spodarske ? obrtniške in narodne r Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo 4 gold., za pol leta 2gold četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 6. avgusta 1873. Obseg: Potovanje s Kranjskimi svilnimi kokoni v Gorico, in kaj je doživel popotnik. Kako naj bi se sršeni iz konj spravili ? Poročila o Matičnih zborih. (Dal.) Mnogovrstne novice. Slovstvo. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. dolgo pot na poskušališče nastopiti in prositi, da smem tam moriti. Al kaj se mi tu zgodi? Ko dojdem tje z Potovanje s Kranjskimi svilnimi kokoni ili kaj je doživel popotnik. Gorico blagom sluga, kjer se ve da sopet vodje ni bilo, nego sam * sluga, me začne on s svojimi pomagači iz vrta goniti, češ, da nimajo priprave, in me obirajo, zakaj da blago v Gorico vozimo, naj si ga doma kuhati damo! Tako gredó oni zavodi, kateri dobivajo od cesarske delki na trg Goriški, naj jim izid tega potovanja vlade subvencije za podporo kmetovalstva, svilorejcem popišem Ker so „Novice" omenile, da grem s svilnimi pri- na roke! Oni ne storijo nič; če pa vnanji člověk sam pridelek na prodaj pripelje, ga pa mešetarji in preku-tedne sušenih mešičkov (kokonov); al tudi v Gorici ni povalci na polovico opeharijo, na polovico pa še okra-bilo kupca na lanski kup. Letošnje leto je cena koko- dejo, kakor se je Mariji Lavfarjevi iz Vač godilo, kanom grozno padla. Nisem si tedaj upal prodati svojega ter o je kmetijska Kranjska družba nasvetovala s 40 Peljal sem seboj 328 funtov umorjenih, skozi al tudi v Gorici ni blaga ter sklenil ; r o* «juvu o\jkj\j oj da bi blago do meseca septembra ondi hranil. pn S t r a j n c u sobo si izprositi, funti svilomešičkov v Gorico y m še tali, ako bi ne bila Ker a bi nekterim svilorejcem ne bilo prav bilo sreči na-me naletela. bolj bili bi jo oplah- r« «.^vjvvm «v, viiv ^«t uuu, Ie tega se vidi, da od svilorejnega društva v Met-____ brez novcev domů přišel, sem ponujal pri- liki do c. kr. poskuševalnega društva svilorejskega v delek Lenassi-u, Monfalkonski in Videmski da fabriki vsak dan je šel kup nazaj Poprej nam. ie lauiirwi y ai ? oaik uaiu jv uctliajt jl v/^/i vj Videmci pisarili in me vabili z blagom tje priti; so mi ko sem přišel, se ve da le z več od kupčije nič vedeti. mustrom, pa nobeden ni hotel Gorici svilorejec podpore nima. Sreča Lenassi po 177 soldov umorjene suhe plačal; njemu vsaj moramo biti za to hvaležni, akoravno jih je tako izbral, da je polovica blaga v škart prišla. Morebiti bi iih tudi on ne bil še no tej ceni plačal, ako bi mu ne v ^ — U ú ----------------J V" *J.v/ ^A* W A J VV"* y Wl^v WJ. 4JUI* 11 v Vrnil sem se tedaj v Gorico in šel najprvo k kme- bilo zato, da ne bi se reklo, da je on Kranjca zapustil. tijski družbi in potem na c. kr. poskuševališče svilo- rejsko v Gorici poprašat, kakošen in kje Take dogodbe, kakor sem jih tu v vsem resnično kup dosegel? Mislil sem si, da vsaj tukaj mi bodo šli odkritosrčno na roke, ker podpora kmetovalstva je njih bi se najbolji popisal, nam pač kažejo, da je treba vprihodnje drugo pot nastopiti. Ali ne bi se moglo to tako storiti, da bi kmetijska namen in za ta namen jim c. kr. vlada dokaj novcev družba meseca junija vsako leto od Gorencev J. JJ. <ÍM I'M» Vt • ' vhVMVKj uv v vvr U1 W£AVJ C% UiUQ^VC« J UUIJ C% V £>£%£XVS AULU V/U V^ W 1 U U U U V y IlâSft Al vodja kmetijske družbe mi ni znal nikakega svilorejska družba pa od Dolencev skupovala ko- daje. kupa in nikakega kupca povedati. Menda bi tega tudi kone ne bil storil, ako bibil kaj vedel, kajti da jih prodaste in svilorejec dobi brž novce ? bardée, kateremu skrb za svilorejce Avstrijske nikakor »V^MI liuui avuoj VI Cv J1U KJ UCVO LV> IU OVUUiCJCIj UU Ui UL£à on je trd Lom- Malo pridelati, pa še tega ne prodati ali po nič ni pri srcu. Tudi pri c. kr. svilorejskem poskuševa- pač veselje vsakega tudi najbolj vnetega svilorejca uni- mora čiti. lišču nisem mogel kupa izvedeti > ker prvi dan ni bilo Vsaj družbe ne morejo imeti nikake zgube ker vodje (mlad člověk, kakih 20 let star je vodja, kterega VI bi« V OCIiJ UI UU JULAKJL j iilivti U1X\C%I\U ^gUUU y 1W1 se bo včasi vendar přiměřilo, da kupee pride; ako pa ne pride bode družba dobro umorjene in dobro posu- Goričani malo čislajo) domá. Drugi dan ga sopet v pi- šene kokone zmirom lahko prodala, če jih izveden člo-sarni ni bilo, kerponoči se je blizo nj ego vega stanovanja vek pelje spomlad v Gorico in Videm pepél pod streho vnel ; a tudi 3. dan ga ni bilo. dan ; kosem od nekega svilorejca okoli 82 funtov neumorjenih kokonov za prodaj dobil in katere sem zato, ker so mi sem na poti metulji že ven lezli, naglo moriti moral, ocu viji puu puviaum puouui, j ui xxvomj^c* v mu« sopet šel najprvo k kmetijski družbi privoljenja prosit, tega ne storila, ako se za to prosi. Vsaj je gosp. mini- 1UU JLLI y prodai. . vsako ali pa jeseni meseca septembra na Tirolsko na Če Ogerska vlada 75.000 gold, vsako leto za na- kupovanje svilomešičkov svoji deželni svilorejni direkciji proti povračilu posodi, zakaj bi Avstrijska vlada da smem v njeni peči sviloprejke moriti j tukaj I mi ster poljedelstva, ko smo lansko jesen bili v Rove- je bilo rečeno, da so vse svilorejsko orodje na c. kr. redu pri svilorejnem kongresu ob priliki moje avdien-poskuševališče svilorejsko dali in da naj tje grem jih cije sam rekel, da se je prepričal, da sviloreja v mořit. Ker je pa ta štacijon daleč zunaj mesta inje južnih krajih vspešno napreduje, in da bode severnim silno vroče bilo ter se je voznik branil voziti tako daleč, deželam, katerim je sviloreja le igrača, velike subven- južnim več podpore dah Prosimo tedajl šel kone morit, ai ta mi odgovori sem poprej h kruhopeku za plačo uboge svoje ko- cije vzel atnejše , da, ako bi on to storil, z 14 dni ne bi prodal kruha. Primoran sem bil tedaj Vi verjemite skušenim ljudém in ne 354 mislite, da že vse znate. Neđelajte semena iz kokonov lepih raešičkov tujega tacih gosenic, ki niso bile do čistega zdrave. To ško- rumenega po 8'/ 2 4 laške lire Japaneškega zelenega po 73/ duje vam samim in celi deželi! Potrpite raji, da bolezen slabejih mešičkov.......po 4ý3 „ „ sviloprejk neha, vsaj ne bo večno trajala. Haberlandt toraj eno k drugim po 1% lire za kilo (lira je blizo v svoji knjigi „Neue Beitráge zur Seidenraupenkrank- yy » heit. Wien 1868 stran 35" trdi, da se je bolezen za- naša stara dvajsetica). Nov ara malega srpana 1873. Prodanih mešičkov čela leta 1688. po Laškem in končala leta 1710.; v v tem letu je bilo 529*211 kilov, med katerimi je zapo-drugič jih je sopet obiskala leta 1749. in se poslovila padeno tudi 48*376 kilov mehkih, in poginjenih 3850. leta 1756., in tako odlazi tudi ta. Vsaki pot izberite kokone do čistega od mehkih Cena počez je bila 6!/3 lir. za kilo. Nasproti lánskému letu dvojnih, rujavih in onih, ki so med rncuaiu, ici u, ko je prišlo 485*415 kilov mešičkov na sejm, v predenjem v mešič- katerih je zapopadeno bilo tudi 77*577 kilov mehkih in v - — -- ^WL.JV^ r ^wiv ÉJ*" ^^y^auuuu Kjiiyj Kj Q-iiu Y iiiouai kih poginili in razlili (po italijansko „bombonati"), kajti 9002 kilov poginjenih ob preji, bi se moglo misliti ti nimajo veče cene nego od 20 do 35 soldov. Cisto blago se je letos več přidělalo kakor lansko leto y ima ceno y mešano nobene. Posebno škodo imaš pa po veliko blaga po sejmu v fabrike šlo ? zato ker teh pri moritvi in prevaževanji, razlitih lahko polovico pridelka pokvari. v *■ LUWU J/U J/V w V/ X A i. V VJ UiCi^C* KJ OV^JUIU V iaui Jll\V> 01V7 y ĆJOilVJ y CkV^i. Jl 10 mehkih in niki niso poprej malemu kupu fabriškemu verjeli da letos je ker posest- do- kler se tega niso na sejmu prepričali. Na vsako stran , je pa letošnje blago bolje od lanskega; to trdijo tudi ker v peči jih zacvrkneš in nit ti ne bo nikoli več fabrikantje, in kaže tuďi to, da je letos manj mehkih Ne morite kokonov ne v peči ne nasolncu, zato ne tekla vedenec brž ? na solncu se pa pozná, da tudi nit tako pokvari, da iz- Fa- so bili na solncu umorjeni kakor jih je bilo lansko leto. Tako ▼ uuuuw ^rvciui«^ vaw wv wiii uw uvjluvu UJLJUVAJVAA*i x w aaav; piŠG ^i. uiouvgiauva • ^juaj pa* ouuuu o v ilu" brike poskušajo, ako niti tečejo, predno ti kak kup rej ci sami, kakošna cena je bila na stolu predilnic. Kilo (kilogram) je malo več kakor l3 í funta naše Perseveranca". Zdaj pa sodite svilo- obljubijo. Ne čakaj z moritvo, da ti že čez 2 do 3 dni metulj i ven lezejo, zato. Če kupee to metulji »vu iwtívjvj £jc*v\jy ttu^vv vu ZapaZl, jjv j«.u vage ^ lu. Luaiu uiauj uu u luuiuvt itanjauoixa 111 a au nikoli rad kupil. Gosp. Lenasi za take še obljubiti ni frank v papirji je bíizonaša stara dvajsetica. Po takem ne bo jih vage in malo manj od 2 funto v. Italijanska lira ali nič hotel, ker je nit že pokvarjena. Metulj že dva dni je vNavari bila cena druga popřej gristi začne, predno ven pride. Morite jih na y v se vodeni sop ari ci; ali so umorjeni, se lahko pozná samo da enega přeřežeš in ogledaš, ali je srčna krí tekoča ali ne; mrtev metulj ima le strjeno kri. Floret žide ne jemlji od kokonov, zakaj po današnjih znajdbah mora pri kokonu ostati. Ne pustimo črvičev ali gosenic Zdaj pa žive tje vozite! k drugi gold. 34 kr. To govori dosti glasno, da se moramo proti takim nezgodam doma oborožiti. Metliki. Jožef Pohlin. *) pred iz jajčic izlesti ko prve dni velikega travna, kakor letos [IHM^IHÍ|ttHj|H|lBH da y %J %J 1 U / V da jih ne bomo redili 62 dni namesti 28 dni. Čuda Kako naj bi se sršeni iz konj spravili? niso poginili, ker y v poprejšnjih časih, če niso predli do 42. dneva, tudi ni bilo več koristnega iz njih. Marsikaj bi V se lahko potožil, kako sem si priza- y> yy Odgovor na vprašanje Novicam" je došlo sledeče vprašanje: Drage deval, da je bistroumna deklica Milka, hčerka našega gosp. učitelja Sturm-a, se pri g. Treo-tu že prvo leto precej izučila sviloprejstva, da bi sčasoma bila dobra učiteljica drugim našim, ako bi se bila še drugo leto učila na stroške svilorejske naše Metliške družbe gosp. predsednik, ki je izprva vse 5 obljubil, ni mi bog bil na pomoč potem, ko je čas přišel za to žali- y m spodletela je družbi še subvencija, od sl. ministerstva kmetijstva za letos namenjena, ker gosp. predsednik zavoljo svoje komoditete ni lanskega računa položil. Da pa svilorejci letošnjo slabo ceno svilnih pridel-kov na tanko zvedó, naj jim naznanim kupni list Novice", kupil sem kobilico, 4 leta staro, ki ima sršene v sebi; večkrat se prikažejo iz zadnjice debeli kakor fižol. Prosim Vas, da bi povedale, kako bi se le-ti sršeni iz nje spravili ?" Odgovor. Natura sama bode to še ta mesec storila, kar je že začela delati přetekli mesec. Vam ni treba nobenega zdravila za to. Gledite, to je pa tako. Brenceljnov, ali kakor Vi pravite, srše nov Goveda, jeleni itd. imajo svoje, ovce tudi svile (žide) in svilomešičkov (kokonov), katerega je Milanski časnik „Perseveranca" razglasil, in kateri je iz Lij ona na Francoskem edina mera vsemu Evropej-skemu svilorejstvu. Tako-le piše: Milan 10. malega srpana 1873. Pogled po letošnjem svilotržtvu: Tudi v začetku današnjega dne se ni nič premenilo ; vse stoji v tišti situaciji poparjeno, kakor je je vec sort. svoje, konji pa zopet svoje. Brencljevka kot muha leže jajčica govedom pod kožo večidel na hrbtu, ovcam v nosnice, konjem okoli gobea. Od todi — postava nature je taka — pa se jajčica pri ovcah iz nosnic potegnejo više gori, da pridejo v votlino Čepine in od tod v rogove ovci, pri ko nj ih pa okoli gobea položena jajčica požre konj v želodec. Iz jajčic pa se v nekih tednih napravijo črviči, ki v nosnih votlinah ali rogovih nadlegovajo ovce, da večkrat z glavo stre- dokler se jim rog ne odžaga in črviči ne vzamejo i bilo zadnji teden. V fabrikah vse caka, da se poprejšnja tvarina prodá; letošnjega pridelka se zdaj še nič ne kupi. slaba Lij on mal. srpana 1873. Prodaja svilnega blaga sajo ven; pri ko nj ih, posebno tacih, ki so spomladi na pašo hodili ali katerim je na polji med potjo brencljevka jajčica okoli gobea položila, pa zležejo jajčica v želodec debele, ki se 5 v v/ii ^ v m vt«- ^ j cjavmv j i ^"j » m w • ^ tukaj se premené v črviče kakor drobán fižol 1 • % # w i i M n A ft A • V V pri mejo y včasih po 10, ZU, 3U in se vecf 20 30 y brez vse cene. tiho Lij on ; cena je Lijon malega srpana 1873. Ta teden je konéal šla mal. cena slaba. nazaj. srpana 1873. Kupčije svilne nikake y želodca tako, da se luknjica pozna, kamor so se zasadili, in tù ostanejo do meseca malega ali velikega srpana , dokler, popolnoma godnih, ne pahne natura sama pri zadnjici iz sebe, da padejo z blatom od vine y ondi Obrtniška zbornica Parmezanska razglasa y da svilomešički čisti, izbrani od mehkih, dvojnih, rujavih in ob preji poginulih (bomboneti), so bili prodani na sejmu v Parmi tako le: pa se, če jih konj z zadnjima nogama ne poteptá, iz godnih črvičev brž premenijo v muhe (bren-celjne) in odletijo. Taki so spremeni jajčic konjskih brenceljnov v črviče, katerim je natura odločila samo konjski že- 1 kilo semena Po popisu oni keber ne bo lepih mešičkov domaćega rumenega po 83/4 laške lire druge vrste (Vrtovčeva ,.Vinorej phil 45.) ampak trtj Vred 255 lođec za bivanje, kakor ovčjim črvičem samo nosnice; če nna ne pride v želodec, ta pa ne v nosnice, morajo jajčica brž konec vzeti; drugod ne morejo živeti, kakor človeška uš le na člověku, živinska 1 v • • • 0 ' > ie na živim. Ti črviči v želodcu konjskem so pa, čeravno se včasih globoko va-nj zasadé, mirni gostači in ne ško-dujejo živini nič. Ko pride čas (meseca srpana), da so go dni za spremembo v muhe (brenceljne), takrat se ločijo od želodca in skozi čeva gredó ven. — To se godi ravno zdaj pri Vaši kobili. To mora biti, in natura sama opravi to. Zato bodite brez skrbi. Znanstvene »tvari. Poročila o Matičinih zborih. Poročilo o XXVIII. skupšcini Matičinega odbora 17. julija 1873. (Dalje.) Izmed drugih važnejših opravil in dopisov navaja tajnikovo poročilo še sledeče: Sim. Jen kova zapuščina se je 28. novembra leta nazaj poslala gosp. Tomažu Županu v Kranj po sklepu odborovém v 27. skupščini. Pogodba, sklenjena z Giontinijem o prodaji lastine 1. delà telovadbe od 1. marca 1871., štev. 49., je prišla ob veljavo zato, ker je rajni Blaznik dal podobe zbrusiti s kamenov, toraj Giontini ne more dobiti podob , narisanih na kamen, kakor bi jih bil imel dobiti po pogodbi. — Se ve da je g. Giontini tega nekoliko sam kriv, ker je celó predolgo čakal z natisom. Nekoliko šolskih knjig bilo je podarjenih ; tri take prošnje so še nerešene ter čakajo izreka odborovega. Prav z veseljem smo ustregli prošnji Celovških gimnaz. dijakov, kterih prošnjo je podpiral gosp. prof, pl. Kleinmayer, — prvi takov glas iz Koroškega. Prav tako smo tudi srčno radi v dar poslali nekoliko knjig Celjskim gimnaz. dijakom, kterih se je na spodbudo gosp. prof. Fr. Orešeca mnogo vpisalo v Matico, — in s tremi šolskimi knjigami vsako po 5 iztisov ubogim učencem Ljutomerske niže realke. Naj iz razjas-nilnega dotičnega dopisa slavn. odboru objavim to le, ker je gotovo zanimivo vedeti. „Učitelj Ljutomerske niže realke plačuje se iz neke ustanove (nam. dr. Gott-weissa). Ta je pa v svoji oporoki določil, da mora biti poduk na tej šoli v nemškem in slovenskem jeziku. Za to določbo pa Slovenci in učitelj realke do lanskega leta nismo vedeli, kajti testament pokojnega Gottweissa imela je slovenščini neprijazna srenja v rokah. Na podlagi omenjene oporoke je pa tukajšnji učitelj realke — rodom Ceh — pripravljen prednašati nektere predmete tudi v slovenskem jeziku". Rešila čakajo še prošnje: a) farně bukvarnice v Zatičini, b) učiteljske knjižnice lj ubij. okraja, c) bralnega društva v Dobu. Naj slavni odbor izreče, ali se jim ustreže ali ne? (Odbor pritrdi.) Predsednik dr. Costa bere izročeno mu prošnjo društva „Narodne šole" a) ali za podarite v nekterih knjig ali b) vsaj prepustiti jej knjige po ceni taki, po kteri se oddajajo bukvarjem. — Obravnave o tej prošnji se je udeležilo mnogo odbornikov in po dr. J. Blei-weisovem nasvetu se je sklenilo, društvu kolikor se dá v prvem, in popolnoma v drugem obziru ustreči, priČakovaje, da bode omenjeno društvo učitelje vabilo k pristopu k Matici. Zanimiva utegne komu biti vest, da vojno ministerstvo se verno-Amerikanskih držav je tudi nam po- slalo 3 izkaze in 3 karte o obnebnih razmerah v Washingtonu 16 oktobra 1872. 1. Gosp. dr. vitez Mik loši ču, ki ga je zadnji občni zbor izvolil za častnega uda, poslala se je krasno pisana diploma; — odgovora o sprejemu še nismo přejeli. „Hrvatski pedag. književni sbor" v Zagrebu nam naznanja svoj sklep, „da če od svoje naklade vsem ju-goslov. učiteljištem, kterih je 10, poslati po jedan iztisek s tem namjerom, da se kao dar uruči onemu pripravniku zadnje godine, koji z najboljim uspjehom svoje nauke završio bude" — ter nagovarja tudi Matico našo? da bi isto tako sklenila. — Ker se ta čin vjerna z Ma-tičnim namenom, zato nasvetujem: naj sl. odbor izreče, da hoče prav tako ravnati. Tri želje so bile izgovorjene pri VIII. občnem zboru, in sicer: a) o prenaredbi in dopolnitvi opravilnega reda, kar se tiče tajništva; b) zarad izdaje šolskih knjig; in c) o izdaji popularne knjige o najna-vadniših domačih rastlinah. — O prvih dveh še odbor, o tretji pa odsek za izdavanje knjig, kteremu je bila izročena pri občnem zboru, ni sklepal, morda sl. odbor danes ktero reče ali kaj ukrene? — O dveh prvih točkah se vname precej obširna obravnava, ktere so se udeležili mnogi odborniki, da-si tudi je bil gosp. dr. Costa opomnil, da nobeno teh vprašanj prav za prav ni namenjeno za rešitev ali obravnavanje danes, sicer bi bila vsaka stvar posebno številko dobila v dnevnem redu, ker je vsako dosta važno samo za-se; — ampak zdi se mu, da je tajnik te želje navél le zarad tega, da jih, ker so iz obcnega zbora in še nerešene, ne izpu-8timo iz oči, ampak da se jih, če pride potreba, takrat poprimemo. — Prva želja — nadaljuje — je celó nepotrebna, ker ustanovljeni naš opravilni red o tajništvu popolnoma zadostuje; drugi želji ustreže prihodnji deželni zbor, ako sprejme dotični nasvèt đeželnega odbora; tretja naj se izroči odseku za izdavanje knjig. Morda pa vendar kdo želí govoriti ali kaj predlagati? (Dalje prihodnjič.) Slovensko slovstvo. * Občni zemljepis, spisal in založil Janez Jesenko, profesor v Trstu. Tako se zove nova knjiga, blizo 30 pól v véliki osmerki debela, ki je ravnokar na svetio prišla, v prvi vrsti namenjena našim srednjim šolam in učiteljskim pripravnicam, a tudi toplega priporočila vredna vsem nadaljevalnim ljudskim šolam, vsem bralnicam po mestih in kmetih, na kratko rečeno, vsacemu člověku kakorš-nega koli stanů, bodi se obrtnijskega , kmetijskega ali druzega, ki hoče vedeti, kakošen je ce li svet. Njena osnova je taka, da pred vsem se razlaga: Zvezdo-znanski zemljepis (popis zemlje naše, solnca, lune, zvezd itd.), prirodoznanski zemljepis (morje, suha zemlja, ognjeniki, potresi, voda, zrak, člověk, plemena človeškega rodů, razdelitev ljudi po raznih je-zicih itd.); tretji najobširniši del zemljepisa je pa državno znanski, ki spada v več razdelkov: v prvem se obdeluje Evropa sploh z všemi državami Evro-pejskimi (Avstrija je obširno popisana po vseh posamesnih deželah, njihova obrtnost, kupčija, šolstvo itd.); drugi razdelek obsega Azijo sploh in njene posa-mezne države in dežele; isto tako dalje obdeluje Ameriko (severno in južno) in Avstralijo. — Iz krat-kega tega posne tka bralci lahko sami sodijo, koliko različnega poduka za vsacega člověka je nakopičenega v tej knjigi. Povedati jim pa moramo še to, da je pisatelj povsod tudi rabil novo mero, katera bode kmalu tudi pri nas vpeljana, in da povsod je ustavljal naj-novejša števila. Če jih vrh tega še zagotovimo, 256 da Jeserikov slovenski zemljopis ni robotna prestava iz kakega druzega jezika, ampak izvirno delo izvedenca, ki je mnogo enake tvarine prebiral in pregleda val, in da jezik slovenski brez samovoljnih novotarij mu gladko in lahko umevno teče, potem bode vsak omikan Slovenec rad segel po tej knjigi, če tudi jej je cena 2 gld., nekako visoka na videz, ali nizka na velikost knjige. — Dobiva se pri vseh knjigarjih. Kdor pa pri pisa- telju samem vsaj 10 knjig kupi, dobi jih za 15 odstotkov cenejše nego pri knjigarjih. Mnogovrstne novice, * Kolera na Ogerskem hudo razsaja- „Pešti Napi." piše, da v več krajih je ta kuga pomorila 6. del pre-bivalcev, in v marsikterih obcinah leži vse bolno. Zato vlada veliki strah; za razkuženje se nič ne stori; bol-niki so sami sebi prepuščeni, kajti zdravniki, na pomoc razposlani, ne upajo si v okuženo hišo stopiti. — Tako piše Magjarski list sam ; tedaj ni laž. Po takem smemo pač milovati uboge ljudi v čislanem Magyarorszagu ! — Tudi na Hrvaškem in v Hrvaško-slavonski granici imajo kolero; telegram „Obzoru" kaže, da se je hudo pričela v Krapju in Drenovboku na Savi, in da ljudstvo nima kruha ter se mora živiti z ribami iz mlake! — Tudi na Laškem je kolera kakor na Dunaji, al dosihmal ne še silna. Naši dopisi. V Gorici 3. avg. — „Slov. Narod" je danes poln „Soče" (a ne reke, ker je zdaj premajhna). Přetekli četrtek je namreč „Soča" postavila svojega kandidata. „Svojega" — treba umeti v najožem pomenu. Mislili in pričakovali smo, da po tolikem iskanji ali remišljevanji najde druzega, kteri bi bil vsaj sploh ost od naše (to je: Goriških Slovencev) kosti, al ni ga našla med „svojimi". Gosp. dr. Lavrič mora — hoté ali nehoté — biti „Sočine" „pregrehe noseći kozel". Kaj mu pomaga to, da proti vednemu hvalisanju po časnikih protestuje, da svoje „prijatelje" prosi, naj bi ga vedno ne hvalili. Oni že vedó, kaj delajo. Kaj bi bili brez „čistega značaja" Lavriča? Jez — nad strankami stoječi opazovalec — voščim gosp. kandidatu L. srečo in — ; bojim se pa, da se bodo njegovi nasprotniki v pest smejali, češ, boljšega nam niso mogli postaviti; s tem bomo kmalu pri kraji. Drugi že raz-glašeni kandidat je gosp. dr. Tonkli, predsednik društva „Gorica", o čegar kandidaturi ne bo mogel reči Goriški (laški) dopisnik v novi „Pressi", „dass er dem neuen Reichsrathe zur Erheiterung dienenwird", kakor je to hudobnež predrzno rekel o dr. Lavrič u. Če izvem še kaj o slovenskih kandidaturah na Goriškem, sporoČim Vam v prihođnje. Lahko — kakor sem že enkrat pisal — iščejo si novih mož. Pa tudi celó vlada misli postaviti nove može za kandidate. Tako na pr. hočejo kandidovati v Lahih generalnega konzula barona Calice-ta, namesti ministra barona De Pre ti s-a, katerega letos nič ne priporoča za poslanstvo, niti finančna kriza, niti to, da ni svojim đosedanjim volilcem nobene obljube izpolnil. Gotovo pa je, da bo izvoljen deželni glavar grof Coronini. — Zdaj še nekaj laškega. Pisal sem uni pot, da teče preiskava proti tukaj šnjemu „Eco del Litorale". Preiskava se čudno vrši. Navadno přiměj o odgovornega vrednika za suknjo. Pri nas pa je preiskovalni sodnik prisilil — pravijo — dva dozdevna sodelalca, da sta morala pri seči: ali vesta, kdo je „Fra Galdino" ali ne. Se ve, da sta resnico povedala, in tako je „Fr. G." izdan. Znabiti, da je „odgovorni" vrednik odgovornost odvrnil in da so potle prič iskali; če ne, morali bi peti opereto : „0 justitia praestantis-sima". Sicer pa moram reči, da je bila pisava Fra-Galdino-va, da-si sploh klasična (et hine irae!), po mestih pretrivialna, če prav — primerjena najnovejši „Narodovi" — še zmiraj plemenita in vitežka. — Kolere, hvala Bogu — še Čisto nič nimamo. — Županstvo Solkansko ni hotelo sprejemati od okrajnega glavarstva Goriško-okoličnega dopisov v neslovenskem jeziku. Okrajno glavarstvo jo je tožilo pri namestništvu v Trstu. Namestništvo je poslalo tožbo deželnemu odboru v Gorico, naj pové o tem svoje mnenje. In deželni odbor je — kakor beremo v „Eco d. L." — prav dobro v smislu Solkanskega županstva odgovoril. Bomo viděli, kaj počne zdaj okrajno glavarstvo. — Naši slovenski učitelji bodo imeli odsihmal svoje zbore — ne več pri „zlatem križi" (pri „Lizi") — ampak v po-slopji c. k. vadnice. Za pedagogična pomenkovanja je to gotovo primerniši kraj, nego — gostilnica. Tudi se nepostavni shodi spremené v postavne : mora se namreč napraviti učiteljsko društvo, ako hoče zborova ti. Znabiti, da bo konec boljši, ko je bil za-četek. Sicer pa bi jez s vetoval, naj bi gg. učitelji vselej s svojo glavo mislili, misli drugih pa pustili drugim. Iz Istre 2. avgusta. — Pri nas je letos slabo: žita malo, in še to, kar ga je, drobno; pšenico je po vec krajih rja pojela; grozdje je bolno, kakih devet občin je toča pobila; dalje pri morji je zdaj vse suša vzela» Samo sená je mnogo, da so ga v Pulji (Pola) za 6 gld. kupili 10 centov. Starega vina je malo več, in to je strašno drago ; teran se po gostilnicah prodává po 1 gld. bokal. Iz Notraiyskega 1. avg. (Hohenwart bode nas poslanec) y tega smejo vsi naši rodoljubi gotovi biti, ki so nam ga priporočiii, kajti naš narod zaupa njim, kakor oni zaupajo Hohenwartu, ki je bil prvi minister Avstrij ski, kateremu se smilijo ljudstva, toliko let tlačena v zbornici Dunajski od nemcurskih in brezver-skih njihovih jezičnih dohtarjev in privržencih. Kakor mi poštene naše kmete poznamo na gornji in doljni Pivki, v Senožeški okolici in Vipavski, v Planinski, Ložkiinldrijski: vsi bodo kot en mož glasovali za-nj, ki kot Notranjec najbolje pozná njihove reve in zadrege, in Čegar beseda bode v Dunajski zbornici donela tako mogočno, da bodo omamljeni in osra-moteni vsi nasprotniki njegovi in naši. Res, na grofa Hohenwarta moremo obrniti besede našega pesnika, ko je pel: V zbor učenih, vedi slava, Stopi modri, bistra glava, Če jo reče, vse pogleda, Na katedru gr om beseda! Nadjamo se tudi, da bodo z nami šli vsi samostojai Meniševci in Cerkničani, ki vedó, da o političnih vpra-šanjih, ki zdaj našo ubogo Avstrijo stresajo, Hren in K raso vec veljata toliko, kakor zajec pri bobnu« }J Pa kaj mara grof za kmeta?" — s tako Čencarijo se previdni kmetje dandanes ne lovijo več na limanice. Pra-šajte Predoseljske kmete, kaj jim je bil baron Cojz? — prašajte sosede grofa Barbota, pa boste slišali, da žlahni stan ne vzame člověku žlahnega srca, ki bije za blagor svojega naroda! Vsi ugovori zoper Hohenwarta so tedaj prazne pleve. Cast svojo so vsi pravi rodoljubi zastavili v to, da bode izvoljen. Iz Trnovega na Notraujskcm. xyz. (Nove velikanske orgle. Misli „Narodu". Nas poslanec.) Naša farna cerkev sv. Petra je vdobila pred nekoliko meseci krasne, zeló velike orgle , ktere je izdelal na splošno zadovolj-nost gosp. Malahovski, znani ljubljanski moj ster. Vsakemu, kdor jih vidi in sliši, so zeló po volji in sle-herni mora občudovati zalo zunanjo podobo in lepo, pri- jetno ter sila močno donenje Malahovskovega najnovej- se za njegovo stranko podpisali. Dva župana sta v s ega delà. Obiskal nas je pred nekoliko časom slavni resnici že sedla na limanice nastavljene; zdaj stopi tudi umetnik in pevec na gledišču Zagrebškem gosp Fr. našemu županu z enako namero tu jo naleti tako, Ger bic. Igral je na praznik sv. Rešnjega telesa na da nikoli več ne bode poskušal. Ko ga priduša, naj bi naše nove orgie ter tudi nekoliko pel; pod njegovimi se tudi on še z drugimi podpisal, ga zavrne naravnost,, da tu ni kraj podpisov beračiti, in da on nikakor ne rokami še le smo videli, kaki glasi se morejo iz krasnih orgel privabiti, ako jih tako umetna roka prebira. Gosp. Gerbic je zeló pohvalil delo in izdelovavca 9 ki naključbi ravno pričujoč __4.j___± . bil, ter je podpiše nič; vsaj vidimo je po stranka pridobila do zdaj pravi kaj nam je vasa pri teh orglah svojo omagujemo ; jez bom volil davkov, da pod njih težo tistega 9 ki ga bodo ,,No- „petdesetnico" obhajal; one so namreč Malahovski-ovo vice" nasvetovale ; njim po večletnih skušnjah popol-petdeseto delo. PišČali so v treh omarah postavljene, noma zaupamo. In vsi drugi, ki so se že tudi naprav- pred srednjim glavnim delom ste dve klaviaturi. Med ljali podpisati se, se pogledaj o, in ne enega podpisa 22 spremeni še najbolj prijetno in umetno poje tako več ni dobil Hren. — ln odlazil je potepeno. Naši vo- imenovana „vox humana". Gosp. Malahovskemu želimo, lilci se ne dadó Hren ovi m ponudbam slepiti in nas da bi še mnogo orgel izdelal na čast Božjo; da bi jih župan je mož, ki s svojim resnim prevdarkom in nese mnogo pridružil petdesetimi, katere po Kranjskem, prestrašenostjo 20 Hrenov v kozji rog vžene. Štajarskern, Koroškem, Ogerskem, Italijanskem itd. Božjo ni za nemčurje, ne za tisto sušmad ^ 1 r» l~v /v /v vt« I» Xii^ ai n m i r« i î «r* m X a « PC i 1 rv /I /\ TT A V* A A A V^ lt 1 A li Al A /I v\ i l\ 4- n 1 ! T^f^ Pri ki službo povikšujejo. Pri nas je silna suša uničila nado nas se „mladoslo- venec dobre letine. Ze več kot 6 tednov nismo imeli zdatnega druzega, nego: lumuuijv» j uu uc* notu ouoLuau ^ x\i ou ^Luiauuoiu imenuje, ugodnih tal ! Tu ne poznamo gesla dežja. Bog porosi skoraj suho zemljo! nevoljo gle- znavamo da „vse za vero, dom in cesarja a Tu damo tudi pri nas postopanje slovenskega „Naroda", ki /iucivamu, «.a, v federalizmu je naše reŠenje, m u<* moramo skupno pot hoditi z možmi naših misel v dru- in spo-da v vsakem listu grdo napada duhovstvo 9 ktero je in je druzih deželah. Le zedinjeni ž njimi zmagamo Teh bilo vedno krepák steber našej narodnosti. Naj Svi- načel smo se vedno držali pri vseh dosedanjih volitvah carski trinogi preganjajo in iz dežele izganjajo škofe naj Bismark zatira cerkev, kakor hoče, zato Svicarje nima graje; Če pa očeta Bobiesa ali kakega liberalnega učitelja minister Stremajer malo grje pogleda,^ takrat JLiCiUvL OULIV/ KJ\J T UUUU VA 1 CâCklL V OUU UUOgUOlUjlU VUUlVC%Uj in od njih ne odstopimo v prihodnjih, naj nad nas pride, kar koli hoće. Senožec avgusta. vredništvu „Slov. Nar." Na mojo, 18. dne u. m. se „Naroď i oc „xi ću u vi repenci in togoti, via» jo giu^ai« v^ iua v - » v«. • „-l^ wv^iw , vwy ^i/y» Mahon prepové vojakom vdeležiti se brezverskega po- nam je nepotreben zdel. Jurcic". Ceravno imam vsled da je groza poláno obrálio sem ta-le od- Ce Mac- govor dobil: „Dotično pismo smo ^přejeli, odgovor se greba f ali če par poslancev francoskih potuje na božjo pot, takrat kriči „Naroď í svoboda se zatira, tercijalski 19. in 21. tiskovne postave sodnijsko moč proti vredniku „Slov. Nar." na razpolaganje, nastopim vendar poslanci bojo Francosko gotovo pogubili itd. Obračamo najkrajšo pot in zato si. vredništvo „Novic" vljudno prosim, naj omeojeno, za razglas v „Slov. Nar." se z nevoljo od takega gujusnega časnika, kteri je res pravi brat „Tagblattov" in „Pressin". , -,— , mislimo sploh grof Hohenwarta za poslanca svojega tako-le : L %At y Uk tu 1 1 J U JL KJ i Vk/4 m y ajl vuj v ua v uj w v v, uwh a fii ^ f * y ^ & v f i i V našem okraji njeno *) obráno v svoj list vzeti blagovoli. name- Glasi se si voliti; nadjamo se za trdno, da sijajno bomo zmagali. 99 Notranjske Bistrice se slaba kaže zarad grozne avg suše r. Letina nam št. 161. in 163. Obrána proti napadom na me v „Slov. Narodu" Pot ; po katerej sem se jaz za kan- ; vse je že rujavo in didata pri volilnem shodu v Postojni dne 13. dne t. m. zapaljeno. dežjem na pomoč ne pride Ako nam mili Bog hitro hitro z zaželením „ponujal a a ztek&išiKjiiiLLL „ jj v* úl uj ok i , j 6 ta, uft ocui rvuucv o vujcga guvuia icivci, Pri glasovi- „če ne mislite Hohenwarta za kandidata sta- ; gorje nam \ da sem konec svojega govora rekel tem shodu Postoj n s kem, ki ga je sklical Begunski • i. • viti ) naj se pa tudi Razlagovakandidatura Hren, sta bila res iz Bistrice naše Sk. Ličan in v zavrže, in mi si lahko sami izmej sebe kan- ^H-._ -V — « ^ U'vva * rvXi v>/\4*n ( ( \Tn 4>/v Jtq 4 /\ /v» (Tma\v\ #vn rvv\*l * Trnovém bivajoči notar An. Kupljen; naš se ne zmeni za-nje čisto nič, sosebno taki narod didata naj demo". Na to 9 ne, kateri Je Hren zavpil: morda Vas ? ! sem nadaljeval : ,,če nimate boljega ne mislijo krščanstva iz svojega srca izpljuvati. Sveta m ej Vami, naj bom pa jaz, a nad jam se, da vera je kmetu vselej največo dobroto in svobodo de- bodete tam gori (jaz sem na doljnem kraji dvorane bil) 9 in srečnejši je verni kmet v svoji strgani kočici, izmej sebe boljega od mene našli"). lila nego visok gospod pri polni mizi. To vem iz lastne današnji ,,Slov. Nar." preobraća skušnje. Kar Bistriški okraj zadeva o volitvi, čina naroda našega ne bode zavrgla programa To na „debelo" in „ i ve- [OiLUUč* uaoc^oi ju o uuuc ztavi^ia piu^iaxua „Za VGTO. Livena , vic* ooui ou v en jji \j c?t wuua ícouiuuu uica voou cesarja". To bo dan volitve potrdil. Sem ter tje ovinkov dokazoval, česar mi nikdo ovreči ni mogel kar I I H I Hi grdo' napadanje predgovornikov in dr. Razlaga, zna le v tem da sem stvar pro et contra resnično brez vseh tiČati dom se mladoslovenska ali prav za prav maloslovenska stranka izgovarja: „vsaj nočemo nič veri": al, kdor ni in ne more rabil 9 nepristojnih besedi niti izrazov nisem hinavščine pa ne poznam, da bi govoril tako 9 za-njo, je zoper njo. Naj še to omenim. Nedavno je kakor maček kroži okoli vrele kaše. Gosp. dr. Voš-neki huď nevernik zbolel; ko ga nevarnost věčnosti njaku se je kot predsedniku res izljubilo, mene enkrat pretrese, pošlje po duhovna in přejme sv. zakramente. zavrniti zato., da sem besedo laž proti g. Hrenu iz- Potem ga neka žena vpraša: 9 ,Vi, C., kako to 9 da ste zdaj še sami po duhovna poslali?" On jej pa odgovori: „Kar sem v „ ústil rekel 9 9 ki je to trdil, da je Hohenwart Nemec, jaz pa Ce je pa da je Krajnec, kar je tudi istina. Tagblattu" bral, to sem govoril; . ko zadnja ura pride, je to vse kaj druzega". Mož je umri. Bog mu daj dobro! beseda laž za javnost taka )9 debela' t m za „Slov. Nar. grda* « naj Je tudi , ki se je v dopisu iz Ljubljane v la v*«, današnjem listu proti „Novicam" večkrat poslužuje. Sicer Idrijsfee okrajne 31. srpana. (Hohenwart nas po- sem pa vedno pripravljen vsacega, kdor se javi, da bi slanec!) Vsi naši poštenjaki so se zavezali, do nobenemu drugemu, kakor Hohenwartu ne dajo svojega glasú. odpuščenje prositi. ga bil jaz s svojim govorom v Postojni razžalil 9 za Da pa veste, kake poštenjake ima županija naša, Vam hočem naznaniti afero prav pikantno ki uuuuuli ucv^uauiii ai^iu |jjl a v piaauiuu y i\i j6 uuu uui y jl v- Planini igrala. Bili so o cenitvenih zadevah ondi zbrani vrata ! ! une dni Senožeče 18. julija 1873. Jožef Zelen". v Tem vrsticam ni si upal „Slov. Nar." odpreti svoja župani vsega Idrijskega davkarskega okraja. Pri tej se napravi gosp. Hren naše župane na svoje limanice lovit. Približa se jim in jih nagovarja, naj bi Ob enem se mi zdi potrebno spoštovanim sosednim * Nov dokaz, kako „Narod" resnico ljubi. Vred. bratom Meni ševcem in Cerkničanom svojo možato besedo zastaviti, da besede „tulili", katero dopisnik,, SI. Naroda" tako rekoc meni na jezik sili, nikoli nisem gcvoril, še manj pa pisal. Zadnjemu listu „Soče" pa le-to: Jaz ne bobnam ni levej ni desnej, tudi za sladko besedo niti za bliščeči se denar ne, in se vedno vêdem le po svojem prepričanji ; ako bi bil pa jaz res „tambor" dr. Bleiweisov, bi si to „slabost" le v veliko čast prišteval, kajti ves slovenski národ čisla ovega očeta kot vsestransko najbolj zasluženega, neprene-homa nevtrudljivega in kot svitlost solnčnih žarkov poštenega moža izmej buditeljev slovenskega národa. Od sv. Jakoba pri Saví. — V listu 173. „Slov. Naroda" se je pod naslovom : „Nesreča pri streljanji" — bralo, da pri streljanji z možnarji o priložnosti ondot-nega cerkvenega žegnanja je streljavca nesreča zadela ter mu je odnesla dva prsta itd. „Narod", deni si očale na nos, da vsaj enkrat spregledaš; zakaj laži trošiš po svetu? Ne v St. Jakobu pri Savi, ampak v Dolu se je neki šnopsar obstrelil, pa ne 27. julija, o kterem se je v St. Jakobu pri Savi žegnanje obhajalo, ampak zgodilo se je to 24. julija zvečer o priložnosti godu graj-ščinskega oskrbnika v Dolu. — „Narode"! nameril si pa le zopet cerkvi zaušnico podeliti s svojo grdo lažjo, pa si s tem sam sebe za uho počel s svojo lažnjivo pisarijo; če ti za resnico ne maraš, jo vsaj mi pošteni kmetje ljubimo. Zatorej pusti prihodnje nas in naše cerkveno žegnanje lepo v miru. Kdor se cerkve boji, kakor vrag križa, pusti naj cerkvena obhajila pri miru ! Soseska sv. Jakoba pri Savi dne 1. avgusta 1873. Ignacij Sojer, župan. Martin Zajc, i svetovalca. Andrej raternost, ( v « - 9 Iz Sentjerneja 30. aprila. — Zdaj imamo tudi mi gasilnico pri gosp. Alb. Samassu, zvonarju ljubljanskem, naročeno, in smo veseli, da jo imamo, kajti veliko mirnejše bomo spali. Gasilnica je tako narejena, da se voda v njo nanosi, kajti gasilnice take, ki vodo iz kakega potoka, mlake ali vodnjaka same srkajo, so veliko draže. Previdni naš župan je pravo zadel, da si je tako izbral, ki ni predraga, ker občina naša potřebuje denarja še za marsiktero drugo reč. 0e pa drugi imajo obilo novcev, no, dobro! naj si omislijo tako, ki sama vodo pumpa iz potokov, in tako bodemo imeli dve — vsaj radodarnim soseščanom niso meje stavljene. Pri poskušnji drugi dan se je videlo, da je mašina prav dobra, ki vodo visoko žene, le ljudje morajo ročno delati pri njej. Zbralo se je bilo pri poskušnji mnogo ljudstva in še posebno otrók, ki vsako reč radi sprem-ljajo ; gasilnica napolnjena z vodo se je na vse načine poskušala, zato se je pa tudi žeja v suhih grlih z dobrim vincem gasila. Občna pa je bila želja ta, da bi ne bilo nikoli treba je rabiti in da bi mašinica ta le kot strah ognju stala v občini naši. Naj „Novice" pri tej priliki še očitno hvalo izrekó vrlemu in skrbnemu županu gospodarju Jan. Lušin-u, ki je to blago misel za gasilnico sprožil in ž njo dobro delo storil za občino našo. Sicer pa tudi čast in hvala, komur hvala gre; zato ne smemo zamolčati, da je gosp. Karol Schulz za nabiro denarja se veliko trudil in tako pripomogel, da zdaj gasilnico imamo. Vsi pa, ki so kaj darovali in še mislijo darovati, naj si mislijo, da so po tej napravi revnim ljudém, katerim ni lahko dopovedati, da bi se zavarovali, veliko dobrega učinili, ako nesreča ognja jih *) Gosp. Zagorcu ia njegovim pajdašem tu očitno povemo, da od gosp. Saje-ta nikdar nikoli nismo přejeli nobenega dopisa, ki se sprehaja v politiki, tedaj tudi persiflaže Zagorčeve politike ne. 8icer pa ni bilo treba, da je gosp. Zagorec šel v Krško „plam te Či govor" („ziindende Rede") po „Laibacherici" držat, vsaj so že davno pred vrabci po vseh strebab Čivkali o izneverstvu njego vem narodni veČini deželnega zbora. Vred. zadene. — Ker že o gasilnici govorim, prosim sL vredništvo, naj blagovoli povedati: ali je od mene přejelo gosp. Zagorčev govor o pojedini pri Hočevarji in dopis o procesiji v Krško, ter naj pogasiti blagovoli plamen, ki je po krivici na-me švignil. Moja stvar ni v politiko mešati se, še manj pa po časnikih politikovati. *) Jan. Sajé. Iz St. Jernejske okolice. (SmeŠno, pa resnično.) Naj- mlajši „mladoslovenec", stari gosp. Jože Zagore, je jako vnet za Vošnjak ovo robo. On, ki dozdaj ni bral druzega, kakor „Gemeinde-Zeitung", poprijel se je na stare dni „Tednika^, katerega věrno „puštabira", pa tudi jako marljivo po St. Jernejski okolici razširja. In s kakim vspehom? Pridobil si je za naročnika celó nekega kmeta, ki ne pozna niti Črke niti številke ter si po starodavni šegi pri štetji s prsti pomaga. Iz tega pa se vidi, kako čudodelen je „Tednik", da ga še tak, ki ne pozná nobene črke, lahko bere. Zato skupaj vsi, ki ne znate še brati, naročite si „Tednika" in skrivnost branja se vam bo razodela, tako, kakor so nekdaj pamet ljudém vlivali po Niirenberškem „trahtarju"! Iz Jesenic 4. avg. — Nesramnost in šlepa běsnost „Naroda" in njegovega sorodnika „Tednika" kaže se zopet v — najbrže v Ljubljani skovaném — dopisu „iz Jesenic", kateri je, kakor do malega zdaj že vsak drugi, poln hudobnih laži, ki imajo namen, počrniti pri ljudstvu priljubljeno mu duhovščino. Dopis namreč trdi, da so se od straní duhovščine kmečkemu shodu na Jesenicah stavile vsake vrste zadrege, ravno tako od strani nemškutarjev. To je na en mah dvojna laž, kajti ravno duhovni cele okolice so — to se dá po pričah dokazati — najbolj pripomogli, da je ljudstvo zvedelo, da bode ta shod, in gosp. prof. P o v š e sam se je prepriča!, kako lepo so duhovni prigovarjali ljudém k obiskovanji shoda in celó iz lece ga oznanili. Tudi nemškutarji niso delali ovir, ker jih še tukaj ni; edini, kterega „Narod" nemškutarja imenuje, pa je nasprotno skrbel za ves kinč in celó črke za napise je sam izrezak — To vse je čista resnica, in uno, kar so „No-vice" pisale, ne pa to, kar je „Narod" iz hudobnega namena skoval. Pa kaj je „Narodu" za resnico! Da le more po naši duhovščini in po druzih prvih naših možéh mahniti, ne gleda, kje vzame kol, ali ga siloma izdere ali na poti pobere. Gnjusi se nam že tako čas-nikarsko rokovnjaštvo, in „Tednik", katerega na Gorenskem raznaša, toda brez vsega vspeha, nek še jako gibčen c. k. stotnik v pokoji — „von Pilpah" se rad sam kliče — ali za provizijo ali iz golega „domoljubja", mi ni znano, bode kmalu konec vzel v bistrem Gorenskem zraku. Naš kmet ga pogleda, pa ga vrže nevoljen pod klop. In prav tako! Iz Ljubljane. — Kakor bralci naši iz dopisov v današnjem listu vidijo, bode grof Hohenwart od kmečkih občin gotovo voljen; po takem dojde No-tranjcem našim čast, da imajo prvega možá Avstrij-ske federalistične stranke za svojega poslanca. Iz go-tovega vira pa tudi vemo, da ga hočejo Slovani na Moravském (v okraji Prosniško-Kromerižkem) voliti, in da je izvrstna misel ta, naj v vsaki deželi ga fede-ralistična stranka za svojega poslanca voli. Se vé da več poslanstev ne more nobeden převzetí ; al upati smemo, da grof Hohenwart, našrojak, drage volje prevzame poslanstvo za Kranjsko. — Gosp. grofa Hohenwarta so naši volilci kmečkih občin na Notranjskem že leta 1871. posebno visoko častili, kajti na strani 413. v „Novicah" leta 1871. se bere sledeči grofu Hohenwartu poslani telegram: „Visokorodnemu grofu K. Hohenwartu v Gmunden-u : V Postojni 12. decembra t. I. skupaj zbrani volilci 259 kmeČkih občin okraja Postojnskega in Planinskega na Notranjskem se Vam za Váse odločno in pošteno postojanje v ministerstvu najgorkeje zahvalujemo(i. — Lepo je tedaj, da vrli nasi Notranjci se poslužujejo zdaj ugodne prilike pri volitvah, da hvaležnost, takrat mu razodeto, potrjujejo zdaj s tem, da si ga izberó za poslanca, to je, zastop nika svojega. — (Iz seje deželnega odbora 1. avgusta.) Na odgovor tukajšnje hranilnice, da se real ka ne bode mogla 1. oktobra t. 1. v novem hranilničnem poslopji začeti, gotovo pa do 2. šolskega polletja, je deželni odbor hra-nilnici odpisal, da bi bila preselitev realke v novo po-slopje z začetkom šolskega leta 1873/4. iz šolskih in materielnih obzirov silno potrebna, ter je v tem odpisu tudi razložil hranilnici nujnost, da mu pogoje za šolske prostore takoj naznani. — V smislu sklepa deželnega zbora od 6. decembra leta 1872. je deželni odbor osnoval in razpisal 112 štipendij v podporo ubogih sirot od 7. do 16. leta, ki se bodo po 40 do 50 gold. vsako leto dajale iz sirotinskega zaklada (Waisenfond), dokler se ne napravi deželna sirotnišnica. Na podlagi števila ljudi je namenjenih za Postoj nski okraj 10, za Kočevski 9, za Krški 12, za Kranjski 13, za Ljubljansko okolico 12, za Litijski okraj 8, za Logaški 9, za Radoljški 6, za Novomeški 11, za Kamniški 9, za Crno malj ski 7, in za Ljubljansko mesto 6 štipendij. Stipendije se bodo kmalu razpisale. — Vsled izstopa dr. Samca iz zdravniške službe v P. P. Glavarjevi bolnišnici v Komendi se ta služba za stanovitno razpiše. — Pritožbe več žu-panstev iz Zatiškega cestnega okraja zoper cestni odbor zarad naloženih denarnih kazen zavoljo opuščene poprave konkurenčnih cest niso bile vslišane. — Na dotično poročilo deželnega inženirja je bilo sklenjeno, da se ima delo zarad presukanja konkurenčne ceste čez Sliviško goro pri Vélikih Laščah takoj začeti. — (Iz odborové seje družbe kmetijske), ki je bila v nedeljo, je vredništvo dobilo sledeče poročilo: Po odpisu c. k. ministerstva kmetijstva od 10. dne t. m. ima subvencijski odbor mu predložiti predloge o tem, ka-košna denar na podpora naj se kmetijski družbi dá za letošnje leto; sklenilo se je, to stvar v poroča nje za prihodnjo sejo (v nedeljo) izročiti dotičnemu odseku ; istemu odseku v poroČanje se je izročila tudi prošnja gosp. odbornika Jož. Debevca, naj bi se denarne premije iz državne subvencije pridobile za obdelovanje velike, 1315 oralov obsegajoče gmajne okoli Narina in Nada nj esela, ki bi se na veliko korist deželi dalo izpeljati le po pomoči državni; istemu odseku v poročanje seizročí tudi vloga podružnice Boštanjske za mlatilnico in podružnice Bohinj ske o podelenji premije gosp. Sodniku za zboljšanje planinstva. — Po poročilu župana iz Skofje Loke gosp. Moharja je dobil gospodar Jakob Volčič v Gabrovem premijo s 60 gold, za gnoj išče. *) — Vloga več županov Crnomalj-skega okraja, naj bi se kmetijska šola Dolenska napravila v Črnomlji, se je izročila deželnemu odboru, ki sklepa o tej zadevi. — Gosp. Ž a n s pohvalo poroča o čbelarskem slišavniku, ki ga je iznajdel gospodar Ambrožič v Mojstrani; več o tem naj bi poročal čbe-larski časnik. — Gosp. učitelju Jan. Gant ar ju se ni mogla podeliti podpora za čbelarstvo, ker je vsa subvencija že pošla. — Podružnicam v Radoljci, No-vomestu, Postojni in Ratečah seje pisalo, naj brž odgovorijo, ali jih je volja raz pro daj o nekterin bikov in telic, ki se bodo kupili iz državne subvencije, prevzeti pod pogoji, ki so jim bili naznanjeni. — Gospodje Ant. Ve s ter, Mih. Crne, Jan. Me dj a, Vine. *) Podpora za k a p n i c o se adresira na o b Č i n o. Mešan, Matevž Rabič, Alojz Šraj, Anton Umek, vsi iz Gorenskega, in gosp. Fr. Legan iz Nadanjesela so bili za nove ude sprejeti. — Gosp. odbornik Solmajer je v tej seji odbornikom za poskušnjo razdelil iz Bohinj a od prve sirarske družbe přejeti sir, ki je bil, čeravno še mlad, prav okušen spoznan, in tak, da se more meriti z vsacim Grojarskim. — Gosp. dr. J. Bleiweis je izročil odboru škatljico s pšenico iz Ka-lifornije, ki jo je gosp. J. Lego iz Prage od gosp. V. Naprstek-a družbi kmetijski za poskušnjo poslal; jako lepa pšenica je, in kakor pismo pravi, zeló rodo-vitna. Odbor se bo zahvalil za zanimivi dar in zarad setve vprašal: ali je pšenica zimska ali jara. — Kakor slisimo, je grof Hohenwart 4. dne t. m. přišel na svojo grajščino v Ravne. — (6 mašin mlatilnic) je prišlo na vrt kmetijske družbe. Od danes do sobotě jih vsak lahko vidi in poskusi. — (Smodkarnica), to je, fabrika, kjer delajo smodke ali cigare, je začela danes v svojem novem poslopji na Tržaški cesti smodke delati. Nadjamo se, in toba-karji imajo tudi pravico to zahtevati, da dobijo za dragi denar odsihmal bolje blago; kajti le en glas je bil večkrat, naj se cesarska fabrika sramuje, da tako ma-lopridno robo prodaja, pri kteri vrh nikotina tobakar še ob pljuča pride; tako mora storže vleči. — (Iz Krškega) nam je ravnókar došel dopis, ki razjasnuje unidanjo zborovanje na Raki, ki ne more konečno veljavno biti za kandidaturo gosp. Pfei-ferja. Obširni dopis prinesó „Novice" drugi pot. — (Nesrečnim Dolencem na pomoč) napravi čitalnica na svojem vrtu v soboto teden zvečer veliko „besedo". Nesreća je neizmerna, kajti še danes se dobijo celi kupi one grozovite toče, ki je pokončala kakih 6 milj na dolgo in kake pol milje na široko vse, kar je rastlo. Treba tedaj, da nesrečnim svojim bratom na pomoč prihití, kdor le more, in zato bode čitalniško društvo tudi storilo, kolikor je v njegovi moči, kakor je to storilo vselej , kedar je šio za olajšanje nadlog naših rojakov. Naj tedaj rodoljubi oni večer se udele-žijo milodarne „besede" ali da pridejo sami ali da posij ej o kak dar siromakom na Dolenskem! — (.Potrjilo.) Poslanih 15 gold., po si. vredništvu „Novic" nabranih, sem přejel in jih med tri pogorelce razdelil, vsakemu 5 gold. Srčna hvala blagim dobrot- nikom ! Oatež 23. julija 1873. Simon Zadnik, župnik. — Gosp. Mur nik se je včeraj vrnil iz Dunaja^ kjer je več tednov bival v zadevah Kranjske raz-stave. Sliši se, da Kranjskim razstavnikom doide precej poslavíl. Za delitev svetinj in pohvalnih pisem je od-ločen 18. dan t. m. — rojstni dan presv. cesarja. — (Pobirki iz časnikov.) Povedalo se nam je, da bode „Tagblatt' konec leta nehal, kajti nemčurji in brezverci pametno mislijo, da ga zdaj ni več treba, ker se je „Narod" že tako izuril v šoli njegovi, da si lahko prihrani jo novce tisti faktorji, ki ga izdržavaj o, tem več, ker mu je prirastel zdaj še tisti „Tednik", ki so ga že davno popred nameravali izdajati patroni „Tagblattovi". Zdaj imajo vse, česar koli si želijo! Dr. Vošnjak se sicer z rokami in nogami brani proti temu, kar mu je po večstranskih govoricah očital gosp. Herman, da mu je mošnja „dispositionsfonda" odprta; al ker je gotovo to, da „dispositionsfond" eksistiva, in ker dozdaj še noben časnik ni obstál, da kaj hrane dobiva iz onega fonda, se pač nikomer ne more braniti, kaj da misli o enem ali drugem čašniku. In recimo, da „Narod" in „Tednik" ne sesata na praih „dispositionsfonda"* 260 vendar ni dvombe , da „Narod" je s birokracijo v čurskih konfesionslozerjev bi dr. Vošnjak s svojimř tesni zvezi, kajti to je zopet preočitno kazal v šte vil- liberálními tovariši paša^ izvrstno. Krasen pogled bil bi kah onega članka, ki ga je umazana roka pisarila v to ko bi po zbornici Dunajski mali dr. Vošnjak pod 176. listu „Naroda" zoper gosp. Solmjera in ki je še pa'zduho „španciral" z veliko G iskro, veliki dr. Zarnik tega ni bilo sram, da opravilstvo pri deželni komisiji s plačo celih 10 gold, za celo leto sleparsko pre vrača na službo okrajnih referentov ! — „Narodovci" si mislijo, Bog vedi, kakošno junaštvo doprinašajo s tem, da po razglašajo dr. Bleiweisa, dr. Costo, Kluna, ; „Narod" si menda misli: no! pa z malo Kuran do! Mnogi Dunajski časniki so pripovedovali da imenu Hermana, Grabrijana itd. -----CT-----J--— ------— X X V/ T C4XX , \Xi cesar naš potuje kmalu v Petrograd na obisk cara Rus kega. Praška vladna „Bohemia" ta govorica se splazila v časnike. pa se čudi, odkodi je Ceski in Moravski časniki razpravljajo pogostoma zdaj smo jih pa oblatili! Al kaj morejo ti možje, po obstanek sedanjega ministerstva gledé na to, da usta- vsej deželi na dobrem glasu, zato, če se memo njih pelje voverska stranka je popolnoma razrušena. Posel" pa voz z gnojnico, pa jih oškropi, ali če kak pijanec jih " .. . ..... •v ¥ — O--J----7 £--}------—— ~ ~ —WW— j*" pise J UCi V JUL t 1 a 1 1 o bi OU ^Uil^UtliXIi sreča in se nad njim dere! Al vse kaj druzega je, če „finančnem polomu" popolnoma na konci. «i: ai««« ;.-----: ~ : ^ ~ -17 -r» •• i • v i^vV IT I . da centralisti po direktnih volitvah" in „Novice", „Gospodar" ali „Glas" imenujejo pajdaše „Národové" ali „Sočine", sarjl ov » oxixxjwx vuu * x . xaavf oc j „1.1 ax UU slednji čas pridobil nekega pobalina za sodelovalca so v službi „Narodovi". kajti zdaj svet zve > kaki Tako pi- se Je Perzijski šah Nassr-ed-din zdaj zvonec nosi na Dunaji; napravljajo se mu takošne svečanosti, kakoršne Narod" po- nikomur druzemu. se svetu kaže za „Baptista". Naj bralci pisalca ; ki Nihče pa ne vé, zakaj to? Ko W.1.W »««V Mj c% „^Mj^/uBt« • Xit*j Uicuvi pioaiV» „Bapti- to Z či li I tî Vit Uip prestavijo naslovensko in Kr s nik a imajo. To Vam pri Avstriji ni. sta << bi Avstrija bila Rusija ali Anglija, no! reklo bi se, da to zahteva diplomacija gledé na Azijske razmere. Al to je pobalin, ki leta 1870 v prvi preskušnji za maturo ni Hrvasko. Iz Zagreba. Bana-namestnik Vaka bil goden spoznan, zdaj pa je, kakor nemški žurnalista nović je šel na odpust in se vrne pred začetkom de- Albin Arko, ki je svoje študije na kol obesel lični Narodov pisar" „nedeljskih pišem n i ki ) 9i 80 od- pravi želnega zbora zopet na svoje mesto. Novine" potrjujejo, da „Agramerica" Vladne „Narodne proti volji deželne izvirki ,,beê l;i^eren ^rotteítfyumó". Take baže pisarji so vlade intrige kuje na to, da ne bi se dognala sprava „Narodovi"! Stojte! še enega bi bili kmalu pozabili, in z Ogri, in hujska proti Vakanoviču in narodni stranki. to je Begunski Hren, ki je unidan z „odprtim pismom na dr. Bleiweisa stopil pred svet. Gosp. Hren je mislil z Ogri, in Tedaj dva vladna Časnika, a vsak na drugo stran! Iz Jaske. 19. dne u. m. tedaj ravno tisto so- s tem pismom slepiti bralce, češ, da dr. Bleiweis pisari boto, ko je huda ura toliko škode naredila na Dolen-zoper njega, a ne njegovi sosedje Notranjci sami; skem Kranjskem — je grozovit vihar s silno toča al bralci „Narodovi" sami dobro vedó da se dr. Blei- vred \ničil okoli Jaske in Samobora polje s koruzo in weis še za gosp. Hrena ne briga ne, in da ga Notranjci ovsem, vrte in vinograde, pa tudi želod v gozdih. 3500 sami v uupom ,,iwviv/«uj , j^ajvvi jo m wvi. oraiov nograaov, îepega grozaja poimn^je poKoncai Dr. Bleiweis je morebiti vedel, ^ da je gosp. Hren znan ubogim kmetom, ki že dve leti stradajo. Škoda se ceni na poldrugi milijon gold. w £--— -----------------/ ---J --------------------Turške goveje kuge še ni konec na Hrvaškem; estetiko tudi „osobno zmožen". Naj vendar gosp. vsak teden skoro se prikaže na dveh, treh krajih na Hren s svojim „osobnim moštvom" preveč estetičnih studij novo. Tudi v tem se vidi, kako žalostné so razmere ne delà v Trstu, Ljubljani itd., sicer bo po Salomono- na Hrvaškem! Zarad tega pa trpijo tudi druge dežele dopisih Novicam" popisujejo, kakor je in živi. oraiov nogradov, lepega grozdja polnih^je pokončal > denaren bahač; al tega ni vedel, s čemur se v „odprtem pismu" v preveliki naivnosti sam bahá, da ja za žensko vem izreku prezgodaj z vedel nečimurnost svetá kaj ti tJUl IZilCJVU. pca^VUOj uvviUiuiuvB» OVl.bC«, XV C* j l der Teufel ist nicht vonEisen" —pravi Paul de Kok ^U JL j. VWXV* v—" ' ~ —-------X---- w - — v»w o« - uuiuau J^ž OUI giao licrk tci ILI in res škoda bi bilo, če bi se gosp. Hren ne mogel časnikih, da ste se Dan il o va in Kl ai če va stranka _ m . + le « ^^a m A w in posebno Kranjska! Iz Dalmacije. Unidan je šel glas po nekterih dolgo več » žrtovati" za narod in zarod. nam še dalje gnojnice kidati iz poslednjih „Narodovih" listov Gnju8Í se o postopanji pri prihodnjih volitvah zedinile. Gosp. Da- jq jJq w v\ /\m T> iiAnniii r?/l n i «a rv Ail n Xn /] n i /\ m« ï^ ** v novi „Pressi' zdaj razglaša, da to ni res. Da notu«, «X ker nas odsihmal ni volja vec — kakor iz- je Danilova stranka vladna stranka, to je že davno prva celi dve leti — molčati o lažnjivi in obrekovalni gotovo, in da si je Danilo za omenjeni preklic zbral njegovi kar robi naj še to dodamo, da je nesramna laž < A 1 \J WX , xxe*f vwv^^^w , v.*. jvv uvBiumii« Narod" govori o 700 „Novičnih" naročnikih > a ) _ # „N. fr. Presse", popolnomapotrjujevladnost te stranke! tako so tudi mladoslovenci ljubljenci te „Presse", ÍS.ŽU guvvxx V .vv „iw.iviiiu uwiuuumiu , c* IHKO SO IUU1 UUIřlUOSlOVtJIlUl lJUUlJtíliCl W „ tudi ne bi hoteli računa Vošnjakoyega preiskovati o „Triesterice" in druzih časnikov tega znamenja „plačanih" 800 „Tednikih", še manj pa, koliko kmetov je, ki ga plaČujejo! Da je „Národ" prav mesó iz mesá „Tagblattovega", kazal je tudi s tem, da očita „Novicam" veselje o tem, da je dr. Stôckel za me- Francosko. — Nekteri časniki tukajšnji priporočajo kot sredstvo proti koleri to-le » Oblačite svilnate dicinalnega svetovalca bil izvoljen; „Národ" bi bil ve- ker nosijo Kitajci (Kinezi) le svilnato obleko? srajce, svilnate nogovice, svilnate hlače, pa se ne bojte kolere." Menda zato ni nikdar kolere na Kitajskem, To pa selja vriskal, ko bi bil imenovan — dr.Keesbâcher; bila bi precej draga medicina! - * «dobro vedel, da za tega ali unega bila je 1 vsaj pravda. V Žitna cena Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. — Vladni časniki pišejo, da sredi tega meseca se razpusti stari državni zbor in se razpišejo 7 fl. 45. nove volitve, ki se potem imajo začeti v 6 tednih n; po i ok- Nova takem pridejo konec septembra ali prve dni tobra. Pozor tedaj! Volitve so pred durmi. „Presse", katera vse najbolje vé, kaj ministerstvo name-rava, piše, da glavna stvar prihodnjega zbora bode na-daljevanje protiverskih postav. No i v družbi nem- v Ljubljani 9. avgusta 1873. Vagán v novem denarji: pženice domače 7 fl. 40. tursice 3 fl. 30. soršice 4 fl. 20 banaske rži 4 fl. 40 ječmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 90. ovsa 2 fl. Krompir 2 fl. 10. Kursi na Dunaji 5. avgusta. 67 0 metaliki 67 fl. 70 kr. Narodno posojilo 72 fl. 90 kr. Ažijo srebra 108 fl. 25 kr Napoleondori 8 fl. 86 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.