Št. 55. V Gorici, v soboto due 13. julija 1901. Letnik III. l/.haja vsak torck in soboto v tednu ob 11. uri pivdpoldht1 za nirsto t».1)1 oL 3. uri popoldnr za dožclo. Ako pado na t;t dni'va praznik izid<> dan prt^j ob 6. zvcčer. Stitnc jio poSli prrjoiuan ali v Gurici na doni po^iIjnii crlolctno S K.. polh'tno 4 K. in ci'trtli'tiio 2 K. Frodaja si* v Uoriri v tobakarnali Schwarz v ftolskih uliiali in J fi- lers itz v Nunskili ulicali jiu S vin. (Zjutraiiij t* i/flanje.) I'rrtlui&lvo in upi a vnistvo se naliajata v «Nit r <> d u i t i s k ar n i», ulica Wttuiini 1j. it. lJ. l)iipitii' jc nasloviti na uri'dniSlvo, ojflasi* in iiiiruciiiiii) pa na upravniStvo «(iurici'».. O^lasi si- računijo po pctit- vrslali in sicer ako st' tiskajo 1-krut po 12 vin.. 2-kr.il po ]O vin., H-krat pu 8 vin. Ako s*' v'c^krat tiskajo, raču- liijo S»' pO pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Jo:>ip Marušič. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie) Pisaču, pišočemu s kulom. Ko siiio prii'-enjali z objavljanjem druge serije svojili clankov o Tumovem razkolu na pevskem polju. smo v zarel- uem članku (,.Gorioaeneialom Tumo je sto- pit v l)oj zoper im.š članek tudi Tumov adjutant'1. Če tudi nismo imenovali toga adjulanta s pravim inienom, vendar so ga naši čitatelji gotovo že ugaiiili iz na- šega opisa. In kdo naj hi ga no izpoznalV! Saj iz njegovih pisarij kar v oci zbada samooblastni, oholi, smešno-preteči, oseb- nostni slog. Naša slika o „jahanju na navadnem brcajočem kljusetir' je bila torej pribita. Ako bi se „Soča" tega pe- resa odkrižala. bi bilo med goriškimi Slovenci mnogo manj pohuj.^anja, jeze in sovraštva. Poleg večkrat irnenovaue Tumove ,.poslanicew je prinesla ,.^oča" tudi neko strupeno notico, katera je imela biti od- govor na prvo serijo naših člankov („Po- litika in petje"), a je bila prav za prav lepobalinski napad na namišljenega pisca nasih člankov. Da smo takoj takrat skle- nili odbiti te napade, ni iskati uzroka morda v naši volji, da bi branili napa- denega namisljenega dopisnika, ampak v našem trdnem sklepu, da izvojujemo to polemiko zastran Tumovih politično-pev- skih aspiracij do zadnje pičice. Ker pa poznamo predobro „šibko strati" nasega nasprotnika, ki bi rad pozornost od pre- pornega objckta, za kateri tu gro, od- vrnil z napadi na osobe, in o r a tn o tudi neosnovane osebnostne napade odbijati ter tako poiskovati naspi'otnika za plotom osebnosti, za ka- tereni se tako rad skriva. Za „poslanico"' pridt^ na vrsto no- tica. Nje pisač, splo.^no znani Tumov famulus igra v vsem goi-iskem razkolu, in tudi v pevskern, ulogo, zaradi katere ga ne moremo zavidati, pač pa ga mo- ramo ostro obsojati. Ta uloga so da najbolje primerjati ulogi „Johanna", nein- škega „Stallknechta" v humorističnem listu „Fliegende Blätter". Ta „Johann" ima, kakor znano, nalogo, nietati skozi vrata vse neljube goste svojemu gospo- darju krčmarju. To ulogo opravlja famulus že leto in dan v „Soei" svojemu „sel'u" Tumi. Kadar stopi kdo dr. Tumi „na prste", odgovori mu v „Sočia sam, če ne more stvarno, pa advokatsko. Ali to mu ne zadostuje; pi-cdiznež niora biti kaznovan, — in takrat dobi famulus po- velje: puc, puc, ks, ks ! Zdaj gorje ti, „predrzni" človek ! Če no tebi, pa komu drugemu, katerega si famulus izbere, da lažje po njem udriha; kajti brez kake osebe on ne more in ne more. Koga si mora izbrati, da mu „drži" hrbet. Po- velje se mora zvršiti, je poprej prečital, se prečitajo nekatere nove prošnje za podpore, došle deželne- mu zboru. Predno se preide k dnevnemu redu, odgovori vladni zastopnik na inter- pelacijo posl. Gabrščeka in drugih slovenskih tovarršev zaradi razpisa službe za profesorja slovenščine na realki, ka- tero smo svoječasno omenili v svojem listu. Vladni zastopnik pravi, da bode naučna uprava skrbela, da dobi mesto učitelja. na realki oseba, ki je za podu- čevanje slovenskega jezika na srednjih šolah popolnorna usposobljena, torej oseba, ki je izprašana zaslovenski jezik za celo gimnazijo ali realko. Le v slučaju, da bi takega prosilca ne bilo, pomagala si bode naučna uprava na kak drugi način, ali le začasno ter da bode služba potein zopet razpisana v smislu kakor to zah- tevajo interpelantje. Preide se k dnevuemu redu. Prva točka je sporočilo združenega finančnega in pravnega odseka: pravil- nik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov. Poroče\alec dr. Marani. Brez splošnc debate preide se k specijalni razpravi. Večina §§ se sprejrne tako, kakor jih predlaga odsek. Pri §, ki doloea delokrog deželnega tajnika, pred- laga dr. Venuti, da ostane ined dolžnostmi deželnega tajnika tudi nadziranje deželnih uradov, kar je deželni odbor predlagal ali je odsek iz pravilnika izbrisal. Dr. Tuma se temu predlogu ne le sarno pri- druži nego gre še dalje ter predlaga, naj bi bili izročeni tudi vsi deželni zavodi tajniku v nadzorovanje. Predlog Ve- nutijev se sprejme, predlogTumov pa pade. Sprejel se je pa predlog Tuinov glede one točke, ki določa, da tiče de- želniin poslancem in odbornikom ter uradnikoin na komisijuh od rnest do ko- lodvorov kakor tudi obratno ali pa do ladij, dvouprežni voz, po katerem predlogu bodo dobivali poslanci in od- borniki odškodnino za dvouprežni voz, a uradniki pa odäkodnino za jedno- uprežni voz. Tudi se je sprejel predlog dr. Eg- gerja, da dobi deželni tajnik, ko bode poinaknen v VI. službeni razred, naslov deželnega svetnika, kakor tudi računski preglednik, ako bi bil pomaknen v VIII. plačilni razred, naslov računskegasvetnika. Drugače se pravilnik sprejme, kakor ga predlaga odsek. Po tern praviiniku bodo deželni uradniki liki državni urad- niki uvrščeni v službene razrede in aicer od XI.-VI. Ustanovljajo se po tern praviiniku štirje deželni uradi in sicer: l.Pisarnica, 2. stavbinski urad, 3. računski urad in 4. biagajnica. Po štatutu za osobje deželnih uradov sonameščeni pri deželnem odboru in sicer: 1. jeden deželni tajnik v VII. pla- čilnem razredu, ki zamore preiti v VI. plačilni razred. 2. za dečelno pisarno: a) jeden kancelar v X. plačilnein razre- du, ki zamore preiti v IX. plačilni razred, b) trije asistenti v XI. plačilnem razredu, ki zatnorejo preiti v X. razred z naslo- vom pisarniäki olicijali; 3. za deželni ra- čunski urad: a) jeden ravnatelj v VI11. plačilnem razredu, ki zamore preiti v VII. in VI. plaeilni razred, b) jeden pregled- nik (revident) v IX. plačilnem razredu, c) jeden oficijal v X. plačilnem razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni razred, č) trije asistenti v XI. plačilnem razredu, ki zamorejo preiti v X. in IX. plačilni razred. Kedar bodeta vsled dolocb tega štatuta pri deželnem računskem uradu dva ali več preglednikov (revidentov), bode ixnel deželni odbor oblast, poviSati jednega izmed preglednikov (revidentov; — ako so izvršeni vsi pogoji določeni v V. členu štatuta, — v VIII. plačilni razred z naslovom računski svetnik; 4. za deželno blagajno: jeden blagajnik v IX. plačilnem razredu; 5. za stavbinski urad: jeden in/enir v VII. placilnem raz- redu, ki zamore preiti v VI. plaeilni razred. Po novem praviiniku so se povišale place deželnim odbornikom, ki bodo do- bivali odslej mesto letnih 2400 K, - 4000 K, in za deželnega glavarja, ki bode dobival mesto dosedanjili 4800 K, — 6000 K. ZviSale so se tudi dijete poslan- cem. Dosedaj so imeli poslanci stanujoci na deželi po 8 K na dan, poslanci pa. ki so stanovali v mestu, nič. Odslej pa bodo imeli poslanci stanujoci na deželi po 16 K na dan in istotako bodo imeli 16 K na dan poslanci stanujoci v mestu, a ti le v dneh, ko bodo pri sejah dežel- «ega zbora in pri sejah zborovih odsekov. Üruga točka dnevnega reda bila je užilnina. 0 njej bi imel poročati posla- nec Berbue. a Se predno je ta^zacel po- roeati, ustane dr. Tnnia ter pravi, da je v poročilu toliko'osebnih napadov na njega, da se čuti primoranega predlagati, da se to poročilo vrne pravnemu ali pa finanč- nemu odseku, iz katerih pa bi morali biti izvzeli poslanec Berbuč, dr. Verzegnassi, ki je kot predsednik (inančnega odseka porocilo tudi podpisal in pa on (namreč dr. Tuma). Jeden t^h dveh odsekov naj bi proučil še jedenkrat to poročilo, o ka- terem pravi, da je toliko napadov na njegovo osebo, predno bi se prečitalo v javni seji dnželnega zbora. Poslanec Berbuč se temu predlogu protivi ter odločno ugovarja, da bi se v poročilu nahajali osebni napadi; on pravi, da porocilo finančnega odseka ni drugo ncgo odgovor tega odseka na porocilo o užituini, katero je spisal v irnenu dežel- nega odbora posl. dr. Tuma. Posl. dr. Verzegnassi misli, da, ako se hoče, naj se posebno gled6 konstati- ranja takt, navedenib v j)orocilu, to po- rocilo v srnislu Tumovega predloga ka- kemu odseku odstopi. Konečno je bil sprejot Tumov predlog in porocilo se odkaže tinančnemu odseku, da o njem razsodi. Sprejme se potern porocilo dr. Rojica o računib zalogov. Potrdijo se računi za leto 1899 in 1900 ter proračuna za leto 1901 o gospinskem zalogu in onem za ranjene vojake. o katerih je poročal posl. dr. Rojic. Zadnja točka dnevnega reda se je preložila na predlog poslanca dr. Gregor- čiča na dnevni red katere prihodnjih sej in sicer iz razlogov, ker je seja že dolgo trajala in pa ker ni bil dotični načrt zakona poslancem se dostavljen. Na to prebere posl. GabrSček inter- pelncijo, v kateri sn zahteva oil naucne uprave, da uredi tukajšne srednje sole tako. ila bodo odgovarjale deželnim jezi- kovnim odnošajem na narodni jednako- pravnosti. Poslanec conte Panigai je interpe- liral vlado, zakaj se je izrekla proti na- meravani preuxMiibi § f)B. lovskega zakona, ki je merila na to., da se mlado pogozdo- vanje čuva pred divjačino. Posl. dr. Tuma v imenu vsih sloven- skih poslancev je interpoliral vlado za- radi prepočasnega reš<^\anju prošenj za brezobrestna posojila vinogradnikom, ka- teri m je opustoSila vinograde trtna us. Konečno stavi dr. Tuma predlog tičoč se gradnje lokalne železnice od sv. Lucije do Kobarida in Hovca, Seja se zaključi ob 7 uri in pol ter se napove prihodnja seja za prihodnjo sredo. D o p i s i. I/ licit, kro^ov. — V „Soči" St. 77, je dopis iz učit. krogov s Kanalskega. Na ta dopis kratek odgoror in pojasnilo. Dvoje je, kar se posebno zavija in zlo- rablja v tern dopisu: versko preprißanje in napredek. Kar se tiče prvega, rečem le toliko, da kdor izpodkopava ugled in cast duhovščini na tak podel način, ka- kor to delajo „naprednjaki", se zastonj bije na svoje katoližke prsi, lažnjivec je! Grežniki smo vsi in svojih grehov nočemo skrivati pod kat. plašč, ali takega pohuj- šanja bi vendarle ne hoteli imeti na vesti. Nikdar nismo trdili, da ste samo vi greš- niki in sh.no mi pravični! Tako delate vi, n. pr. dopisnik s Kanalskega! Vi hočete vselej in povsod vse veljati, drugi pa nič, ceprav dejanja nasprotno dokazujejo! Kar so tice naprednjaštva, uganjate s to besedo pravo pruvcato lumparijo. Napredovali res ste. ali ta napredek j(; za našo deželo grozen: povsod sovraštvo, zmerjaire, prepiri itd. Ako se bo to na- daljevalo, na5e ljudstvo popolnoma po- divja. In kako bi moglo biti drugače, ko vidi zgled«» pri onih. ki so mu postavljeni za uc'itelje! Ker smo si nekateri postavili namen te razmere ublažiti, združiti se s cast, duhovšcino in ' ii s tern zgled ljud- stvu, nam podtikate slabe namene. Ali ni to podlost najnižje vrste? In pri vsem tern hočete veljati s"e za pravične! Dopisnik — ljutlski učitelj se pii- tožuje, da se jh pric»;la gonja proli „na- predniin" učiteljem, dasi dobro ve. ali bi moral vsaj vedeti, da je nasprotno res, da so „napredni" učitelji pričeli v „Soči" gonjo proti svojim tovari^em in to na tako surov in neotesan nat'in, kakor že nikdo poprej. Zdaj pa nam podtikate to! To je značajno, kaj nc g. ljudski ucilelj! Podtikate nam tudi, da hooemo priti do veljave, do časti, zato da si ustanavljamo svoje druslvo. Gori sen» omenjal. zakaj si ga ustanavljamo. Zagotavljam tudi g. Ijmlskega učitelja, svojega tovariša, da ga ni mod nami takega, ki bi imel ta namen. To mu lahko dokažemo, ako prislopi k našcMnu drustvu, s tern, da ga izvolimo za pr<'ds(idnika, ako ima sposobi»ost in ako bo delal pravicno in znacajno. Se ve, ako si bo domišljeval, da jo več nego drugi, bo dražil proti drugim stanovom, iskal le svojih koristi, tedaj naj bo le pri , naprednih". Havno tako zlobno sumni- cenje je tudi to. da hočemo s pomocjo duhovnikov doseči svoje namene. Jaz v resnici ne vein, kaj misli dopisnik s tern. Morda vendar ne misli, da hrepenimo po župnijskih stolih! V nasih. učiteljskih služ- bah, pač nimajo nobenega upliva. kakor mi ne v njihovih. Nasprotno bi bili veliko bolj mi opraviceni tiditi o vas. da nočete zapu- stiti gor. ucit. društva, ker sta tarn oba zastopnika, g. nadzornik, ker so tarn jasli. In ako se vam podtika brczverstvo, kdo je kriv? Kdor ima več zaupanja v Tumo uego v Boga, res ne vem, kaj je, ako ne brezverec. Pa to ni edini slučaj! Bodite pri'priiani vi „na[)rednjaki", da bi mi nikdar ne bili mislili na ustanovitev ka- kega novega društva, ako bi bili vi zna- čajni, pravicni tudi svojim tovarišein, skrbeli za nepristransko postopanje okr. š. sveta in ne narobe, ako bi ne dajali pohujSanja s svr»jirn naslopanjem in Sirili podivjanosti in surovosti med ljudstvoin. Uzrokov in povodov ste nam dali dovolj, da smo se oglasili. Nikar to raj ne isčite jih pri nas, ampak pri sebi! Kar govori dopisnik o delovanju v i^oli, bo vse brez- uspešno in prazuo, ako ne bo zgledov. Prepričan naj bo tudi, da dosedanjili uspehov ne bi bilo, ako so bile raznxsre poi)rej take, kakoršne so sedaj. In poprej je bil na čelu šolstva „klerikalen nazad- njak!" Ali ni opazil g. tovariS, da že na- zadujemo v tern oziru ? Ako mi ne pri- trdi, ni odkritosrčen ali pa se ne zauiina dovolj za šolo. Še eno, dve o „napredni" stranki, katere se tako krčevito oklepate. Po mojem prepričanju nikakor ne zaslu- žuje tega imena, uajinauj pa z ozirom na učiteljstvo. Kolikor poznarn „napred- njakov" na GoriSkem, so vsi nasprotni učiteljstvu. Vzemimo le „Sočo", kako je pisala o zboljšanju učiteljskih plač (ozi- roina držala pri tern vrečo)! Kako se je voditelj „napredne'1 stranke že pri več prilikah izražal o uči- teljih in njihovih placali. Kaj je do sedaj storila „napredna" manjSina v dež. zboru za nas! Pač podajatti Gabršček in Tuma interpelacije o tern in onem, ali ne za učiteljstvo, za svoje najvernejše in naj- udanejše sluge. Čemu tudi, saj ucitelji derejo pri vsem tern za njima, in če jih bosta odganjala s korobi""eni, dokler sta „napredna", ju „napredni" učitelji ne zapuste. Res veliko moš in privlačnost ima ta beseda za neizkušence. Nasprotno pa je za učitelja velika nespamet in sra- mota, da hodi za „klerikalnimi" poslanci, čeprav so zanj že dosti storili, in še de- lujejo. Oj zaslepljenost, kam dovedeš člo- veka! In kako je z „naprednjaki" pri okr. š". svetu? Havno tako! NajhujSi na- sprotniki učileljstvu so ravno oni. Ko je slo za petletnine, kdo je bil za ucitelje, kdo proti V Kdo je potem predlagal, da se ri'kurz odtegne? V obeh slučajih so bili za nas ,.klerikalci" in vendar ne ne- hajo učitHji vpiti, da so nam ,.klerikalci"' sovra/ni, nasprotni itd. G. dopisnik s Kanalskega, napredek je v d e 1 u, vestnem izpolnjevanju sta- novskih in drugih dolžnosti, pa ne a la Š. v K...U, kakor je omenjala ,.Gorical(. No, kar se tice kolegijalnosti, lahko vza- mejo vso odgovornost voditelji; ako bi ti dajali v tern oziru lep izgled, postopali nepristransko in skrbeli za pravice uci- leljev, bi se ne bilo treba v tern oziru pritoževati. Da bo zatirani ljubil svojega tlačit<^lja, ni mogoce zahtevati! Ako umevate pod besedo inteligent- no.st zmerjanje, zabavljanje, tedaj vam priznavamo, da ste inteligentnejsi, ali jaz meniin, da je treba to drugače dokazati. Inteligenca mora dokazati s svojim ve- denjem in življenjein, da je vredna tega imena. Hazumnik pa, ki se vede slabše od kakega 1'alola, nam s svojo inteligent- nostjo ne imponuje. Pač pa imate to slabost, da hocete po vsej sili vi veljati vse, ali sodba ne pristoja vam, ampak drugim in ti vas vse drugače sodijo. Mi se pa le smejemo va.šim nasto- pom in pomilujemo vuso inteligentnost. Iz kormina. — V neboupijoče krivicc se dogajajo dan za dnem i»a tu- kajšiijtMn sadnem trgu. Tržni komisarijat je sicer izdal določbo, po kaleri uaj so izključeni od trga vsi prekupčevalci sadja, ali pa kaznovaui z dciiai-nimi globami. Toda kaj s«^ jc zgodilu dosedaj? Toliko ko nič! Kaj pomaga dobra volja gosp. koinisarja, ki se za»"es poleguje za po- šteiio reč, za kar bi mu bili radi iz srca hvalc/jii, ko pa se občinska uprava ne briga za nobene pravične dolocbe! Nam se godi le škoda, a pri tern morarno še plačovati po 2 vin. od vsako pletenice, a za drugo nic, da vzdržujemo komisarja, ,,lini Korminčani" pa se vsem Bricem sn»ejejo v pest. Na trgu vladajo razni Pepini, Luigi, Sole, Hose in Nanco ter lasko drustvo in proti njim je vsaka borba pohlevnih Bricev brezuspešna, ker jim oltč-inska oblast daje potuho. S to poslcdnje strani nimamo torej pricako- vati nicesar, ker oni, ki delajo nam kri- vico, sedijo sami v občinskem zastopu in se kajpada sami zagovarjajo, — imajo torej sukno in škarje v rokah. Pomoč je sicer inogoča, predrznosti oholih gospodov bi se dalo stopiti na prste, toda v ta namen bi morali mi odlo- žiti svojo slovensko potrpežljivost, ki nas povsodi tepe, ker pokladamo glavo pod stopalo nasprotniku. Dol/nost je v prvi vrsti naSih žu- panov, da se zdru/.ijo in store odločen korak pri c. kr. glavarstvu v Gorici. Ali če se nikdo ne gane, glavarstvo samo se tudi ne bode ganilo, — treba prosit, da nas usliši. Na vas, brijski župani, je zdaj vrsta : branite koristi svojih občanov, kakor vam veleva dolžnost, ki ste jo prevzeli v obcinah ! Libiisujc, f). julija. — Skoda uzro- cena po plohah in nalivih, je neizmerna; ni mogoce popisati je, niti preceniti po vrednosti. Soča je izstopila precej pri Ladrih in drla ci-ez njive, ki segajo prav do i-eke. Okrajna cesta, ki pelje iz Lader na Kanino, je bila vsa pod vodo in voda je segala se kakih 200 m daleč v smaško polje tostran ceste. Od sv. Lovrenca naprej bila je vsa planjava, na katerej se nahajajo senožeti in njive smaške in kamenske, pod vodo in podobna jezeru, le s tern razlockom, da voda ni stala, ampak drla naprej. Na^ledek tega je, da je Soča mnogo njiv popolnoma odnesla; struga je sedaj tarn, kjer so njive stale; druge njive in travniki pa so polni grušča in kamonja; seno in sadoži (sirk, ližol, žito, kroinpir) so popolnoma pokonoHni. Preceniti ni mogoče vse škode. Roeica vzela je most v Ladrih jiri malnih, vzela je jezove nilinom. stopila erez bregove in poskodovala mnogo polja. Hudourniki so strašno gospodarili. Cesta mod Libušnjom in Smaslmi je vsa razdrta. Odnesli so na mnogih krajih mnogo zemlje, na drugih pa nasuli gru- Lča in skal na truvnike in njive. Mod Libušnjem in Vrsnom v tako zvani „Lom- berki" je Ildinii naliv vzel celo njivo, ravno tako Mužarju; — kjer so bile njive. napravil si je hudournik pot; na sproti je n. pr. lVtrku naneslo loliko sodra, da pravi, tla ne pogleda velike svote denara, če hi nm kilo hotel po- praviti škodo. Kavno tako razdejano je polje in njive drugih med Libušnjem in Vrsnom, kakor tüdi med Vrsnom in Selci. Povodenj je ruvala <:ela drevesa s koreninami vred in drla / njimi v do- lino. Ni ga skoraj poseslnika ne v do- lini, ne v bregovih, ki ne bi imel velike žkode, mnogi seveda veliko večkodrugi. Bovi'C, 5. julija. — Zadnje dni smo čitali o uravnavanju rek, o ukazu mini- sterstva, naj predložijo deželni odbori načrte o teh. Nasi ljudje so se opomnili na sledoče: Soča teče od eezsoškega mosta, zlasti do Žvikarja, zelo na široko, in si dela vedno veejo strugo; !o pa na škodo posestnikoii), ki imajo v tej razdalji oh vodi polja in travnike. Ker je breg (nine se, na soško stran) do cela pesčen, ga je tekoni casa zelo mnogo odnesla in pokončavauje travnikov in polja se širi od leta do leta in to zlasti o povodnjih, kakor je storila voda v posebni meri letos Pomniti je pa pri tem posebno na jedno nevarnost. Ob cesti blizu „Mute' (mil- nice) preti nevarnost, da Soča, in toga se je bati v kratkem, ako bi se ponav- ljali nalivi, vzame še ono malo polja, in potern bo jela izpodiivati državno cesto. kateri ni potem več pornoci z lepa. Ako pa pride Soea pri „muti" enkrat do ceste. tedaj si bo proslo izbirala novi tok in se bo razlivaJa po vsem polju in cesti od „mute" do Žvikarja ; ne samo polje in cesta, ampak tudi hiše, stoječe ob poti, bi bile končane v tern slueaju. Nekdaj so bile nekatere hist! ob oine- njenem bregu, oziroma sedanjem Soei- nern brodu; pred kakimi 100 leti jib je voda nekaj odnesla, in dotieni gospo- darji so si morali nove sezidati v se- danji „Podklopci" pri „muti". Zadnjo hišo je odnesla voda pred 7 — 8 leti. Ako hočejo torej obvarovati polje, ccsto in hiše od „mute11 do Žvikarja, je samo ob sebi umevno, d» ne smejo nic odla- šati z uravnavanjem. Pripomnim še, da je zadnja povodenj vzela zopet mnogo brega, mnogo travnikov pa je s peskoni zasula. Politični pregled. Cesar v Solnugradu. Naž presvitli cesar potuje jutri v Solnograd,spremljala gabodetadr. Koerber in železnižki minister. Cesar se bode mudil v Solnogradu več dnij. Deželni zborl. Deželni zbori se bližajo sploh k zaključku svojega zasedauja. Gališki, go- renje-avstrijski, dalmutinaki in predurelski deželni zbori so že dokunčali svoje delo. Tudi tirolski deželni zbor bode težko imel vec kako sejo, ker so začeli v njem ltalijani obstruirati. Obstruirajo namreč za to, ker so spoznali, da iz trentinske avtonomije ne bo nič. 0 isterskem de- želiicm zboru se raznotero ugiblje. Ne- kateri listi so celo pisaii, da misli vlada proglasiti Pulj glavnim mestom lslre ter potem v to mesto sklicati deželni zbor, kjer naj bi dobil svoj slalen sedež. Pa kakor reeeno, to so le ugibanja in naj- verjetnejše je, da deželni zbor isterski v sedanji sestavi sploh več ne pride skupaj. Tudi moravski deželni zbor je za- kljucen, pa vendar je pred zakl.juekoiu glasoval za ustanovitev dveh češuih realk na Moravskem, seveda le z glasovi Oehov in veleposestnikov. V štajerskem deželnem zboru je ötavil poslanec llagenholer predlog, da se da veleposestvu samo 0 mesto 12 glasov, a ta pn-dlog je padel, glasovali so proti njemu vsi združoni liberalci in s tem pokazali, koliko je liberale em s p I o h, n a j s i p a b o d o 1 i o d k o- d e r k o 1 i, za ljudstvo. 0 nasem de/.olnom zboru pa vemo le to povodati, »la bode ijnel prihodujo sredo zopet sejo. Potrjeni zakon. Dunajski uradni list priobčuje po- trjeni zakon. zadevajoč one železnice nizje vrsle. ki se imajo dograditi še v tekočem lelu 1901. Kiiajske razmere. Na Kilajskem je zdaj ,.mir", ker listi ne poročajo več posebnega od tod. Armade velesil so se poslovile in sle domov, Waldersee, čutivši, da ni prav varno za njogovo — o s e b o na kitaj- skib tleh, je silil, da se tudi nemsko cote tim prej odpravijo v domovino. Vprašanje je le, kako bode z vojno od Skodnino, na katero so zlasti špekuli- rali Nemci in v ta namen riskirali lo|>o svoto par milijonov mark za svoje ekspe- dicijske izdalke. Oilskodnina je določena v pogodbi, loda kakor vse kaže, Kitajska je ne bode marala plaoati. Jcrlnako je z mirovno pogodbo. Isla se vrti okoli glavnega mesta Pekinga a za glavno mesto Kitajske si j(> izbrala kitaj.;ku ce- sarica, ki jedina vlada na Kitajskem, mesto Kaifongf'u in se ne mara vrniti vec v Peking. S tem je popolno ob vit- Ijavo vs(!; kar se nanaša v mirovni po- godbi na Peking. He-nično pa je, da je sovrastvo cesanc(^ in kitajskih dostojan- stvenikov da tujeev še hujše zdaj, nego je bil |)oprej in da so utegnejo o priliki pojaviti z nova stvari, ki bodo izneuadile velevlasti. Domače in raztie novice. Iinciiovnnji'. — Deželno sodniiu lajnikom pri tukajšnjem okrožnem sodišču je itiKMiovan g. Vidoz. Sodnim prislavom za Podgrad je imenovan avskultant gosp. Kranči^ek Maver. Uiiii'1 je v sre. uri na dvori.šču „Öolskega Doma", je sledeči : 1. „Slovo od lastovke-', P. Angelik llribar, petje. 2. „Dornovini1, S. Gregorčič, deklamacija. 3. „V hudih zadregah", vesela igra v onem dejanju, proslo poslovenil E. Kl: Osebe: Gospa Ivana Srebretova; Zlatica, njena hči ; gospa Ivana Silova ; llka, njena hči; Mademoiselle Paimpol, fran- coska učiteljica ; gospica Seršenova, tno- distinja; Lenka, hisna pri gospej Srebre- tovi. 4. „Domorodkinjam", Zamejski, dekJamacija. 0. „ Večer", napev 1. Medicov, harm. \i. Aljaž, petje. G. ,,Povodnji mož", zl. Presiren, deklamacija. 7. „Kdo je to naredil?', burka v enem dejanju. prosto poslovonil E. Kl. Osobc : Gospa Simoni- čeva ; Anica, Zora, Milena, njene paslorko; gospodi»;na Severa. oskrhnica. — Vstop- nina za. osebo 40 vin., sedež 20 vin., solska mladina plača polovico.v— Kor j<^ čisti dohodek posvečen „Šolskomu l)omuil, nadejarno so obilne udeležbo.— Igralo se bode na krasnem novom odru. Solsko leto v ,,S()lsk('iii Domu" se je završilo danes slovesno s sv. mašo v cerkvi sv. lgnacija. katero je daroval veloc. monsig. Ivan Wol I", stolni kanonik ob azistenci preč. gg. vojažkega kurata It u ii t a in kaplana Ko vhč iča. Krasno in točno so pele pri sv. maši pod vod- stom g. Sir co gosprdu:ne ueitoljice in nokatere gojenk«? visjih raxredov. Orgljal jo gos. K o m o I ml. Porot'ilo o ljtidski >ioli v ,,Sol- sktMii Douiii1" koiicein solske^a Ida UMK)/1. - V zaOetku solskega lota 1900 I jo obsogala sola: a) tri mešane razrede in sicer: I. a razr. prvo žolsko leto, II. razr. drugo solsko loto, 1. b razr. prvo in drugo solsko lJ5 doklia skupaj 583 otrok. Med solskiui lolom so je IV. deški razred razdelil v IV. in V. razred t. j. četrto oziroma peto solsko loto; VI. dekliski razred se je pa akti- viral kot ,.pripravnica za žensko učit«;- ljisčo" ter izločil iz obsoiga ljudske sole; V. dekliški razred se je razdelil po šol- skih lotih v V. in VI. razred, vsak obse- gajoč po (mo šolsko leto. Sola ,je tori'j bila organizovana tako: a) trij(i me.šaui razn^li, b) štirje dekliski razredi, c) trijo deški razredi. V Leh deselih razredih je ostalo do konca. šolskega leta 497 otrok ; odšlovši prvolni VI. dekliski razred, so- da] ,.pripravnica za žonska učiloljišca" s f)3 učenkami sc pokažo, da j(^ iimm! lotom izoslalo 33 otrok in sicer dva vsled smrli, dnigi zaradi preselitve. yklopna klasilikacija ima ta rezr J.aL: Od 497 otrok jo sposobnih za visji raz- red 380 ali 770%; od teh z odliko 102 ali 20-o%; nesposobnih je 87 ali 17 5%; neklasiliciranih 23 ali 4 9%. Zelo jeovi- ral napredok nereden obisk; zamud jo bilo v mosecih november-junij najmaiij 7i"/o in najvcč 196°/t) v poprečnem što vi 1 u• — (Joiteljski /bor je bil ta: trijo katehetje, deset učiteljic, dve volonterki, dva pomožna učitolja za petje; voditelj sole je bil učitelj „pripravnice z-i sred- nje sole'1 v „Šolskem Domu" Ivan Vrščaj. — Vodstvo ljudske sole v „Šolskem Domu"', d\w 13. julija 1901. Tombola v Št. IVtru. — Jutri popoludne oh G. uri se bode vršila v St. Petru tombola, ki je bila napovedana že za preleklo nodeljo, ki se je pa mornla odložiLi zaradi neugodn<;ga vremena. — Jutri se tombola gotovo vrši, le uko bi neprestano 1 i I o, bi se seveda morala zopet odložiti, kar se pa upajrno, ne bo zgodilo, ker je navadno dež v torn poletnem času le prehoden in na- staiui za kako h i p n o nevihto zopet lepo vremo. — Oinkvina znaša 200 K, tombola pa 400 K; po tomboli boue pa koncert vojaAke godbe pešpolka stov. 47. iz Gorice. IJstop h koncartu je prost. Cisti dobicek tombole je namenjen slo- ven^kini šolskim zavodom v Gorici in pa slovenskim delavcem. Namen torej je tiiko plemenit, da ni treba o njem spre- govoriti niti besodice. Zatorej se nade- jamo, da bode slovensko rodoljubno ob- činstvo trumoma prihitelo v Št. Peter t(;r pripomoglo k čim lepžemu in izdat- nejšemu uspehu toga lepega podjetja. Ponavljamo, da oni, ki je proti pod[iori slovenskim ^olskim zavodom v Gorici in ki dela proti njim, ni le n e- rodoljub, nego je iziiajica. naše ua- rodne stvari, naj se pa n a v i d e z n o kolikor hočo baha z rodoljubjem. Slovonci iz mosta in iz okolico: pridite torej v obilnom sLtivilu julri v Št. Peter ! „Somu Solstvu v Gorici, kdor se drzne nas „Solski Dom:' podimti, ta j(^ izdajica nasega naroda, la je drugi lic^rostrat žalostne slave, pa naj se že imeuuje GabrsOek ali Tijtna. Kdor ne privo^či male podporo rovnemu solarčku in tr- |joč(!inu dolavcu, la ni človekoljub, mar- več brezsrOon barbar, čotudi strati po Gorici v gosposkoj suknji in rumenih cevoljckih. Narodnim Elijaltom, ki se v „Soči" zahilavajo v nas<^ šolske zavode, kli- Oerno: Le nadaljujto svoje herostratsko delo; čim prej odprete s takim ravna- njem svojim zaslepljencern oči, tem bolje! Vaše nečedno počenjanje itak ne more vec veliko šk^ lovati, kajti razumniki brez izjeme poznajo take tice in njih petje, oziroma čivkanje, ter odprejo ^vojo radodarno roko, kjer vidijo, da je ko- ristno ali potrebno, brez ozira na osebe, radi stvari, ki je dobra in podpore v redn a. Takosevsaj ra/umemo.— „Soči" no ugajajo nekatore slovnicne cvetke, katere je morala vtrgati zadnjič na na^i grodici. Mi radi priznavamo, da take cvetke nič prijetno ne diše, ali „Soča" naj blagovoli vzeti na znanje, da smo si jih le izposodili pri — njeriem vrtnarju. Ako pa „Soča-l spoznava na drugih, da je ta „plevel" tako grd in nečaston za slovenski časnik, zukaj pa ga pusti sama na sebi tako bujno rasti? Mi smo nare-- dili oni eksperiment pasi le radi toga, ker se nain -'di, da lilozoii okoli „Soče"' niso nič ka! , ovzetni za — dostojno čus- jtcli nikarslco obliko. voriti po njih da se enkrat — bilo to, kar smo zasluženo. o tem gospodje okoli ako so potrudijo smo torej le go- aamo radi toga, razumemo. Ali pa je rekli, neresnicuo in ne- naj si po vesti dajo „Soceil sami odgovor, se enkrnt precitati „Sooin1' odgovor iStajerskcjinu deželnemu poslancu v „Domovini". „l^M'cm tJ, di. mi nv porcri's". — „Prim. List-' je očital ,.Sočini" slranki, da je •< itovala pri zadnjih državnozbor- skih \olitvah najbolj z vinom in ciga- !¦••¦!mi. Na to je od^ovorila „Socaa 1. oiicembra na svoj impertinenten način tako-le: „Peklensko zlobni hinavec in zavijač! Prašajte svojo vest, kalero pu- ščate doma, kedar stopate pred oltar Božji, kdo toči vino volilcem. Vino je teklo, in koliko, po vseh tistih krajih, v katerih so prodrb" ^rikalci, in celo ku- povali so glarr . — Gospodje iz fa- rovža delajo saii , tako, kakor poroča „Prim. List1', in češ, da narn tega ne bodo očitali drugi, obniirno to ua na- pi-ednjake. „lleč' rn ti, d:i mi ne poreee^*'. „Namestniki Boiji" in rer ticojubnost, to sta dva pojma, ki ae ne moreta nikjer več strinjati". lsti dan je „Soča" v nekem lingi- rauem dopisu iz Škrbine pisala: ,.Naša .Uranka se ima boriti proti demoraliza- ciji ljudstva z denarjjm in vinom. Na- rodni naprednjaki nimamo denarja za vzdrževanje podobnih agentov; pri nas plača sree in navduziuijo zu blagor in prosvito milega naroda>l. Kolika hinavščina in predrznost! Za vino, cigare, kopune, telota, ko- štrune je romala iz „naprednih" žepov ceia vrsta stolakov na razne kraje naše dežele; znana so nam tudi imena teh radodarnih „naprednjakov"! Volilnega vina so toliko fiotocili, da niso računi danes poravnani; se danes ni plačano je inoralo ob zadnjih državno- volitvah svoje mlado življenje tarn nekje na Krasu končati. Gelö okrajna sodnija v Sežani je imela v zadnjih dneh opraviti z raznimi tožbami. Kar se je pri zadnjih volitvah na racun Tumove stranke popilo in pojodlo, ni še danea vse placano, zato morajo razne osebe iskati svoje plačilo — sodnijskim potom. In zdaj se drzne „Soča" drugim očitati „dernoralizacijo ljudstva z donar- jem in vinom" in se drzne trditi, da pri „naprednjakih" plača le „sree in navdu- ^enje za blagor in prosvito milega na- roda". Farbarji in slepiči! O sodiiih uradnikih. — Pred dvema letoma je prinesla ,.Soča" to-le vest: „Justični minister je prepovedal sodnikom očitno vmeäavanje v strankar- ske borbe, ker trpi ugled stanu in ju- stice same, to je, vera v nepristranost sodnikov in v veljavnost razsodb. Ako je ta prepoved kje drugje na mestu, je gotovo ludi pri nas na Primorskenr1. Dandanes bi bila taka prepoved brez pomona, Ler se obnai^a ogromna veOiua sodaijskega uru,dn'Uva tudi y tem se prase", ki zborskih oziru popolnoma pravilno. „Sočino" vest srno ponatisnili le radi par jako mladih sodnijskih uradnikov, kateri menda še ne poznajo dotične ministerijalne pre- povedi. Sapienti pauea! Tuaiov shod v Vel. Žabljah. — Iz Vel. Žabelj nam pišejo: Želja naših par „napenjaküv" se je vresničila. Pre- teklo nedeljo imeli so srečo gledati v obličje samega dr. Turne. Ob 31 2 pop. se pripelje v vas; ne vedoč kam obrniti, povpraša po znanem svojem pristašu D. Ko inn imenovani vaški „naprednjak" pride nasproti, si iz osupnosti in izne- nadenja zreta broz nobone besede v obraz, kakor oce in sin, ki se po dolgih letih naposled enkrat zopet vidita. Že tu pred shodorn je biio na obrazudr. Turne brati nekako vznernirjenje, nekake ob- eu ke, ki bi se dali izraziti z besedami: ,.T o bode žetva slave v prim e|r i s Saraolorc o". — No pa malo boljse je vendar bilo. Udeležba je bila jako pičla od strani doinačinov, in še ti nisso bili^njegovi, drugi so vsi bili tujci, nekaj iz Šmarij, iz Ajdovščine in nekaj v po- luspanji kričečib Cestnarjev, katerim je dr. Tiium jedino hvaJo dolžan za vse na shodu izraženo,,navdušenje" inživio-klice. Po rnoji in vec'ine ljudstva sodbi rekel bi, da se je dr. Tuma kaj =>labo počutil mud nami, kajti shod je bil sicer „miren", a na njem ni bilo pričakovanega nav- dušcnja. Nazi „napenjaki" se sramujejo s/ojega dejanja, da so shod priredili, kjer niso imeli nobenega pri sprejemu in nikogar, ki bi bil sposoben za pred- sednika shodu. Da še enkrat dokažem iijih nialoštevilnost, rečem, da so iskali predsednika okrog katoliško narodnih mož, ali kakor so se svojecasno v po- b.ilinskih dopisih izrazili: krog „klerikal- nega nazadnjaštva". Shod ni iniel nobe- nega pvedsednika. Govoril je dr. Tuma 1 \i2 ui'o same p o g r e v a n e t r a z e. Marsikatero grenko bi pa bil okusil, ako bi se ne bili naäi prezirno zudržali. Ko je dr. Turna konöal svoj že z drugi h njegovih shodov znani govor, je na vprasanje: ima Ii kdo kaj za predlagati, se oglasil neki Cestnar z nekim vpra- šanjem na Dr. Tumo. Le ta začne raz- lagati o „Goriškem razkolu" in o „spravi", za katero da je bil on „vsi k dar pri- p r a v lj en" ob zadnjih državnozborskih volitvah. Med tern ni pozabil tudi se spraviti čez njeniu neljube časopise, ob jednem paje hvalil svoje! V tern razkladanju se je toliko razvnel in v govor zaplel, da je neka spoäLovana oseba smešno rekla: o ubogi človek, kaj si toliko pluče napenjas! Živio - klice je opravljaia otročja družba ter vmes kaki od vinskega duha on:amljeni duhovi. Najbolj se je zahva- liti žoiiskemu spolu, kajti te iz radoved- nosti, dr. Tumovideti, so skoraj odva- gale shod ... (To se pravi: so resile — kapital! Op. ur.J Shod se je zaklučil že pred šesto uro ter se je dr. Tuma z gosp. Kocjan- čičern odpeljal ze okoli sedme ure. Za- gotovo mu ostane ta shod nad vse v spominu za dolgo, dolgo časa. Našim „napenjakonr' pa svetu;em, da naj se učijo od „nazadnjakov" ljudi vabiti v svojo sredo. Poskusilu pobegniti sta iz za- porov pri sv. Antonu v Gorici neki Alojzij Leonardič in G. Strasse r, ki sta zaprta radi latvinc. S posebnimi železi sta že več dni vrtala zid in krnalu bi se jima posrečilo, da bi ga tudi pre- vrtala, a v pondeljek zasačili so ju pri tern delu čuvaji in tako je bil zdaj njiju trud zaman. Toča. — V sredo popoludne je toča äe precej pobila vse pridelke, po- sebno pa grozdje v Kronbergu. Nesreča pri delih vipavske že- leznice. — V Rojeih pri Dornbergu se je pripetila v torek zvečer malo po šesti uri nesreča, vsled katere je pustil na mestu svoje življenje neki delavec po imenu Janez Harej, doina iz Zaloač. Trije delavci in sicer Janez Harej, Aloj/Jj D o p 1 i k a r in Jožef M r e v 1 j e so po delu sedeli pod škrpado pred pre- dorom in počivali. Ker se je zemlja za škarpo razmočila, odveznila se je od zemlje in podrla na zdolej sedeče delavce. Kamenje, pesek in zemlja se je usulo na reveže in jib deloma podsulo. Ko so ne- sreonike odkopali, je bil Harej že mrtev, Doplikar in Mrevlje pa sta bila niočno poškodovana. I3oslednjega so morali pre- peljati v bolnišnico v Gorici. Nesreča nristreljanju proti toci. — Miha Kumar iz Oslavja je preteklo soboto streljal z možnarji proti toči. Smodnika je natrosil v preveč razgret možnar, smodnik se uname in ožge Ku- marja po lieu in očeh tako močno, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov. Str^la. — V sredo o poludne je treščilo v neko hišo v Oseku. Strela je močno poškodovala gospodinjo in njeno hceiko. Hčerko je ozga'a po več mestih na telesu, osmodila jej je tudi lase. — lsti dan popoludne je treščilo v neko hiSo blizo „ruse hi^e;' v Gorici; v pod- strešju sta se uneli dve gredi, strela j<^ švigala s.00() kron in poravimti v.so iz te zadeve narastlo šktulo. Proti &. Stengle pa jepreklicana daritev 40.000 kron. Listnica urcdiiistva. — Gosp. do- pisniku iz ti.: Za to številko prekasno dospelo. Prihodnjič ! DunaJHliii borza. 12. jnlija 1901. Skupni državni ilnl^ v notah . 99-10 Skupni državni do!:< v srebru . 99 05 Avstrijska zlata renta . . . . 11850 Avstrijska kronska renta 4°u . 9560 Ogerska zlata rcnta 4"/..... 118 30 Ogerska kronska rtinta 4"/u . . 9290 Avstro-ogerske banenu ilelnice 16"40 Kreditne delnice...... 623-50 London vista........ 2;>955 Nem. drž. bankovci za 100 mark 117-471/, 20 mark •......... 2349 20 frankov......... 1905 Italijanske lire........ 9095 C. kr. cekini ....... 11 28 \ fiiib PöJpik, \ ^ poweHiuik 111 trgovec, '\ I Uorica, I 7 Šempoterska ulica št. 68, \ ^ priporoča p. n. občinslvu J J svojo trgovino jedilnega i f blaga, kakor tudi turši- ! < CO itd. itd. ) I Cene so najnižje. ( Harmoiiij s 5 okluv:uni v brern slanu se udd;i za 500 kron. Kjc, pove ured- nistvo. „Krojaška zadruga", v|)isana zadruga z omejciio zavözo v Ifiorici, Gosposkii ulica his. wtev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstiH'g.'L m;uiiif;ikliirne^;t bla^a y.w. ženske in liioskc obloko, za vsak stan in vsak letni 61s V Iiajverji i/Jx'l'i, kakor: sukno, platno, pilc- niuo, (lliiH'oFj, oksfort, srovico, vsa- kovrslne preproge, zavese, namizue prto; nadalje vsakovrstno pprilo,^rajc-ogt'rsk<^ monarliijt' v sixiih ml r>G lilrov nii|jioj. Na z;ihtt>vo pošiJja tudi uzorcc». Ci^nr zmertie. Postrožba poštena. 0 Jakob Wliklus, Q p\ trgovoc z lesoin in opeko, zaloga p\ W pobišLva, rakev (trug), vinskih po- w jft sod, stiskalniee za vino in sadje JL u| vsake velikusli, kakor tudi krat- \A js kocasnili iger slovenskil» „iMari- jT ijl jnnicv' t. j. licnih in trpožnili fl\ jT iniz iz trdega lesu, ki ima jo V rt\ z no I. raj tro- ali Stiridelno keg- n\ w lji::;če z vrtenci in kegljavnično LJ JL blagajno po najnovc^jsi sestavi. za i lj kremarjo, zasebnike itd. PI Ov Pevmi, a za Soškim mostani. p. Gorica, W Opriporoča p. n. obcinstvu svojo pi bogato zalogo, zagotavlja naj- W ^k hitrejso postrozbo in juko nizke |K Odlikovana kleparska delavnica | Artur Makutz | * v Gorici Ozka ulica St. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoca iz lastne zaloge Izvrstne hi trpež^ *, v\r pilaic e proti porononpori, (pri'iiovljene po Vermorelovi sestavi). Baker 1 je trd in svetel. Zalistk«^ (valvole) s<^ more labko prenienili. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako. da škropi luhko na tri natiiiK» po vnlji skropilca. |^f C'eiia je >-* to nizka. "^^ Sprcjonilje v popnivu in v ])i'cnüvlj(Mijr škropilniee rnznih sisteniov in postreže v popolno zadovoljnost stranke. - mm Priporoča tudi stroje zažveplanje sodov iz cinkanega železa, priprave za obvarovanje villa pred plesnobo in cikanjein pri točenju iz soda (kan), ruo- hove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz guino za vsakovrslne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre- lovode itd. itd.