Št. 88. V Gorici, dne 3. novembra 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih Issdanjlli. in sicer: vsak torek in potek, /jutranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob o. uri popoldno, in stane z . (.Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniSko izredno prilogo vred po p o § t i prejemana ali v Gorici iui dom poailjana: -Vse leto ^ ^, . . . .. .gld. «•— pol leta . T? *:"r*. . *:$•» •8"—¦¦ ¦• - . četrt leta.......»': 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrsSek vsak Jan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od ¦ - ¦- - — brez doposlane naročniuri t ne oziramo. 9. do lv2. ure. Xa naročilu brez douo „PKIMOKEC" izhaja neodvisno od «RoSe» trikrat mesečno in stene vse leto gld. J-20. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in .Tollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v 1. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan.od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. .Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejamlje ne uredništvo ne upravništvo. --------- Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in' oglasa je plačati loco tforieii. »Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen cSoČe» in »Primorca* še ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol xer stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 80 kr. petit-vrsaoa. «Gor. Tiskarna* A. »Trgovsko - olirtno flrnStvo". Zakaj m- onjaiii/iijcnii« samostojno? Odgovor na to vprašanje bi bil lahko prav kratek, namreč: Povsod po svetu ustanavljajo trgovci in obrtniki društva v obrambo in pospeševanje stanovskih koristij, - a kar spoznavajo za potrebno v naprednejših deželah, bo gotovo dobro in potrebno tudi" pri nas na Goriškem. Ta temelj, na katerem nam je zidati, je pač tako' trden, da ga ne spodbije ni-kako zvijanje in zavijanje ljudij, ki bi radi natrosili peska v oči tudi trgovcem in obrtnikom v naši deželi, da bi ne videli pravih namenov, ki se skrivajo za navidezno skrbnostjo in prijaznostjo do tega prevažnega stanu za celokupni napredek slovenskega naroda v teh krajih. Ali poglejmo si nekoliko bliže razloge, ki zahtevajo samostojno organizacijo trgovskega in obrtnega stanu na Goriškem. Oglejmo si za zgled pred vsemi du-hovski stan. To je dobro organizovana vojska, ki ima pred vsem skrbeti za duševuo-versko življenje katoliškega ljudstva. Pač imenitna naloga! Toda le poglejmo, kako je duhovstvo združeno, složno, ko gre braniti veljavo in koristi svojega stanu. Naj bodo razlike v mišljenju o drugih prilikah še takd velike: v boju za stanovske koristi so vsi jedini! Drugi vzor imamo lahko v našem -u č i t e 1 j s t v u. Tudi ono je del naroda, krv iste krvi, vneto za napredek celokupnega naroda, toda združeno je tudi v svojih okrajnih društvih, ki tvorijo potem osrednjo „Zavezo" za celo Slovenijo — v obrambo svojih stanovskih koristij. Tako združeno učiteljstvo je činitelj, katerega veljava se ne sme podcenjevati, in zasluži le priznanja in uvaževanja vseh ostalih slojev naroda! Kmečki stan se združuje v svojih kmetijskih družbah in zadrugah. Žal, da ustanavljajo take zadruge največkrat ljudje, ki nimajo v to ne pravega znanja ne resne volje, pač pa hote" imeti neko organizacijo kmečkega stanu, da bi jo zlorabljali v svoje posebne, strankarske namene. Upajo MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •SSš- Dlalijanski napisal Commaso Grossl (Dalje) Lugo, ki je bil tam za Ottorinom, je videl, da je namestnik nekako zganil roko. To se je le slučajno zgodilo, toda Lupo je menil, da je on s tem dal znamenje trobcu, naj zatrobi k spopadu. Tedaj je zaklieal glasno, da ga je vsa tista množiea slišala: «Živel Marko Vi-sconti h To je bil bojni klie njegovega gospoda, kateri brž, ko ga je zaslišal, dvignivši. roko, pokrito z železno roko-vico, je tudi zaklieal: « Živel Marko V*is-conti U Vendar se ni zganil z mesta kakor se ni zganil tudi njegov tekmec, ker ni bilo slišati trobca. Toda gledalci, kateri so na skrivnem bili skoro vsi za Marka, in so nekam nejasno videli, da se kaj pripravlja, so mislili, da je tisti klic znamenje za začetek kake zarote in poziv k uporu proti namestniku. V hipu je na vseh strančh tisoč in tisoč grl po- namreč, da se bo dalo naše kmečko ljudstvo rabiti za slepo orodje proti drugim stanovom, morda v glavnem prav proti trgovcem in obrtnikom, ako le-ti ne bodo hoteli veljati le za peto kolo v vsem javnem življenju, le potrpežljivo plačevati vse možne davke in k vsemu spoštljivo molčati.... Posebno tesno nas zadeva pa vedno večja organizacija delavskih slojev. Zanesla se je tudi k nam na Goriško docela po tujem kopitu, ki se prav nič ne prilega našim razmeram. Pri nas je pač vsa obrt šele v povojih; treba jo bo dvigniti! Za procvit v velikem obsegu so dani vsi pogoji, ker imamo v deželi dovolj vodne gonilne moči, dogradč se še razne železnice in smo tudi blizu morja! Mi se lahko smatramo za najugodniše ozadje prekomorskega izvoza. Obrtna podjetja, ki danes le životarijo, bo mogoče povzdigniti, a ustanoviti bo treba celo vrsto novih, - sicer jih ustanove tujci v naših krajih.....To je naj- poglavitnejše vprašanje, katero treba pretresati, potem šele bi prišlo delavsko vprašanje na vrsto. Namesto tega pa se vsiljujejo delavcem razni proroki,ki ma-mijo z osemurnim delavnikom in veliko večjim plačilom, s preskrbovanjem za starost, obnemogiost in po vrhu še udov in sirot..... Pač lepe, človekoljubne ideje! Toda odkod sredstva za vse take lepe uredbe? Naši proroki se za to ne zmenijo! Oni računijo edino na sedanja itak dovolj medle žepe obrtnikov in trgovcev; a ne brigajo se, odkod naj bi ti jemali, da bi mogli vstrezati tem zahtevam delavcev; računajo na gotovo zmago po srednjeveškem načelu: Macht geht vor Recht! Uvedla bi se nekaka „p e s t n a pravica" (Faustrecht), t. j. delavce sleparijo s pogubnim načelom: nas je po številu več — ergo bo zmaga naša, ako bomo vsi do zadnjega moža združeni pod jedno zastavo..... In delavstvo kaj rado posluša take teorije, ki so za nas v bistvu jednake, pa naj prihajajo že iz demokratiških ali pa krščansko-socijalnih ust. In v očigled večletnemu podobnemu gibanju se trgovci in obrtniki še nismo zganili, da bi se — organizovali tudi mi. Mi hočemo, da tudi delavski stanovi pridejo do vseh svojih pravic in do boljših časov — pa ne takd, da bi uničili še to novilo: »Živel Marko Viscontb. Nekateri so jeli že segati po orožju, gibati se in shajati se v kroge, popraševati se jeden drugega, gledati, ali bi se prikazalo od kod kaka zastava, ali kak vodnik, da bi se ga oklenili, če bi se bil tedaj pokazal Marko, prevrat bi bil izvršen. Maloštevilni namestnikovi stražarji so se stisnili prestrašeni okolo njegovega odra. Bili so trenotki, ko so se isti Azzone in njegova dva strica Lu-chino in Ivan smatrali izgubljenim. Ko je bilo vrvenje najmočnejše, ko so bili kriki najglasneji in najbolj divji, je neznani vitez, kateri se ni bil nikoli zganil z mesta, dvignil roko k šlemu, kakor da bi hotel odkriti železno krinko. Ali je bil pozabil, da je bila zabita, in da se je ni moglo dvigniti? — Vendar se je to le hipno zgodilo, in moglo se je tudi misliti, da je bilo storjeno le slučajno in nehote, kajti bojevnik je brž zopet spustil roko, in uprši sklenjeno pest ob bok*, nepremično gledal skozi krinko tisto viharno zmešnjavo. Med tem so tekali okolo klicarji, bojni reditelji in strežniki, ter so vpili in prigovarjali ljudem, naj se pomirijo in vrnejo na svoja mesta. In res je ne- malo obrti in trgovine, kar je imamo. Toda mi hočemo, da se morata pred vsem povzdigniti naša trgovina in obrt, ker le s tem bodo izpolnjeni predpogoji za zboljšanje delavskega položaja..... Le v napredku trgovine in obrti je iskati delavcem svoje boljše prihodnosti. Če gospodarji ne bodo imeli boljših dohodkov, ne bodo mogli delavcem nič priboljšati; narobe, propadli bodo, kakor je propadlo že marsikaj, da so premnogi delavci izgubili še tisti zaslužek, kateri so imeli. O tem bomo še govorili pozneje. Videli smo torej, kakd se združujejo vsi stanovi, tudi delavski, ki se nas najbolj dotikajo, le mi trgovci in obrtniki na Goriškem smo spali, životarili vsak po svoje in čakali, da se bodo za naš blagor brigali — sega onega smradu, kateri je ta list razpršil po deželi. Ako bi imel grof kot plemič kaj obžalovati, so — ostudnosti v »Gorici". Ali vse je le komedija! To dokazuje okrožnica »Sloge" na županstva, katera za božjo voljo roti, naj pošljejo grofu zaupnice, ki potem odpoved — prekliče, in »Goričanska* ladija pojde zma-gonosno naprej, na čelu jej tako počeščen grof Coronini. »Sloga" kliče narod na pomoč, kise vedno molči..., poživlja županstva, naj pošljejo (— županstva?!!—-} zaupnice grofu Coronini ju, in sicer take zaupnice, da bodo zajedno govorile — proti dr. Turni in sploh proti »Sočini" stranki! Takd daleč so »Goricam" že padli, da potrebujejo takih eksperimentov, takih komedij z narodom 1 Kakd je pa prišel prav grof Coronini do takega koraka, ko ima v to še najmanj povoda? Njegovo ime je stalo drugače vedno v ozadju, če tudi seje cesto že silil v ospredje. Zdaj pa uprizarjajo ž njegovo osebo tako harlekinado — in narod naj kar poskoči na noge kakor jeden mož, da si ohrani — jednega grofa! Društvo »Sloga* našteva zasluge grofa C. O tem se bo dalo mnogo govoriti. Celo most čez Sočo pri Barki šteje njemu v zaslugo, dasi je to ena tistih znanih velikih koncesij vlade Lahom zaradi bodočega furlanskega tramvaja. Naravnost smešna pa je trditev, da naslednika dr. Tumf se najde za vsakim plotom, grof C. pa je le eden! Takd daleč Slovenci še nismo, da bi bila naša prihodnost zavisna od jednega grofa, ki ne pozna ne našega rodu, ne jezika, ne naših potreb! Zdaj pa, slovenski narod, le hitro se smeši pred svetom po želji naših polit, komedijantov! Bankrotirani »Goričani" potrebujejo zaupnic; ker jih drugače niso dobili— jih zahtevajo zdaj na ime grofa Coroninija, katerega so potisnili zopet v ospredje kakor harlekina v »Kasperlteatru*. Poleg komedije pa je ta akcija »Goričanov« tudi dobro premišljen — priti se k na ljudstvo, ki naj se zdaj izreka za Coroninija in »Goričane", da ne bo treba sitnih novih volitev. »Goričani" dobro vedo, da v tem slučaju je ljudstvo v zadregi, in upajo, da grofu C. niti ne zameri tega čina. — Taka igra z narodom pa je — nedostojna grofa Coroninija! Saj ni zdaj prvič, da je hotel odstopiti in pustiti Slovence na cedilu ali v najhujši zadregi! Tako igrati se z našim narodom ne bi smel niti grof Coronini! Mi protestujemo glasno in jasno proti taki nedostojni igri, kije le dogovorjena pre^ sija (pritisek) .Goričanov" na naše ljudstvo! Ako pa hočejo rešiti grofa Coroninija, — svobodno: »Sočani* le povzdigamo svoj glas proti tej politični komediji. Narod naš na Goriškem je izpostavljen hudi novi preskušnji — da se pred svetom osmeši na voljo politiških komedijantov »Goričanov". Za loterijo »Šolskega doma" so darovale : Gospa prof. S e i d l dve vezeni preprogici (1. r. delo), gčna. Alice Kommuller, učenka obrtne šole, eleganten .sachet" (1. r. delo), gospa Katarina Blaž.t ca: lep tintnik, gčna Ivanka Blaži-ca: eleganten steklen košek. 2 neimenovani darovalki 2 K in 3 K. Gospa dr, L i s j a ko v a dve posodi za sladčice. V Kobaridu so dobili zdravnika, kakor so ga potrebovali že dlje časa. Nastanil se je tam g. dr. V o točk a, rodom Ceh, ki je bit poprej sekundarij v ljubljanski bolnišnici. O potrebi zdravnika v Kobaridu smo svoj čas pisali več v »Soči*. V posebnem dopisu je bilo omenjeno tudi, da občina Li-bušnje noče prispevati k plači za zdravnika, dočim prispevajo vse druge prizadete. Kakor čujemo, je občina Libušnje ostala tudi za naprej trmoglava ter noče prispevati k zdravnikovi plači. Prav bi bilo, da se otrese trmoglavosti, ker bo le njej v prid. Gosp. Anton Kristan, tajnik »Trgovska obrtnega društva" je prevzel uredništvo oddelka .Narodno gospodarstvo" v našem listu. Mladi pisatelj, ki si je pridobil že lepo ime s svojimi spisi v raznih slov. in čeških listih, bo skrbel, da bo ta del našega lista vseskozi zanimir in čilatelju koristen. Trgovce in obrtnike še posebe opozarjamo na ta oddelek, ki jim bo nadomeščal poseben strokoven list. Tu bodo dobivali tudi odgovore na vprašanja v vseh zadevah trgovine in obrti, v spornih pravnih rečeh itd. — Uredništvo »Soče*. »Primorski list" je priskočil z vso sapo na pomoč svoji ljubljeni sestrici „Go-rici". Dolgo časa je gledal ves boj bolj od strani, gotovo v nadi, da bo žel on — tretji. Ta nada se mu je pa skrhala, zato se je vrgel z vso silo v naročje sramožljive device »Gorice". — Urednik »G. L." kaplan Dermastia je sicer tudi med ustanovitelji »Gorice"; on je povsod poleg, kjer »Goričani* preobračajo svoje kozolce, da se je vsakdo opravičeno vprašal: čemu izhaja »P. L." ?! Ali morda edino za to, da se poreče o »Soči": »veliko psov — zajčja smrt"?! In res laja zdaj na »Sočo" velika klerikalna armada — tieh listov v Gorici in treh v Ljubljani. Drugih ne štejemo. No, pa dokaže se veljava nekega drugega reka, ki trdi, da: »najslabši sad ni oni, na kateri se zaleta-jo ose"! Zadnji »P. L" posnema »Gorico*'. Ne bomo mu odgovarjali na vse gluparije. Le nekaj v zavrnitev! »P. L." trdi s hudobno hudomušnostjo, da Gab. bi moral tožiti tudi ured-nika-črkostavca »Gorice* in izzvati takd uredništvo, da dožene dokaz resnice. Na to zlovoljno klepetanje moramo »P. L." povedali, da Gab. je javno odločno zanikal resničnost podtikanih nečastnih činov in pozval dotičnega pisca v »Gor,*, naj se razkrije, da ga pozove na odgovor — in sicer samostojen ali pred sodišče, kakor bo vreden po splošno veljavnih načelih — v takih okoliščinah! Imenoval ga je lopova in nesramnega lažnika! Kaj nočete še več?! Dobi jih še več, le razkrinka naj se! Tožiti slamnjaka - črkostavca bi bila bedarija — kajti obsodba je gotova reč, ne da bi Gab. dobil pravo zadoščenje! Gab. se luči ne boji, to je dokazal; kar »Gor* su-miči — bi se sijajno pokazalo, da je vse le podla laž. — Toda urednik »P. L." bi moral poznati vsaj tiste paragrafe kazenskega zakonika, ki se tičejo žaljenja časti; potem bi poznal tugi § 420, ki pravi da o takih dolžitvah, kakoršne so obsežene prav v »Gorici«.... »ni nikdar pripuščati, da bi dolživec resnico svojih po-vedb dokazoval". Gabršček je bil v Babševi pravdi obsojen prav vsled tega paragrafa..... Gab. bi moral tožiti torej ubogega črkostavca-urednika, ki bi bil brez dvoma obsojen: in kaj bi imel Gab. od tega? »Gorica" bi v svoji nesramosti še trium-fovala!! Prav po Gregorčičevih naukih je vse to* Povemo še iedno! L. 1891. je dr. Gregorčič pripovedoval (naj se le spomni, komu! Sta dva!) kakd se nekje na Avstrijskem moralno ubili polit, nasprotnika. Našel se je Človek ki je dai podpis pod pamflet nesramne vsebine, enake kakor v »Gorici*; docela nedolžnim ali vsaj ne nečastnim okoliščam se je podtaknila cela vrsta lumparij. Tako obrekovani mož je moral seveda tožiti; sodni dvor je kar na kratko zabranti vsako preslišavanje v smislu toženčevih predlogov, in sicer prav vsted § 420. k. z., ker bi prihajale pred porotnike razne osebe, katerim taki škandali pač niso prijetni, četudi bi se dokazala, popolna nedolžnost. Tožitelj je celo prosil, aaj se dokazovanje le dopusti. Sodni dvor je to odklonil, ker za kvalifikacijo pre-greška je zadoščalo, da so enake obdolžitve prišle v javnost, brez ozira nato, ali so resnične ali ne! — Kaj je bil j ? Toženec je bil obsojen, tožitelj pa je bil vsejedno moralno ubit, ker njegovi nasprotniki so nesramno zlorabili tudi to^obravnavo — proti njemu.... To zgodbo je pripovedoval dr. Gregorčič kot »eksempelj"j kako se lahko »dela* vsili in potrebi! Zdi se, da ta »eksempelj* je zdaj prišel v »Gorici" do veljave.... Torej: lagati, obre-kovati — za hrbtom črkostavca, katerega bi ponudili na zatožno klop, to je vse junaštvo »narodnih voditeljev*. Hvala lepa — g. dr. Anton Gregorčič! Zanimivo pa je, kakd »P. L.« pere dr. Gregorčiča! »Soča* ni govorila o osebnih hibah in grehih dr. Gregorčiča, dasi bi znala tudi kaj povedati, marveč ga je pokazala v pravi luči — polit, grehov in tako nečastnih činov, da bi se moral skriti.... V tem je razloček med dr. Greg. in »Sočani*! — Dovolj na to stran! Najivni »P. L.* se zgraža, da je padla že psovka »farški regiment*. Ne le ta, tudi druge, hujše, padajo po celli deželi gosto kakor dež. Da tak duh v ljudstvu ne obrodi nič dobrega ne za vero ne za duhov<- ski stan, to je gotovo..... V tem oziru utegnejo nastati časi, da bo joj, kajti tok časa že sam po sebi ni prijazen stremljenju du-hovskega stanu. Kdo pa bo kriv, ako nastanejo hudi časi....? Na to vprašanje bi odgovorili najprimerniše z Gregorčičevimi besedami v članku »Tonklijeva okolica*... Nam bi se iste besede zamerjale, dr. Gregorčič je postal vsled njih narodov »ljubljenec« in zdaj kar narodov »mučenik*. Zadoščaj pa, ako rečemo, da vsega hudega, ki utegne priti, bo kriva edino tista duhovščina, ki ljudstvo pohujšuje in demoralizuje v »Gorici* in »Prim. Listu*. Mi gledamo hladnokrvno v bodočnost! In ko bo najhujše, porečemo isto tako malomarno: »Tako si hotel, tako si hotel, George Daudin". To naš odgovor »P. L." Zanaprej ne bomo več odgovarjali, izvzemši skrajno silo in potrebo. »Gorski razmišjjcralec" v »Edinosti" od torka pravi glede na razkol na Goriškem med drugim tudi to: Ako so vas — dragi rojaki - osebnosti, sovražtvo in strasti že tako oslepile, da si ne morete podati rok v spravo, za potrebni mir in skupno delovanje, potem pa: položite, mandate, odstopite od častnih in zaupnih mest, na katere vas jo postavil narod, in konec bo takih prepirov, in mir naj napravijo — volilci!« Kako Jo to? — »Prim. list" hvali v svoji zadnji štev. na vse pretege — abstinenco slov. poslancev v našem deželnem zboru, češ da je nam prinesla »velike koristi". Gregorčičev list pa je pisal o »zlih posledicah" abstinence, katere so vzeli poslanci na se, in poleg toga smo Citali, da dr. Gregorčič jo »iz dna duše proti abstinenci", — torej je tudi iz dna duše proti »velikim koristim" iste za narod ?! Kdo ima torej prav, ali list poslancev ali „Pr. 1." ? Dalje pravi: »Brez nas si ne morejo oni (t. j. Italijani) nič, prav nič pomagati, ja še celo, ako tudi z nami gredo, si morejo le v toliko pomagati, v kolikor jim mi dovolimo. Ni li to za nas velikanski napredek in velikanska korist!" — Le govorimo resnico pa recimo, da tako hudo ni, da bi mi kaj dovoljevali Italijanom. Položaj je pač še vedno skozi in skozi, žal, tak, da nam dovoljujejo še vedno Italijani. — »Velike koristi" in »zle posledice" pa izkoristi oziroma popravi menda prihodnje zasedan,;>* ?! 0 zasobnostiii tajnosti. — »Prim. list" piše v članku »Paberki o domačem boju" tak6-le: »Kakor hittro pa kdo stopi iz zasebnega življenja v javnost, izgubi pravico zasebno stnetaj nosti". No. o tem stavku morejo biti mnenja zelo različna, ali nam se zdi tako važen, da ga jemljejo na znanje. Utegne priti čas, da ga porabimo, sklicevaje se na »Pr. 1."! Razgret zagovornik Petra Medve-šeeka. — G. — č, katerega dobro poznamo, je priobčil v zadnji štev. »Učit. Tovar." dopis z Goriškega. V istem se spodtika najprvo ob poročilo »Soče* glede na zadnje učiteljsko zborovanje v Gorici. V tem pogledu povemo g. — č, da je »Soča* pisala tako, kakor je bila informovana od 2 gospodov, ki sta bila na zborovanju; torej odpadejo vsa sumni-čenja g. — Č, da da je »Soča" reč »nalašč tako zlobno zasukala*. G. — č! Zlobo le spravite vi v svoj žep! Dalje hvali g. Med-veščeka, da je najdelavnejši in najzmožnejši učitelj bodisi v šoli bodisi zunaj šole, v katerega pa se »Soča* zaletava v vsaki številki. — Najprvo naj blagovoli g. — č. pomisliti, da to ni res, da bi imeli Medveščeka v vsaki štev. »Soče*; če se pa pobavimo sem ter tje tudi s Petrom, tedaj je potreba pomisliti, da je on urednik »Gorice", katera kopiči v svojih predalih infamnost za infam-nostjo, laž za lažjo nasproti Gabrščeku in »Soči". Tu pač ne prihaja v poštev Med-vešček kot „najdelavnejši in najzmožnejši učitelj* marveč kot politik, in sicer ne baš najbolje vrste! In tu, g. — č, ako ste sposoben prav presoditi vso reč, menda uvidite, kako stoji ž njo! Na to stran dosti! — G. — č je žal, da ni bil izvoljen Peter častnim članom učiteljskega društva za goriški okraj. Da ni bil izvoljen, to so provzročili učitelji sami. Zakaj, to tudi sami najbolje vedo! N6, radi tega jih obsipa g. — č s takimi ljubeznivostim!: »Saj naši učitelji so toliko »zavedni", da čim bolj jih kdo zaničuje in tepe, bolj derejo za njim. Skoraj gotovo ne bo dolgo, in naše učiteljsko društvo izvoli mesto g. Medveščka g. Gabrščka svojim častnim članom radi zaslug, ki si jih je pridobil s psovkami in podtikanji na učiteljstvo. Živelo društvo takih značajev! Prepričan pa sem, da »Soča* ne misli kakor piše; g. Gabršček pozna rnorda bolje nego kdo drugi vrline g. Medveščka, toda „Soča* s svojega stališča ne more drugače pisati o njem, saj ji gre samo zato, da bi ga osramotila, ponižala, moralno uničila in pri tem Hpomagajo tovariši — efijalti njegovi! Sramota! Toda povem naj na tem mestu pravi, resnični vzrok dotičnemu podlemu vedenju nekaterih učiteljev, tovarišev g. Medveščka. Ta vzrok je zavist in sovraštvo. G. Medvešček je nekomu na poti, nevaren tekmec, in zato se dotični nekdo po pravici boji, da bi ne otemnela luč njegovih zmožnosti poleg zmožnosti g. Medveščka. Najprej je skrivaj proti njemu deloval, a omenjenega dne se je moral odkriti in odkril se je! Poznamo ga sedaj, da bi ga bili poprej !* Dalje pravi: „Gosp. MedvešCek ni dosti izgubi), da ni častni član društva, ki ga tvorijo večinoma taki značaji! Jaz vsaj bi si tega ne Štel v čast." Kar se tiče psovk in podtikanj, naj se g,—č tudi lepo obrne le do Petra, sij je mojster v tem. Le pomislite, kaj jih je na-kopjčil že v WS1. Njjr«" .^roti, nam in kako jih kopiči sedaj v »Gorici!" TudTnjTto stran* dosti! Strinjamo pa se z dopisnikom v stavku: „Dragi Peter! Pero odldži iz rok in živi le sebi, svoji družini in svojemu stanu!** . To bo res "za Petra in morda tudi za učiteljsko stvar najbotjfcH' -*»• ¦• Morilka otroka. — V Šebreljah je dne 31. pr. m. opoludne orožnik neko ženo, katera je pred. 3 tedni porodila, ter otroka, zakopala, aretoval. Morilka, še ne 401etna vdova in mativdveh živečih otrok, živi v svoji bajti v Šebreljah s svojo inalerjo. Zadnje mesece je skoro nič ni bilo videti izven bajte, katera stoji vasi na samoti. Prišla pa je resnica na danin dne 31. pr. m. jo je orožnik v bajti obiskal. Rekla mu je, da je brez vsake pomoč; porodila otroka mrtvega še 1 ceii teden v hiši skritega imela, ker ji je oče tega novorojenega, neki sosed in poročeni posestnik, obljubil, da ji pride pomagat, otroka proč spraviti; ker ga pa ni bilo, ga je sama blizo svoje bajte pokopala. V pričo orožnika je mati morilka svoje dete iz groba vzela; vrh trupla je bila dela en ploh in vrh tega pa 2 lonca s cvetlicami posadila. Govorilo se je, da se je na vratu poznalo in bilo črno, kjer ga je zadavila, bodnijska komisija bo to natančno pre-iskavala. — Ne v Tolminu ampak v ttorlci. — Laški listi so sprožili zopet misel, da bi bilo treba goriški nemški gimnazij pretvoriti v italijanski. Zraven pa pravijo, da če hočejo Se Slovenci svoj slovenski gimnazij, naj si ga sezidajo v Tolminu. Gledč na to ponavljamo, ker o tem je bilo že večkrat govora, da mora stati slov, gimnazij, ako sploh pridemo do njega, baš v Gorici, ker Gorici* še vedno stoji na slovenskih tleh, živi od Slovencev ter je glavno mesto slovenskega dela dežele in v njej živi Slovencev za polovico prebivalstva. — Pač pa tukaj ni prostora za italijanski gimnazij. Če ga hočejo torej imeti, naj si ga sezidajo v Gradišču ali pa v Gorvinjanu. Društvo %% podporo liotnlli duhovnikov v tforicl. — Osredni odbor lega društva za podporo bolnih duhovnikov iz Avstro-Ogerske in Nemčije v Gorici bo imel dne 29. t. m. svoj redni letni občni zbor v društvenem poslopju #Rudolfinum". Poleg običajnega vsporeda bo tudi stavljen predlog o premembi nekaterih §§ v pravilh. Listnica. — G. F. B. v Š. Hvala lepa za poslano 1 Prosimo o priliki še kaj. — Dop. iz hribov: Vaš dopis o našem razkolu je sicer lep, aH treba bi mu bilo popravkov. Oglasite se, kak6 mislite.—Razne dopisnike, ki niso dobili prostora v listu, prosimo opro-ščenja, kajti drugo gradivo nam je pobralo preveč prostora. Prosimo pa kratke in stvarne dopise iz vseh krajev dežele. — X. Y. v Gorici: Vaš odgovor na poslanico g. dr. Franka priobčimo prihodnjič, ker za danes prepozno došel. Dovoliti pa nam morate, da ga ublažimo in izčrtamo vse, kar bi dišalo po osebnostih. Razgled po svetu. Predlogi t državnem zboru. -— Po- lanci dr. L e w i c k i in tovariši so stavili predlog: vlada naj predloži posebno novelo k zs>konu od 20. okt. 1865., po kateri naj se raztegne pristojbine prosta pošiljate v pisem in denarja na delavske bolniške blagajnice in one zavarovalnic proti nezgodam. Isti poslanec v družbi z drugimi je stavil predlog, ker je cena kuhinjske soli neizmerno visoka vsled državnega monopola in ker ima vlada nr1 razpolago drugih virov .za pokritje primankljaja, če zniža ceno soli, katera teži zlasti nižje sloje, — naj vlada v sporazumi jenju z ogersko zniža ceno so 1 i na 7 gld. av. v. za metercentner. Poslauec Holansk^ s tovariši je stavil predlog, naj vlada preskrbi vse potrebno, da bodo samostojni posestniki oproščeni orožnih vaj, katere jih zadevajo navadno tacaš, ko imajo doma največ dela. Poslanec Taniaczkiewicz s tovariši je stavil predlog, da je potreba rešiti narodnostno vprašanje v Avstriji s posebnim zakonom, v katerem bi bilo določeno izrečeno, da so državnopravni v Avstriji: Nemci, Cehi, Poljaki, Rtiteni, Slovenci, Italijani, Hrvatje in Rumuni. Poleg tega bi obsegal zakon posebne določbe glede narodov in rabe jezikov. Poslanec Schlesinger s tovariši je stavil predlog, s katerim pozivlje vlado, naj preskrbi izkaz nepremičnega premoženja zidov v Avstriji, fcakoršen je sedaj in ka-kpršen je bil pred 50. leti, češ, da židje so s« pridobili preveč moči nad kristjani, katere izsesavajo, kakor so tudi na sploh v kvar državi, tako, da je preveč odvisna od njih. Demonstracije na Češkem radi odprave jezikovnih naredeb se nadaljujejo. Kraj prihaja za krajem. Nadškof Kohn je Mdal poseben pastirski list, v katerem po- zivlje občinstvo, naj opušča demostracije ter spoštuje zakon. Koblarijada. — »Slov. list" piše: BSoči» naznanjamo, da č. g. dr. Gregorčič do konca januvarija 1897. ni mogel odobravati dopisov v Slov. 1." zoper dr. Turno, ker dotlej „Slov. list" o Turni ni pisal ničesar. Ono, kar trdi dr. Turna, počiva*tedaj le na njegovi fan- iazjjii,___'¦•--Ift.r., ' Na to ta-le odgovor. Kdo pa je govoril o januvarju 1897?! V „Pismu prijatelju" dr. Turne v ?Soči" je rečeno, da kurat Ko-blar je bil pri njem tisti čas, ko je bil v pisarni dr. Franka, torej od decembra 1897. do konca - februvarija 1898. Tu vmes ni januvarija 1897. ?! Tisti čas pa, ko je bil v Gorici pri dr. Turni kurat Koblar, je govoril, da bi ne bil sprejemal dopisov proti dr. Turni, ako bi ne vedel, da jih dr. Gregorčič odobrava! Kedaj baš je bilo to ali ono govorjeno, je postranska reč, tu se gre za bitstvo v tej zadevi, in tega nam kurat Koblar še ni ovrgel, marveč išče le zvitih, postranskih potov, da bi so kako na iegulasti način izvil iz zagate! Na škoda polit društva »Edinost" v Skednju, ki je bil dne 29. t. m., je govoril dr. Rybaf med drugim tudi to-le: Naše žalostno stanje nas sili, da moramo enkrat naravnost govoriti. V Gorici in v Ljubljani udrihajo drug po drugem, kakor da bi bili sami na svetu, kakor da bi ne imeli nobenih dolžnosti do obmejnih Slovencev (Viharno izražanje ogorčenja,) Vem, da vled mojih besed ljubljanski in goriški listi poskočijo na noge, ali čas je, da jim že enkrat povemo, da se motijo, ako mislijo, da so že zadosti storili, če se prepirajo med seboj. (Klici: Škandal ja to!) Pomislijo naj, da niso sami, pomislijo naj, da na periferiji živijo ljudje, katerim se ne godi tako dobro, kakor njim na Kranjskem, ljudje, ki so izpostavi eni napadom od vseh strani, od magistrata in od vlade. Na Goriškem in v Ljubljani ne postopajo tako, kakor to zahteva njihova in naša korist. (Vscveče pritrjevanje). Kako morete pričakovati, da bodo Slovence spoštovali, ako se med seboj napadajo hujšo nego napadajo nas Italijani?! Porečejo, nam morda: Mi se borimo za principe. Mogoče, da imajo nekako prepričanje. A nam se zdi, da se ti ljudje borijo bolj za lastni interes. Ako bi temu ne bilo tako, bi v izvestnih slučajih dotičniki morali reči: Ker vidim, da je moja oseba na škodo občni stvari, rajši odstopim. A to se še ni zgodilo. Gas je, da jim to povemo, pa jim bodi prav ali ne! (Ploskanje in pritrjevanje). Gas je že, da pustijo svojo osebno korist na stran in da nastopajo skupno proti skupnemu sovražniku. Slovenski narod je majhen in ako hočemo kaj doseči, moramo biti složni. Le tedaj, če bo narod jedin in ako bodo zastopniki našega naroda složni, smemo pričakovati, da bo vlada upoštevala njih glas ter da kaj dosežemo. Ako pa se bodo v drugih pokrajinah vedno le prepirali, nas ne bo upošteval nikdo. (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje). Amerikanski »literarni" konkurs. — V septembru letošnjega leta je bil oglasen konkurs v Massachussets na 15 najboljših pripovestij, katerim so določene cene 500 dolarjev, 250 dol. itd., v celoti 1500 dol. Tega konkurza se zamorejo udeležiti samo pisateljice; pisatelji so izločeni. Konkurs razpisuje velika čevljarska firma A. E. Little and Go. No. 85 Blake street, Lynn, Mass, a povesti me rajo ravnati o znamenitem njihovem izdelku — ženskih čeveljčkih, na-zvanih »Sorozis". Nekaj posebnega, kaj ne?! Angleški časopisi pišejo, da toži izdajatelj amerikanškega čas. »The Cosmo-politan* grofa Tolstega. Vzrok tožbe je, da je Tolstoj resp. njegov polnomočnik. Gertkov prepovedal izdajatelju daljše tiskanje romana »Vstajenje* in prestal dalje pošiljati rokopise zategadel, ker izdavatelj po ameriškem obtičaju roman »predeluje* na nekaterih mestih, nekatera pa celo izpušča. »The Gosmo - politan" toži Tolstega za nagrado 200.000 rubljev-Romanu je, kakor poročajo »Odeške Novosti", grof Tolstoj, pridal še 15. pogl. Vojna Anglije s Transvalom. — Boj pri Ladvsmithu je trajal več ur. Angleška poročila trde, da Angleži so izgubili kakih 100 mož ter da so vrgli Bure nazaj za več milj. Mogoče, da je res tako, mogoče pa je povsem obratno. Angleško vojno ministerstvo hoče oborožiti še 29 ladij. — General Joubert se je združil pri Ladvsmithu s poveljništvom Oranje države, tako da štejejo tam. Buri sedaj nad 16000 mož. Buri so vzeli Angležem 1500 tovornih živalij. Mesto Mafeking je uničil požar, v Kimberlevu pa je nastopila lakota. Angleži so bili pri Ladvsmithu 2 krat lepeni. Zgubili so 3500 mož. Narodno gospodarstvo. Urejuje Anton Kristan. Strokovna šola in nj«nl »onien. Znana stvar; Vsak podjetnik, trgovec, obrtnik, industrijalec, mora imeti dober pregled o vsem, kar se le tiče njegovega gospodarstva. In zakaj? Lahak odgovor! Vedeti mora, hoče-li kaj prigospodarili, kaj kupiti ali kaj podobnega stvftrili, in ima-li v to sredstva! In ne samo to. Novi osebni (do- hodninski) davek nas pa kar sili, da imamo dober pregled našega gospodarstva. V izkazih moramo v onih treh predalčkih, ki so zaznamovani s štev. 1, 2, 3, napisati prihodke zadnjih treh let, v onem četrtem pa povprečni prihodek. »Kmetovalec* pišoč o tem, kako je davčnemu oblastvu napovedati osebni dohodek, pravi: pra. v Ja, (gori omenjena) ureditev nam bodi nov opomin, da si*uredimo za svoje potrebe pripravno knjigovodstvo in da zapisujemo vse, kar treba, da dobimo potrebne podatke; kajti pri davčnem oblastvu imajo le računske knjige dokazilno moč, do-čim se z golimi besedami in z golimi številkami nič ne doseže. (Več »Soča« št. 76. 77.) Torej: dosti utemeljevanja zato. Pride pa vprašanje: kako narediti ali kako delati tak pregled ? Odgovor: zapisovati moramo v različne knjige svoje dohodke in izdatke, kar se pravi z drugimi besedami: urediti si moramo za svoje potrebe pripravno knjigovodstvo. Tukaj le mi pa kdo poreče: veš kaj, prijatelj, zapiše se prav lahko, da naj uredimo pripravno knjigovodstvo, to je, da do-brp zapisujemo svoje dohodke in izdatke, ali. pa ti tudi veš, da mi to znamo, da bomo tudi lak6 naredili? In čisto prav mi pove, kajti i zapisovati se mora znati. Dohodki in izdatki morajo se tako zapisovati, da bode od tega kaj koristi, to je, da bo vsakdo, kdor bo-le v te zapiske pogledal, lahko izvedel, kakošno je premoženje ali pa slanjn dotič-nika, kateri si to zipisuje ali pa zapisovati daje. Posebno velike važnosti jo dobro knjigovodstvo za trgovca. Trgovcu mora biti red nad vse, drugače mu gre zelo slabo. Ako nima knjigovodstva v redu, ne ve, kedaj naj rizikuje, kedaj naj se rizika varuje in po-dohoo, ne ve, koliko naj nakupi, koliko ima dolga, koliko upnikov itd. Trgovcu z vsemi pravicami pa celo paragraf 28. av.st. trg. zakonska od 17. decembra 1802. zapoveduje vesti knjigovodstvo, (»Vsak trgovec je dolžan vesti knjige, iz katerih bi bilo mogoče popolnoma seznati njegovo trgovino in stanje njegovega imetka"). In koliko dobrega podajo tudi trgovcu redno knjigovodstvo v času nezgode! O tem za sedaj še ne pišem, Iz vsega loga jo razvidno, da je knjigovodstvo potrebno, da dobro knjigovodstvo ni lahko in da se knjigovodstvo mora naučili, kakor se mora naučili vse, kar človek zna ali pa znati hoče. Šola daje povsod temelj ter tudi prvo gradivo. Ostalo podaja življenje, samo s to spremembo, da so življenje ne ravna po nikakem sistemu, dočim ima v šoli gospod učitelj določen sistem, določen red, po kojem se ravna. Za navadnega gospodarja - kmetovalcu imamo kmetiške šole, kjer se uči v vsem po*-trebnem. Za obrtnika so obrtne, za trgovca pa trgovske šole. Mi Slovenci imamo i kmetiške i obrtne Šole, žal le, da jih naši ljudje ne upoštevajo tako, kakor bi jih morali. Dejal sem: imamo jih, ali takoj moram tudi povedati, da jih imamo malo, sramotno malo, vse premalo, česar smo sami krivi. Čemu se ne brigamo za napredek, za bodočnost svojo, čemu ?! Ne vemo-1:, kako napreduje kmetijstvo, kako napreduje obrt in trgovina? Smo-li gluhi in slepi za vse, kar se godi krog nas? Kedaj izgubimo luskine raz oči ?! Kedaj! »Trgovske šole mi Slovenci nimamo!" Kedar to-le zapišem in zapisal sem že tolikrat, ah tolikral! - me zaboli srce ter si pomislim: škoda Te, morje udtijansko, ah, če bi Ti bilo slovansko, če bi po Tebi kedaj plaval naš brod, sem prepričan, da bolje bi živel slovenski rod..... In tudi nas morje adrijansko samo vabi k seb: ter kliče : Eto me, izkoristite me, za Vas ne bo nevihte, ne viharja, znajte: morje adrijansko pozna in ljubi poštenega mornarja. In Slovan je vsekdar bil in bode poštenjak. Trgovske šole nimamo! Bodočnost naša nas sili, da si jo ustanovimo. »Trgorsko-obrtno društvo" je potrjeno. Pravila priobčimo prihodnjič. Ustanovni odbor šteje teh pet članov: velelržca Dekleva Ivan in Pečenko Anton, trgovec Jeretič Anton, obrtnika Gabršček Andrej in J a kil Andrej. Ta odbor sprejem« člane. Kdor trgovcev in obrtnikov želi pristopiti, naj se oglasi pr. katerem teh gospodov. Društveni urad je v Gosposki ulici v posojilnični hiši, v I. nadstropju. — Uradnik g. Anton Kristan je na razpolago članom od 8—12 in od 2—5 vsak dan, ob nedeljah in praznikih le dopoldne in tedaj, ako je v Gorici. O delokrogu društvene pisarne pojasnimo v posebnem članku. y »Goriška ljudska posojilnica' je imela v oktobru t. i. prometa gld. 103.162-70; hranilnih vlog je bilo vloženil. za gl. 19.600*54 ; vzdignjenih pa za gld. 19.355. Ob tej priliki naznanjamo, da »Gor. ljud. pos." posluje še vedno v starih prostorih v ulici Velturini. Kedaj da se preseli v svojo hišo v Gosposki ulici, naznani v javnosti pravočasno. Preosnova obrt. zakona. — V posl. zbornici so predložili posl. Ferg in sodrugi (kat. ljudska str. in slov. kršč. zveza) pre-osnovo obrtnega zakona. § 1. obrt. za k. je sedaj razdeljen v a) svobodno, b) rokodelsko in c) koncesijsko obrt. G,j. Ferg in sodr. pa hočejo razdelitev tako-le: v 1.) svobodno, 2.) pogojno, katero treba spričevala zmožnosti in 3.) v koncesijsko obrt. § 1. določa dalje, da so trgovska obrt in tovarniška podjetja izvzeta iz vrste rokodelske obrti. Posl. Ferg in sodr. hočejo: 1. da se uvrste mej rokodelske obrti i barvarji, tkalci, suknjarji in izdelovalci strojev. 2. da se mej pogojno obrt, to je mej obrt, za katero treba imeti izkaz zmožnosti, v vrsti vsa tovarniška obrt. Dalje hočejo, da zamorejo pravne osebe (društva, zadruge) isto tako vesti obrt kakor posamezniki; morajo pa imeti spričevalo zmožnosti. Naznanilo. Podpisani naznanja, da proda okoli 500 klftr. zemljišča na voglu ulice Pielro Zortitti v ulici Ponte Nuovo. Prodaja pa v parcelah obsegajočih najmanj 100 klftr. Več se izve* pri podpisanem. Josip Leghissa, v Gorici, Via Morelli št. 38. Pozor! želod v vsaki množini kupuje"podpisanec po najvišji ceni. Ivan Premrou, v Gorici, ulica Morelli M. 49 (za mesnicami.) V Gorici - Nunska ulica 14-16 —V Gorici Prodajalnica in edina mehanična popravljtiliiicA _____________ šivalnih strojev 3r»x konkurenca! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarja, krojače in šivilje. Vsi stroji ?.a šivilje se vdobe od gld. 32 naprej, V zalogi imata tudi dvokototft, putka in samokres«. fl o r « n o IJ s B Is t. M. ŠUL1GOJ, urur v Kanalu. Velika zalogn Bivalnih Birojev najnovejših sistemov, kakor Uinpscliiffc-hon in nundHchifl« chen *Af:'una" 8 tihim lokom, Slodnja jo Rinile praktičnosti in hitrosti neiloHOgljivu (1000-2000 Šivov v minuli), šivu naprej in n n z nj. Sme ho jo po V80j pvivici krono vsoti Birojev imenovati. Stroji za Šivilje od 30 «1(1., zn krojače od 38 gW. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča zn točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancija 5 • t. Na dež. j ubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovsti razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Tovarna uzsrnih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-JL, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulic« čislo 816. se priporoča k popolnemu uzorneimi prirojevanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpotoču-oiih spiifal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izvrSnje po najnižjih cenah. Anton Potatzky v Gorici Ka sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovallšče nirnberlkega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za [lisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE v za krojače in čevljarje, Svctinjicc. — Rožni venci. — Kasne knjižice. Sišna obuvala za vse letne časa, Posebnost: Semena za zelenjave, fravfi in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce.po sejmih in trtfih ter na deželi. 2 35-8 Zete 1881. v Gorici ustanovljena b/rdka (nasproti minski cerkvi) priporoča prež. dubovSčmi in slavnemu obfinslvu svojo Ia>lno izdelovalnico umelnib cvetlic *a vsako-vrsJno cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vei;c«v, za mrtvaSkc potrebe, yo5ccno svefie itd. vse po zn>crni ceni, — Naročila za deželo izvršuje turno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. <-n tiskarno vrfc na perilo, (P. d. Preselitev. Dovoljujem si naznaniti slavnemu občinstvu, da se nahaja odslej zavod za likanje periSa po dunajskem načinu in pralnica v ulici Tr« R* *t«v. 10- Tlflani Franc Korplisch. Jhi izarsia MV v SOLKANU pri .srici jo oi vorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenassija mehanično fevarno vsakovrstnega pohištva nl ter stražarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako doto, spadajofie v mizarsko in stru-parsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer so bodo prodajalo na drobno in dobolo, ima v vollkl izberi najmoder-ne|o Izdelanega pohištva za spalne in sprejemno sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne utrugarsko Izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kje? se izvršujejo tofino in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih "IJrSul in k*. Prave in edine želodčne kapljice, IVamvena ,nan,ka, ZdraYjma mog teh kapljic je nepre-kosljiva. —Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ___ popije. Okrepi po- sv. Anton Padov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omofiea in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. —9 Gena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroSitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Fran Valetič gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, daje prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12. Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah. ________ Proti in protimi revmatizmu je najvspešniso, najgotoveje in najugod-niše sredstvo za protin in revmatizem. Steklenica velja 1 gld. in se ii.iva v lekarni dvinuja zalaptelja Bčla Zoltan v Budimpešti V. Na lisofo zahvalnih pisom in spričeval dokazuje, da to čudovito mazilo v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi tudi najslnrojip bolezni prnlina in rov-matizma, celo pri onih bolnikih, ki so ?e zam.ui trudili, da bi si v kopeljih pridobili zdravje. I i Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura ,iz niklja Sidro-iteiuonloir, s pokrivnlom in Iri-leLnim jnmstvorn. Ima srkundnrico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, kalore pošiljajo iiuiO}-ri bazarji za pozlačene) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali pnsrebrnjena). 1 krasna ijrla za zavral-nike za gospod-- iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljanlorri. 1 par lepili zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12' komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naroČila za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gl.I.) Kalne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradam 18. — Krakovo. Iluslrovani ceniki gratis in franko. ^y^3KS3&3»f5 Kava druftbe sv. Cirila in Metoda I Cffi^^X_X^3K.3 Cenjena gospodirga! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod uaboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Va(r. bode gotovo ugajal, to je iz čiste tikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jeba&inil v Ljubljani. tSSSJHEEi__Sladna kava dražbe sv. Cirila in Metoda! EXŽž3ržrSi arvc suhe in oljnate, aniline m lesna barvila za obleko, hroiiz«; po-fcosli (lake). sušilo, kit. klej, votlič, razne kr^-de, fini cement porllundski, čopiče, šteli, ole-rače za noge. šablone, zumnSkc, gobe, milo ; sveče, vžigalice, petrolej; najfinejc žveplo iti bakreni vilrijol; revi in druge rei'i. iz kavčuka (.valoše); razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode; odike (gume), cerkveno kadilo in kol primeso dišeči sloraks; rnzna ''Ulila, gbubla •n mazili; prepone za kilo, obveze in drago kir«rgif-no opravo, pogačo za p,<«>; toaletno milo in dmgo iepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za fotografijo ild. 100 de 300 gld. mesečno I";t sta nov in t vadi kraj* s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod LudwiB Ssterreicher, VIII Deutsche gasse 8 Buda-pest. 101 ft nton Obidičj čevljar v Semeniški ulici štev. 4 jjp*? v Gorici, ^^0 priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvriuje hitro. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja Ciril-Metodovo in Kneippovo sladno kavo v zavojih. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila In Metoda. Razglednice krasn<, dovršeno od 20— 25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačni«. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodno prilike, v tem | ko se ilustruje celi svet na razglednicah. sibajbgfeff* ^ •^Krojaška ^adbraga*' vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga TstliTistmi manufattnrnega Masa za ženske in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas gMP" v največji izberi ~WM kiikor: sukno, platno, prteninii, Chiflbn, oksfort, srovicn, vsuliovi-slnn preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «,I ii g e r» itd. itd. Vso po najnižjih cenah. Iga?** Cene so stalne brez pogajanja! » a- M 0 © © 0 © © © © © © © Prva slovenska trgovina z žeiezjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Darbo) pred nadškof^jo št 5. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse raročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga kerošketja Acalon in Brescian -jekla, Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni. fSB^BSg^BBgigg^^Sg Novoporočenei pozor Šlejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v nlici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolijeve. V zalogi ima \>akovrslno jmliislvo za vsaki slan. Pohištvo jo jo nnjtnodcrncjili slojrili, posebno spalne jnlilno in poseLnc sobe so po Nemškem slo^u odlikovanih OrnijrojcviU delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Uudapeslanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najcenej:: in v nnjkrajšem času. Bngii'a ZDlojra podob na plaLno in šipo z različnimi okvirji. Holjjijska brušena ogledalu v mizi.-e, rnzli"na obešala, pr.mMjre za okna i. t. d. Elazlične stolice z lr-ja in celulojda, posebno z i jed.lne sobe. Til-izine 'z slrane, afriške trave, z /imaini in plalnom na izb.no ter razne tape Ils«"i, katere se ne iiiilmjajo v zttln^i, preskrbijo se pn izberi eemknv v najkra;šein t-iisu. D.ije se luili na obroke, bodisi le.lenskfi ali mesc'ne. Pošilja se l.di izvt-n (Junce po železnici in parubrodih. ^M^aasta^aoaš^ao! ffl