali narodnoprebudno in državotvorno. Zaklju čuje se z ured - nikovim povzetkom in kronološkim pregledom predhodnih publikacij iz zbirke Zora. Marko Jesenšek v prispevku Ma- lonedeljsko čitalništvo in slovenski jezik predstavlja čitalniško gibanje pri Mali Nedelji in njegov pomen za uveljavljanje slovenskega jezika na vzhodnoštajerskem podeželju sredi 19. stoletja. Poudarja, da so pri utr - jevanju slovenščine imeli ključno vlogo tamkajšnji domoljubni slo- venski kmetje ob spodbudi domačih izobražencev, zlasti pesnika in poli - tika Radoslava Razlaga, duhovnika in jezikoslovca Božidarja Raiča ter narodnega buditelja in ustanovitelja malonedeljske čitalnice Antona Bo - žiča, ki je programsko misel jezikov - nopolitično ubesedil z zahtevo » Naro- dni jezik naj velja!«. Avtor opozarja tudi na pomen neobjavljene kronike arhivista Viktorja Vrbnjaka, ki od- stira pogled v kulturno, politično in družbeno življenje pri Mali Nedelji. Z objavo izseka Vrbnjakove kronike, ki se nanaša na malonedeljsko bral- no društvo, nagovarja k nadaljnjim raziskavam. Delovanje čitalniškega gibanja pri Mali Nedelji in njegovega narodno- prebudnega poslanstva raziskuje tudi Anton Božič v prispevku 150 let či- talništva pri Mali Nedelji. Avtor ugo- tavlja, da je tamkajšnje bralno društvo pomembno pripomoglo k narodnemu osveščanju ljudi v malonedeljskem prostoru, zmanjševanju vpliva nem- škega nacionalizma ter da je pomemb- no razširjalo znanje o družbenih, poli - tičnih in gospodarskih razmerah. Vlasta Stavbar v prispevku Do- ba čitalniškega rodoljubja razmišlja o zametkih, ustanovitvi, razvoju in razmahu čitalnic na Slovenskem. Po - drobneje predstavlja mariborsko Slo- vansko čitalnico, o kateri je ohranjena bogata rokopisna zapuščina, hranjena v Univerzitetni knjižnici Maribor. Kot ugotavlja iz preučitve čitalniških pra - vil, korespondenc, sejnih zapisnikov in drugega ohranjenega gradiva, je imela mariborska čitalnica pomembno vlogo tako v slovenskem čitalniškem gibanju kot tudi v razvoju slovenske kulture v Mariboru in njegovi okolici. Člani mariborske Slovanske čitalnice so namreč z raznovrstnimi glasbeni - mi prireditvami, gledališko dejavno- stjo, predavanji, govori in književno dejavnostjo povezovalno združevali narodnost, družabnost in politično delovanje na tem območju. Diana Košir v članku Čitalniško gibanje na zahodnem in vzhodnem ro- bu slovenskega kulturnega prostora na podlagi primerjave pokritosti obmej- nih območij z notranjostjo izpostavlja, da je prostorska distribucija čitalnic v prvem desetletju njihovega nastanka pokazala večje potrebe po narodnem udejstvovanju v obmejnih prostorih, kjer so se Slovenci morali boriti za — 181 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports svoj jezik in obstanek. Avtorica na- dalje skozi primerjavo zgodovinskih, kulturnih in družbenih okoliščin, izraženih v programih Slavjanske (narodne) čitalnice v Trstu (1861), Či - taonice v Kopru (1878) in Čitalnice v Ljutomeru (1868), prikaže razlike, ki izhajajo iz različne ciljne publike, narodne sestave okolja, namena in de- lovanja čitalnic ter tudi učinka, ki so ga imele za slovensko narodno okolje in širši kulturni prostor. Prispevek Jerneja Jaklja z naslo- vom Čitalniško gibanje v slovenskih učbenikih za zgodovino prinaša pre- gled umeščenosti, obsega in vsebine učne snovi, ki obravnava čitalniško gibanje na Slovenskem, v učnih na - črtih in učbenikih za zgodovino v gi - mnaziji. Avtor je v analizo zajel učne načrte in zgodovinske učbenike za gimnazijo v okviru Avstro-Ogrske (1867–1918), Kraljevine Jugoslavije (1918–1941), socialistične Jugoslavije (1945–1991) in samostojne Republi - ke Slovenije (1991–). Ugotavlja, da se je učno snov, povezano s čitalniško dejavnostjo na Slovenskem, pri pou- ku zgodovine začelo poučevati šele v času Kraljevine Jugoslavije, v učnih načrtih za časa Avstro-Ogrske pa za - radi takratne proavstrijsko usmerje- ne šolske politike ni bila predvidena. Podobno je bilo tudi v socialistični Jugoslaviji, ki je sicer predpisovala poučevanje nacionalnih vsebin, ven - dar so bile te zaradi projugoslovanske ideje pogosto obravnavane obrobno. Najbolj obsežno in kompleksno so vsebine, povezane s čitalniškimi gi - banji, predstavljene v zgodovinskih učbenikih za gimnazije v samostojni Republiki Sloveniji, čeprav ne vklju - čujejo prleških čitalniških gibanj. Dragan Potočnik v prispevku Gledališka ustvarjalnost v Prlekiji do dvajsetih let 20. stoletja predstavlja vpliv ljutomerske in malonedeljske či - talnice na razvoj tamkajšnjega narod- nega življenja. Avtor izpostavlja, da so se iz čitalnic na tem območju, tako kot drugod po Sloveniji, razvila številna društva (npr. Slovensko pevsko dru- štvo, društvo Sv. Cirila in Metoda, telovadno in kulturno društvo Murski sokol idr.), ki so ob svojih osnovnih dejavnostih skrbela tudi za gledališko ustvarjalnost. S prirejanjem sloven- skih gledaliških predstav se je spod- bujala vsestranska omika kmečkega prebivalstva tega dela Prlekije. Miran Puconja v razpravi Gospo- darski, družbeni in kulturnojezikovni vzgibi narodnoprebudnega gibanja v Prlekiji med razsvetljenstvom in or- ganiziranjem bésed in taborov oriše splošno kulturno-gospodarsko sliko slovenskega severovzhoda in takrat- nega narodnoprebudnega dogajanja na vzhodnem Štajerskem. Pri tem upo - števa vlogo prosvetljenih vzhodno- -štajerskih duhovnikov in posvetnih intelektualcev pri obujanju materin- ščine in njene splošne rabe v nepo - sredni nemški ter hrvaški jezikovni soseščini. Izpostavlja zlasti dejavni - ke, ki so omogočili individualizaci - jo slovenskega jezika, tlakovali pot h kulturno-jezikovnemu poenotenju in predstavljali osnovno motivacijo kasnejšim organiziranim oblikam ko- lektivnih nastopov pri vztrajanju na poti k slovenski narodni avtonomiji. Stane Granda v prispevku Social- ni problemi malonedeljskega prostora v 19. stoletju preučuje gospodarski in družbeni položaj Male Nedelje iz raz - položljivih podatkov Franciscejskega — 182 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports katastra. Avtor na podlagi opravljene analize tamkajšnjih gospodarskih in socialnih razmer sklepa, da za uspe- šno delovanje čitalnic ni bila odločilna socialna sredina, ampak izobrazba, narodna zavest in stopnja kulturnega razvoja. Pri tem imajo velik pomen šola, Cerkev in izstopajoči napredni posamezniki, ki so s svojo zavzetostjo dvigovali intelektualno podobo kraja, čeprav materialni položaj prebivalcev tega ni omogočal. V prispevku Slovensko časopisje o narodno povezovalnih procesih na štajerskem vzhodu po sprejetju nove avstrijske ustave leta 1867 Stanislav Kocutar predstavlja razmere, ki jih je prinesla nova avstrijska ustava, sprejeta decembra 1867, s katero so bile narodom Avstro-Ogrske formal- no zagotovljene ustavne pravice. Re - forme sovpadajo z začetkom izhajanja dveh slovenskih časopisov, Slovenske- ga gospodarja (1867) in Slovenskega naroda (1868), ki sta imela pomembno vlogo v narodnopovezovalnih proce- sih. Avtor predstavlja težave in ob - tožbe, ki so jih bili deležni ustvarjalci obeh časopisov, in seznanja z izkušnjo urednika Slovenskega naroda, Ma- tije Preloga, ki so mu sodili zaradi domnevno spornega zapisa na narod- nostno temo. Blanka Bošnjak v članku Po- membna kulturnopolitična gibanja v Prlekiji in izbrana starejša prleška književnost osvetljuje pomen organi- ziranja narodnih čitalnic v Ljutomeru (1868) in pri Mali Nedelji (1871) ter prvega slovenskega tabora v Ljuto- meru (1868). Izpostavlja, da sta bili za kulturni razvoj vzhodnoštajerske- ga območja pomembni tudi književ - ni dediščini Leopolda Volkmerja in Antona Krempla. Oba predstavnika starejše prleške književnosti sta se s svojim slovstvenim delovanjem pri- bliževala tamkajšnjim prebivalcem in sta pomembno vplivala na prebujanje njihove narodne zavesti. O vidnejših osebnostih prleškega in slovenjegoriškega območja razpravlja tudi Franc Čuš v prispevku Pred- stavniki kulturnega, narodnega in političnega življenja v 19. stoletju iz Prlekije in Slovenskih goric. Ugotav- lja, da je imel članek Antona Martina Slomška Slava rodoljubom in uteme- ljiteljem našega slovstva (Drobtinice, 1862), v katerem je predstavil posa- meznike, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenskega jezika in kulture, na vzhodnem Štajerskem velik odmev. To izkazujejo številne narodnokultur- ne prireditve v drugi polovici 19. sto - letja, posvečene spominu znamenitih Prlekov. Prezrtih pa ostaja še veliko naprednih posameznikov, ki bi za- služili primerno obeležitev spomina, zlasti Jakob Košar, o katerem avtor premišljuje v svojem članku. Nina Horvat v zadnjem prispevku, naslovljenem Podoba Božidarja Rai- ča v starejši prekmurski publicistiki, predstavlja narodnostno delovanje bu- ditelja Božidarja Raiča, ki si je med prvimi prizadeval za prepoznavnost Prekmurja v osrednji Sloveniji in za združitev Slovencev na levi in desni strani Mure. Avtorica s pomočjo za - pisov v prekmurskih časopisih iz prve polovice 20. stoletja, tj. Amerikanszki Szlovencov glaszu, Mladem Prekmur- cu, Novinah, Kalendarju Szrca Jezu- sovoga in Murski straži, odgovarja na vprašanje, ali je bil Raičev pomen med prekmurskimi Slovenci prepo- znan in dovolj cenjen. Ugotavlja, da so — 183 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports bile zasluge, ki jih je Raič opravil za prekmurski jezik, slovstvo in narodno življenje tamkajšnjih Slovencev, pri publicistih prepoznane šele po prvi svetovni vojni oz. priključitvi sloven - skega dela Ogrske h Kraljevini SHS. Monografija Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji ponuja razno- like poglede na ustanovitev malone- deljskega in drugih čitalniških gibanj, ki so bila pomembna torišča kultur - nega razvoja vzhodnoštajerskega ob- močja v drugi polovici 19. stoletja. Izbor tem zrcali raznotera razmišlja- nja o enem izmed najbolj dinamičnih obdobij slovenske zgodovine, zaradi česar monografija nagovarja širši krog bralcev. Gre za relevanten prispevek k zgodovini čitalniških gibanj, ki razširja dosedanja védenja o njihovi družbeno-kulturni vlogi in je hkrati spodbuda k nadaljnjim raziskavam. Karin Požin Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, karin.pozin@um.si Silvija BOROVNIK, 2022: Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 147). 194 str. V najnovejši znanstveni monografi- ji Ugledati se v drugem Silvija Bo- rovnik namenja pozornost študijam na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Avtorica je priznana dolgoletna redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ma- riboru. Njeno osrednje raziskovalno področje je sodobna slovenska knji - ževnost, zlasti proza in ženska ustvar - jalnost, posveča pa se tudi problema - tiki literarnega prevajanja, slovenski književnosti v Avstriji in literaturi, ki odraža dvo- in medkulturne stike. Objavila je številne samostojne znan- stvene monografije, kot so Pišejo žen- ske drugače? (1995), Študije in drobiž (1998), Slovenska dramatika v drugi polovici dvajsetega stoletja (2005), Književne študije: o vlogi ženske v slo - venski književnosti, o sodobni prozi in slovenski književnosti v Avstriji (2012) in Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti (2017). Izda- la je tudi antologijo sodobne avstrij- ske kratke proze Prekoračiti obzorje (1991), izbor krajše proze Prežihovega Voranca Dekle z mandolino (2011) ter antologijo krajše proze slovenskih av- toric z naslovom Kliči me po imenu (2013). Poleg pisanja kratke proze in literarnozgodovinskih del se ukvarja tudi s prevajanjem iz nemščine (npr. Peter Handke, Patrick Süskind, Inge- borg Bachmann). V okviru gostujočih in vabljenih predavanj je predavala na univerzah v Avstriji, na Češkem, Finskem, Poljskem in v Nemčiji. Avtorica je monografijo preudarno razdelila na enajst študijskih sklopov, dodala še bibliografijo, povzetek, re- cenziji in imensko kazalo. V študije vključuje teoretična spoznanja med - kulturne literarne zgodovine, ki jih nadgrajuje z lastnimi dognanji in s citati iz znanstvene literature in iz- branih literarnih del. V prvi študiji