SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIQ. (8)
Mo. (Štev.) 7

“ESLOV.ENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
17. FEBRUARJA (FEBRERO) 1955

SPREMEMBE V MOSKVI

Nedavne spremembe v Moskvi, kjer
so Malenkov# odstavili in na njegovo
mesto postavili maršala Bulganina, so
po vsem svetu delovale kot velika sen¬
zacija, kot velik val, ki je pljusknil z
vso bilo čez gladino svetovnih dogajanj.
A val se je kmalu polegel in sedaj se v
Moskvi spet zavija vse v molk in skriv¬
nostnost. Tisti, ki hočejo slediti valu
vznemirjenja naprej, že postavljajo
diagnoze naslednjih dogodkov, ki bodo
tem sledili: Malenkov je bil postavljen
ha vodstvo ministrstva za električno in¬
dustrijo in to prav tako, kakor je bil 1.
1928 z vojnega ministrstva odstavljen
Trocki in postavljen za vodjo podreje¬
nega, m,anj pomembnega ministrstva.
Toda to je bil le zunanji znak dvoboja,
ki ga je sprožil s Trockim Stalin zato,
da se med njima odloči, kdo bo nasled¬
nik Leninu. Trocki je moral tja v Mehi¬
ko, kjer ga je nazadnje le doletela Sta¬
linova maščevalnost, v Moskvi pa se je
začela procesija krvavih procesov, v
katerih so padale glave starih voditeljev
komunizma od Zinovjeva do Jagode in
Jezova. Krvavi ples za oblast v Krem¬
lju je trajal skor#j deset let.

Boj, ki se sedaj razvija v Kremlju, je
verjetno šele v svojih prvih povojih.
Glavni tajnik kom. stranke Kruščev
prevzema vodstvo partijske in državne
politike v svoje roke. Ves boj je osredo¬
točen v pomerjevanje sil v zakulisju, ko¬
munistični dvorjaniki v Kremlju so v
tem oziru že presegli spletke in intrige
bivših carjev in absolutistov. Kar je
moglo biti v časih Ivana Groznega, Pe¬
tra Velikega in Katarine Velike splet¬
ka, omejena le na majhen krog, se da¬
nes prenaša na krog ljudi “iz ljudstva”,
ki se je polastil vodstva partije, ki ni
bila nikdar v zgodovini tako mogočna,
kakor je danes v Rusiji, a se je polasti¬
la povrh še vodstva države, ki postaja
s svojim potencialom in s svojimi
vezniki najmogočnejši in najnevarnejši
kandidat za to, da zavlada nad vsem
svetom.

Ko so v prvi dobi po izbruhu fran¬
coske revolucije njeni zgodovinarji raz¬
lagali nje pomen, so skoraj soglasno
prihajali' do negativnih zaključkov. Ka¬
kor so tedaj zgodovinarji v francoski
revoluciji gledali negativen pojav za
Francijo in njeno vlogo v svetu, tako so
po 1. 1917 skoraj vsi opazovalci razmer
v Rusiji sodili komunistično revolucijo
zelo negativno. Komunizem ni rušil o-
snov sodobnega sveta samo s krvjo,
ampak je v Rusiji dušil ves njen du¬
hovni razvoj in jo v idejnem pogledu po¬
nižal na mesto sužnja in žrtve nasil¬
nega režima. Toda čimbolj se je čas od
izbruha revolucije odmikal, tembolj so
tisti, ki so razlagali francosko revolu¬
cijo in tisti, ki so v naših časih skuša¬
li umeti nove dogodke v Rusiji, priha¬
jali do zaključkov, ki so samoniklost
revolucije zavračali in skušali v njenem
razvoju ugotavljati vse polno podatkov
o tem, da revolucija dejansko ni ničesar
podrla, ni prinesla ničesar novega, am-
pak je pred 150 leti v Franciji z reži¬
mom Napoleona zaplula v objem tradicij
politike francoskih kraljev, v Rusiji pa
se je Stalin po 1. 1930 vedno bolj izka¬
zoval kot ruski tiran, ki ni bil več sa¬
mo komunistični diktator, ampak vla¬
dar, ki je vedno bolj dobival znake pra¬
vega carja, le da je zanj veljal še pri¬
devek “rdeči car” vseh Rusij. Pod Sta¬
linom se je komunizem polastil starih
gesel in idealov ruskega imperializma
(n ko se je po 1. 1941 boljševizem moral
zvezati še z zahodnimi demokracijami v
boju proti Hitlerju, so šli na zapadu
ponekod tako daleč, da so trdili, da je
pod Stalinom boljševizem že zvodenel
v vsej svoji komunistični revolucionarni
Ideologiji — pod komunizmom se je
Rusija samo še močneje zasidrala v te¬
melje, ki so jih ji gradili njeni vladarji
v skoraj 1000 letih njene zgodovine od
kneza Vladimirja do rdečega Stalina.

Stalin je bil Georgijec, pa se je v
Kremlju kot vladar odločil, da bo vse
rusko ozemlje prekuhal tako, da bi izgi¬
nili počasi vsi manjši narodi v njeni
notranjosti, postati bi morali vsi pravi
Rusi in to kot poroštvo bodočnosti veli¬
ke Rusije. Kruščev je Ukrajinec, toda
na prestolu v Kremlju mu napoveduje¬
jo oblast in moč vse dotlej, dokler bo
krepil veliko rusko idejo, tako veliko,
da bo sposobna v imenu komunizma

PRIPRAVE ZA

Kriza okoli Formoze in otokov ob ki¬
tajski obali se ne bo obravnavala v Var¬
nostnem svetu OZN. Kitajska vlada v
Pekingu je sodelovanje v newyorški u-
stanovi odklonila. Tako se ena najvaž 1
nejših mednarodnih kriz zadnjih let iz¬
loča iz OZN in prehaja na stranska po¬
ta iskat svoje rešitve. OZN kot vrhov¬
na svetovna ustanova je tudi v tem
vprašanju obsojena na neuspeh in ko¬
munistom je to po godi: s tem je svetu
dokazano, da ta ustanova ni sposobna
urejati glavnih zadev in zato gorje ti¬
stemu, ki bi se nanjo kdaj kaj preveč
zanašal. Ker so komunisti tisti, ki po
svetu groze, je jasno, da je njim ta do¬
kaz najbolj prav prišel.

Prvi so bili v Moskvi, ki so že stavili
praktičen predlog o tem, kako se naj ta
sporna zadeva spravi na stransko pot.
Molotov je povabil k sebi glavne za^
stopnike tujih držav v Moskvi in jim
izročil predlog sovjetske vlade, da naj
Se čimprej snide konferenca desetih dr¬
žav, ki bi obravnavala, kako zaključiti
spor o tem, kdo bodi gospodar Formo¬
ze. Toda tokrat je prejel Molotov zelo
hiter odgovor: nekaj ur nato je bilo že
objavljeno, da zahodni zavezniki njego¬
vega predloga ne sprejemajo, ker na
to konferenco ni bila povabljena kitaj¬
ska nacionalistična vlada, ki ima svoj
sedež v Taipehu na Formozi.

QIJEMOY IN MATSU

Sicer bi pa bila taka konferenca se¬
daj še prezgodnja. Zahodni zavezniki or¬
ganizirajo posebno konferenco v Bang¬
koku, prestolnici Siama. Ta konferenca
je bila sklicana že pred dvema mesece¬
ma, sešle pa se bodo države, ki so pod¬
pisale takozvano filipinsko pacifiško
obrambno zvezo. Ker je v zadnjem ča¬
su položaj okoli južne Azije postal zelo
napet, so se zahodni zavezniki s svojimi

rJ 7**frrcT}nihi~  v 4©lu» A j© še

bolj pripravili. Komunisti pa so svojo
konferenco desetih držav predlagali rav¬
no za ta čas, da bi spet demonstrirali,
da morejo azijske in svetovne zadeve
urejati samo take konference, ki jim da¬
do oni svoj pečat že takoj od začetka.

Med tem se je evakuacija otočja Ta-
chen zaključila in komunisti so jih že
zasedli. Do konflikta med komunistični¬
mi silami in silami 7. ameriške flote ni
prišlo, pač pa se zbirajo sedaj težave
okoli dveh otokov, ki so blizu kit. kom.
obale, a jih imajo še vedno nacionalisti.
To sta otoka Quemoy in Matsu. Ko so
v Washingtonu objavili, da mislijo bra¬
niti Formozo in da bodo evakuacijo Ta-

zavl#dati svemu svetu. V novi ruski ob¬
leki dobiva komunizem in njegova ide¬
ja o preobrazbi sveta v veliko domovi¬
no človeštva, kjer ne Bo več razrednih
razlik, posebno mesijansko obliko, tiste¬
ga mesijanizma, ki ga toliki opažajo v
ruski zgodovini zlasti zadnjih 100 let.
Včasih je bil ta mesijanizem romanti¬
čen, krščanski in humanitaren, sedaj
postaja orodje v rokah tistih, ki so 1.
1917 segli po najhujšib orožjih, da so
se polastili pozicij, odkoder bodo nosili
ta svoj mesianizem naprej po svetu.

Kakor po revoluciji v Franciji, tako
se revolucija v Rusiji danes vseda na
trdne temelje tradicij, ki so jih Rusiji
in njenim narodom pripravljala in vari¬
la stoletja, prej pod rdečim škrlatom
ruskih carjev, danes pod rdečimi zublji
atomskih in hidrogenskih bomb, ki o-
žarjajo pohod teh novih condotierov z
vzhoda.

Če nas spopad med revolucijo in tra¬
dicijo pred 150 leti v Franciji ne vara,
tedaj se nam vsiljuje naziranje, da je
francoska revolucija uspevala toliko ča¬
sa, dokler je ostajala v pravem razmer¬
ju z osnovami, ki jih je jemala iz tra¬
dicij —• razblinila pa se je, ko je preko¬
račila okvir, ki je bil po naravi začrtan
francoskemu narodu v odnosu z drugimi
narodi. Boljševiška revolucija nosi v
svet hujše in nevarnejše orožje, kot pa
so ga imeli tisti, ki so zažigali baklje
jakobinizmu po Evropi; toda ravno zad¬
nji dogodki v Kremlju dado slutiti, da
se je v novi fazi razvoja boljševizem še
bolj naslonil na rusko tradicijo in s tem
tudi že začrtal okvir, čez katerega se ne
bo mogel razliti, ako se ne bo hotel za¬
dušiti v monstruoznosti svojih notra¬
njih kontradikcij.

KONFERENCE

chena ščitile ameriške sile, je nastala
velika negotovost, ali se ta ameriška
zaščita razteza tudi na ta dva otoka, ki
sta strateško komunistom še nevarnejša
kot pa otočje Tachen. Quemoy in Matsu
lahko nadzirata vso plovbo ob kitajski
obali in sta tako blizu celine, da ju je
možno s teh otokov obstreljevati. Mno¬
gi komentatorji so pisali, da bi mogla
vojna nevarnost v teh vodah neizmerno
bolj narasti, ako se ameriška zaščita
raztegne tudi na ta dva otoka. Dolgo so
v ZDA svoje prave nazore o tem zakri¬
vali, toda prav te dni je bilo objavlje¬
no, da se ameriška zaščita razteza tudi
na ta dva otoka.

NEHRUJEVA AKCIJA

V komunističnem svetu je bila reakci¬
ja na ta sklep ameriške vlade zelo vid¬
na. V Moskvi so začeli objavljati, da bo-»
do sovjeti svoje obveze zavezništva s
kom. Kitajsko v celoti izvajali — Molo¬
tov je pravkar objavil, da imajo sovjeti
v atomski oborožitvi že prednost pred
ZDA. V Londonu pa se je konferenca
commonwealtha tako zaključila, da je
položaj Nehruja v azijski krizi postal
še močnejši. V diplomaciji bosta sedaj
Anglija in Indija hodili skupna pota,
posredovanja, Anglija bo pomirjevala
ZDA, Indija pa sovjete. Toda Nehruje-
va okcija postaja vse razsežnejša: trdno
je odločen variti naprej svoj blok tistih,
ki hočejo ostati v tem sporu med sovje¬
ti in ZDA nevtralni in čim več bo nev¬
tralnih držav, tem prej bodo oni v ZDA
odnehali — komunisti v Moskvi in Pe¬
kingu pa bodo mogli spoznati po tem
Nehrujevem spletkarjenju, da zahodni
svet vojske ne more sprožiti in zato bi
bilo tudi zanje prav, ako se še bolj po¬
svete svojim velikim načrtom o gospo¬
darski obnovi svojih dežela in opuste
misel na vojno.

t'o4a- v ZDA so njiinrm-ljeul v P„acifL
ku iti tudi samostojno in čisto po svoje,
ako bi bilo treba. To je v veliki meri
dokazal dosedanji razvoj krize okoli
Formoze. Eisenhowerjeva pooblastila in
manevri 7. flote ob kitajski obali doka¬
zujejo, da tokrat londonska vlada ni bi¬
la več tako konsultirana, kakor je to bi¬
lo v času krize v Indokini in ob Dien-
bienphuju, ko so v Londonu ameriški po¬
seg za pomoč antikomunistom prepre¬
čili in nato izzvali konferenco v Ženevi.

Ob naraščanju Nehrujeve akcije in ob
grožnjah, ki se dvigajo zaradi posesti
otokov Quemoy in Matsu narašča tudi
pripravljenost ZDA. Verjetno je tokrat
ta riziko tudi že preračunan. Dulles se
te dni podaja na konferenco v Bangkok,
kjer se bodo začeli posveti dne 23. fe¬
bruarja. Na tej konferenci mora biti a-
zijskim državam posredovan dokaz, da
ZDA ne mislijo pristati na tak razvoj
dogodkov, ki bi položaj v južni Aziji
prenesel komunistom v roke in zlomil
tam ravnotežje sil tako, da bi bilo to v
korist Nehruju in s tem samo Moskvi.
Konferenca v Bangkoku mora biti za¬
dosten afront proti konferenci, ki jo
sklicuje Nehrujev blok v Bandong v In¬
doneziji in se bo vršila v aprilu.

ČIGAVA BO FORMOZA?

Vzporedno s to akcijo ameriške vlade
pa se razvijajo še druge akcije, ki sku¬
šajo utrditi postojanke proti komuni¬
stom v tem delu sveta. Kitajska kom.
vlada zbira celo vrsto dokazov, da mo¬
ra Formoza biti vrnjena kontinentalni
Kitajski, poleg ZAD in Anglije pa dvo¬
mijo o tem še drugi v Pacifiku. Tako
je te dni vlada Nove Zelandije objavila,
da se nikakor ne sme zgoditi, da bi For¬
moza prešla v roke komunistov. Ves po¬
ložaj v Pacifiku bi se nevarno zamajal,
ako bi Formoza in otočje Pescadores
prešlo pod kom. kontrolo. Zato vlada
Nove Zelandije izjavlja, da takega raz¬
vozlanja vprašanja posesti Formoze ne
bi mogla priznati.

ZAD so sklenile z vlado čangkajška
posebno obrambno pogodbo, pogodbo
med dvema državama. Nacionalistična
Kitajska, ki ima svoj sedež na Formo¬
zi, ima v OZN položaj velesile, ki ima
v Varnostnem svetu mesto stalnega se¬
deža. Toda dosedaj še nikdo ni skušal
postavljati vprašanje Formoze tako, ka¬
kor je na pr. postavljeno vprašanje raz¬
delitve Nemčije na dvoje. Sedaj prihaja
predlog Nove Zelandije, ki skuša po-

E1 Presidente de la Naeidii reciblo a la
' MIsion Militar de los EE. UU.

Durante tres dias de la semana pasa-
da permanecio en Buenos Aires la Mi-
sion Militar de los EE. UU. presidida
por el subjefe del Estado Mayor norte-
americano general del Ejercito mayor
general Arthur C. Trudeau. La Misidn
Militar norteamericana esta recorrien-
do diversos paises latinoamericanos con
el objeto de visitar a los agregados mi-
litares de su pais y de estrechar vincu-
los con las autoridades militares de las
naciones incluidas en su jira.

A los visitanes se tributo a su llega-
da a Ezeiza una calida bienvenida y du¬
rante todos los dias de su permanencia
en la Argentina fueron objeto de varios
agasajos. En la catedral rendieron ho-
menaje al general San Martin y des-
pues reeorrieron el acantonamiento de
Čampo de Mayo y el Colegio Militar y
saludaron a los altos* jefes mlli&ares
argentinos.

A los componentes de la delegacion
Militar norteamericana recibio el safoa-

do pasado por la manana tambien el
Presidente de la Naeion general Juan
D. Peron en la quinta presidencial de
Olivos y mantuvo con los visitantes una
conferencia. Concluida la conversacion,
que se desarrollo en terminos muy cor-
diales, el general Peron los acompand
a visitar las instalaciones deportivas de
la Union de Estudiantes Secundarios,
rama femenina. .Posteriormente .los
miembros de la delegacion estadouniden-
se se dirigieron al teatro de la U.E.S.
y visitaron tambien los consultorios me-
dicos y el Teatro Griego, la pista de
patinaje y reeorrieron las canchas de
basquetboll, y las canchas de tenis.

El general Peron invito por ultimo
al jefe de la Misidn Militar norteame¬
ricana y a sus acompanantes a realizar
un paseo por el delta, y puso para ese
objeto a su disposicion el yate presi¬
dencial “Tequara”. A bor do de la nave
los huespedes fueron agasajados con un
almuerzo por las autoridades nacionales.

Prejšnji teden se je tri dni mudila
Argentini severnoameriška vojaška de¬
legacija. Vodil jo je podšef severnoam.
generalnega štaba generalmajor Arthur
C. Trudeau. Severnoam. vojaška dele¬
gacija v raznih latinskoameriških! drža¬
vah obiskuje vojaške odposlance svoje
države in poglablja stike z vojaškimi
osebnostmi posameznih južnoam. držav.

Ob svojem prihodu na letališče na
Ezeizi so bili ameriški gostje prisrčno
sprejeti. Vse dni, ki so bili določeni za
njihovo bivanje v Argentini, so bili čla¬
ni severnoam. vojaške misije deležni
številnih počastitev in pogostitev. Po
svojem prihodu so zastopniki vojske
ZAD izkazali čast generalu San Martinu
v katedrali, nato obiskali vojaške zavo-

šoke argentinske vojaške funkcionarje.

V soboto je člane vojaške delegacije
ZAD sprejel na predsedniški pristavi v
Olivosu tudi predsednik republike gene¬
ral Peron. Z njimi je imel najprej kon¬
ferenco, ki je potekala v prisrčnem
vzdušju, nato je pa svoje goste sprem¬
ljal pri ogledu športnih prostorov de¬
kliške srednješolske organizacije U.E.S.
Severnoam. vojaški predstavniki so si
ogledali zdravniške konzultorije, gleda¬
lišče na prostem, prostor za drsanje,
igrišča za košarko ter igrišča za tenis.

General Peron je nato svoje goste po¬
vabil na izlet po reki s predsedniško
jahto “Tequara”. Na njej je bilo za čla¬
ne vojaške delegacije ZAD in za argen¬
tinske visoke vojaške osebnosti priprav-
lično Kosilo.

de v Čampo de Mayo ter pozdravili VT-

IZ TEMNA V TEMEN

Predsednik repiiMike sprejel elan©
severnoameriške, v®Jaške misije

v

USA: Ameriški kongres je končno
odobril obrambno pogodbo med USA in
Formozo, po kateri bo USA priskočila
Čangkajšku na pomoč, če bo napaden od
katere koli strani. Pojavljajo se nepo¬
trjene izjave, da sta v obrambno pod¬
ročje vključena tudi otoka Kemoj in
Macu, ki ležita tik ob kitajski celini. —
USA, Francija in druge zapadne drža¬
ve so odklonile sovjetski predlog o skli¬
canju 10 članske konference za Formo¬
zo, brez sodelovanja nacionalistov, to¬
da s pripustitvijo rdeče Kitajske za ze¬
leno mizo. USA je odgovorila, da na
konferenco pristane, če povabijo tudi
kitajske nacionaliste. — Dve največji
ameriški delavski organizaciji AFL
(American Federation of Labour) in
CIO (Congress of Industrial Organisa-
tions) sta napravili načrt o medsebojni
združitvi v eno organizacijo, kar bo
predstavljajo v zgodovini ameriškega
delavstva velikanski korak naprej. Na¬
stop take organizacije, ki je demokrat¬
sko usmerjena; bo imel velik vpliv na
(ameriško politiko. Opazovalci menijo, da
more čas privesti do ustanovitve nove
ameriške delavske stranke “American
Labour Party”, kakor se je to zgodilo
V Angliji. — Vse ameriške bojne ladje,
ki bi bile poškodovane v borbi s komu¬
nisti, če bi ti napadli Formozo, imajo
pravico do zatočišča v pristanišče Hong¬
kong, kjer jih bodo tudi popravili, je
objavila britanska vlada.

FRANCIJA: Niti Pinay niti Fflimlin
nista uspela rešiti vladne krize, v kate¬
ro je pognal Francijo pariški parlament,
ko je vrgel Mendes-Francea na vpra¬
šanju njegove politike v francoski Afri¬
ki. Tretji, ki poskusa srečo, je socialist
Pineau. Predsednik republike Coty se je

sestniku Formoze priznati položaj po¬
sebne ločene državne suverenosti; na¬
mesto ene bi poslej imeli dve Kitajski,
ki bi se morali odločiti za mirno sožit¬
je druga ob drugi...

Vojaške akcije ob kitajski obali mno-
že iz dneva v dan probleme, ki bi jih
bilo treba razvozlati, njih ureditev pa
bi terjala dolgo dobo pogajanj in raz¬
pravljanj. Vse to pomeni, da dobivajo
diplomati vedno več dela kot pa gene¬
rali in strategi.

pripravil na vsaj tri tedne trajajočo
krizo.

PORTUGAL: 600 kraljevskih gostov
se je udeležilo poroke med jugoslovan¬
skim princem Aleksandrom, sinom kne¬
za Pavla in kneginje Olge, s princezo
Marijo Pijo, hčerko italijanskega kralja
Umberta. Novoporočenca sta odšla na
poročno potovanje na Madeiro, od tam
pa se bosta vrnila v Pariz, kjer se bosta
za stalno naselila. Princ Aleksander je
dobil položaj ravnatelja nekega ladij¬
skega podjetja, katerega solastnik je
znani ladijski magnat Onasis.

ŠVICA: Skupina romunskih protikom.
polit, emigrantov je vdrla na sedež po¬
slaništva sed. kom. romunske vlade v
Bernu in ga zasedla. V boju je bil težko
ranjen šofer, ki se je edini upiral, osta¬
li uradniki pa .so zbežali. Zaradi tega po¬
dviga rom. polit, emigrantov so rom.
kom. diplomatski predstavniki vložili
ostro protestno noto pri švicarski vladi.
Švicarska policija se pogaja s skupino
romunskih polit, emigrantov, ki imajo
zasedeno poslopje romunskega poslani¬
štva, da bi ga na miren način zapustili,
ti pa zahtevajo naj romunska kom. vla¬
da izpusti iz zaporov 5 njihovih vodil¬
nih tovarišev.

FLRJ: Rdeči maršal Tito se je vrnil
na “Galebu” skozi Reko v Beograd. Na
Reki je po izkrcanju izjavil, da “se Ju¬
goslavija ne bo priključila nobenemu
bloku” in da bo “sedaj prišlo do pove¬
čanja trgovine z Indijo in Burmo.” Ti¬
tovo ladjo je pričakalo ob vhodu v Ja¬
dransko morje nekaj jugoslovanskih
vojnih ladij, na Reki pa se je morala
za to priliko zbrati desettisoč glava
množica.

ZSSR: Maršal Bulganin, vojak, fi¬
nančnik in branilec Moskve ter župan
sovjetske prestolnice je bil na predlog
glavnega tajnika sovjetske KP Krušče-
va “enoglasno” izvoljen za novega
predsednik# sovjetske vlade. Malenkov
je dobil vlogo ministra za elektriko in
položaj predpredsednika vlade. Molotov
je ostal na svojem položaju zun. mi¬
nistra. Obrambni minister je postal
maršal Žukov, zmagovalec v Berlinu.
Spremembe v Moskvi so presenetile ves
zahodni svet. Zapadna obveščevalna
služba tudi tokrat ni mogla ugotoviti
borbe za oblast za kremeljskimi zidovi.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. II. 1955

Katoliški dijaki na i
svetnih Hiiiwrxal*

(Prispevek iz USA)

I.

Gornji napis naj naznači enega izmed
mnogih problemov, ki napravlja pregla¬
vice ameriškim katoličanom. Za bese¬
do problem ima najnovejši Slovenski
Pravopis naslednje domače označbe:
vprašanje, naloga, sporno vprašanje,
nedognanost, nejasnost. Takoj vidimo,
da beseda problem nima ozko začrtane¬
ga pomena. Naloga in sporno vprašanje
ali nedognanost sta lahko dve zelo raz¬
lični reči.

Verjetno je velika večina katoličanov
v Ameriki, ki besedo problem v zvezi
z napisom nad tem člankom jemljo v
ozkem pomenu: naloga! In svoje mnenje
povedo tako: Velika naloga katoličanov
v Ameriki je, da na vso moč svare kato¬
liško dijaštvo obojeg.a spola pred vpi¬
sovanjem na svetne univerze. Drugi del
njihove naloge pa je, da jih pregovarja
jo k študiranju na katoliških univerzah.
Neredko najdeš zapisano: Katoliški di¬
jak, ki se vpiše na gvetno univerzo
kljub temu, d,a bi lahko študiral na ka¬
toliški univerzi, naredi s tem smrtni
greh. Okoliščine utegnejo biti take, da
skupno z dijakom ali dijakinjo narede
smrtni greh tudi starši, včasih pa sa¬
mo starši.

Odkod to, da stoji pred mnogimi ka¬
toličani ta — naloga?

Na svetnih (javnih, državnih) uni¬
verzah prevladuje protiverski duh. V
učnih načrtih, v predavanjih poedinih
profesorjev, v premnogih dijakih, v vsem
ozračju univerzitetnega pouka in vzgo¬
je. S to ugotovitvijo je povedano vse.
Katoliški dijak se z vstopom na svetno
univerzo izpostavi veliki nevarnosti,
da bo zapravil vero in ž njo moralo.

To je jasna katoliška logika. Toda
tudi najstrožja katoliška logika mora
dopuščati izjeme. Ne iz načelnega polo¬
vičarstva, pač pa zaradi okoliščin.
Okoliščine so vsaj,dvojne vrste: 1.) Ni
dovolj katoliških univerz za vse katoli¬
ške dijake. 2.) In mnogi katoliški dija¬
ki si iz raznih razlogov ne morejo ure¬
diti svojih reči tako, da bi se vpisali na
katoliške univerze. Hočeš nočeš — mo¬
ram se vpisati na svetno univerzo, ali
se pa odpovem akademičnemu študiju.

Katoličani so se že glaoko vdali v
misel, da najbrž nikoli ne bo mogoče
ustanoviti dovolj katoliških univerz za
vse katoliško dijaštvo. Da se zavaruje
versko prepričanje katoliškega dijaštva
kljub dejstvu, da študirajo premnogi
fantje in dekleta na svetnih univerzah,
so ustanovili v območju svetnih univerz
katoliške “Newman Clubs”. Ti klubi
imajo svoje ime po velikem angleškem
konvertitu, poznejšem kardinalu New-
manu. Ti klubi imajo v bližini svetnih
univerz svoje hiše - — če hočete: Dija¬
ške domove. Načeluje jim duhovnik, ki
je na svoje mesto postavljen od škofa.
Gledajo na to, da je tak duhovnik za
svojo nalogo primerno izobražen. In na¬
loga ni majhna.

Newmanovi klubi skušajo pritegniti k
sebi vse katoliške dijake in dijakinje
dotične univerze. Nekateri, vsaj tu pa
tam, tudi stanujejo v teh Dijaških do¬
movih. Drugim so zmerom odprti pro¬
stori v Domu za sestanke, za razvedri¬
lo, za študiranje v večji dvorani, za di¬
skusije in posvetovanja. Duhovnik je
domala zmerom pripravljen, da spreje¬
ma dijake posamezno, posluša njihove
težave, jim svetuje, jim rešuje dvome
in pomisleke, sprejema pritožbe zoper
ta ali oni nezdrav pojav kjerkoli v ob¬
močju univerze. Marsikje tudi daje di¬
jakom posebno službo božjo ob nedeljah
in praznikih.

Pa to je šele ena stran njegove nalo¬
ge.

Kakor drži stike navzdol z dijaki in
dijakinjami, tako jih vzdržuje tudi na¬
vzgor — z vodstvom univerze, s pro¬
fesorskim zborom, pa še posebej s poe-
dinimi profesorji. Vrhu tega tudi z di¬
jaškimi združenji v okrilju univerze,
ki kot hska nimajo nič ali prav malo
skupnega z organizacijami katoliških
dijakov. Neredko je voditelj Newmano-
vih klubov celo dobrodošel, da postane
profesor na isti univerzi in predava po
svoji uvidevnosti kaj iz verstva, mora¬
le ali kaj drugega takega.

Poedine univerze so, ki im^jo tako
Veliko število katoliškega dijaštva, da
en sam duhovnik nikakor ne zmaguje
svoje naloge. Dajo mu v pomoč asisten¬
ta, celo dva, če more škof pogrešiti to¬
liko svoje duhovščine. Newmanovi klu¬
bi širom Amerike so med seboj pove¬
zani v združenje in imajo še posebna
pravila in statute. Voditelji se od časa
do časa shajajo na zborovanja in se po¬
svetujejo o svojih problemih, na kar
je potem potom časopisja in obravnav

Dr. M. Krek o Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za 1955

Od g. dr. Mihe Kreka, predsednika
NO za Slovenijo, smo prejeli pismo. V
njem nam potrjuje prejem Zbornika-
Koledarja Svobodne Slovenije za 1955 in
nam sporoča o njem naslednje svoje
mnenje:

“Zbornik Svobodne Slovenije za leto
1955 je naš spomenik, ki smo nanj go¬
tovo lahko izredno ponosni.

270 strani izvirnega slovenskega tiska
izpod peres naših najboljših kulturnih
ustvarjalcev je naroden zaklad.

Odpri, kar hočeš, beri, kar ti je dra¬
go; pesem ali drug leposlovni sestavek,
dokumente našega življenja, slike , o
skupinah v izgnanstvu in med naseljenci
ali s Koroške, Goriške in Trsta, ali
spremljaj naše športnike ali si ogleduj
popis podob naših izrednih mož in žena,
zgledov naših, ali čitaj razmišljanja
znanstvenikov o perečih problemih se¬
danjosti ali se uči iz jasnih in živih pre¬
gledov stanja v domovini, vse ti bo v
zadoščenje, če je v tebi le še količkaj
slovenske ljubezni.

Knjiga je predragocen Zbornik, je
ogledalo, ki kaže slovenski obraz in sr¬
ce in mišljenje tako popolno in vse¬
stransko kot nikjer nobena druga knji¬
ga ne. Čeprav je knjiga slovenskih dru¬
žin, napisana za nas vse, je tako pestra
ir, bogata, da se vsak v njej uči in infor¬
mira in kdor bo kdaj kasneje delal po¬
pis življenja Slovencev v teh dneh, ni¬
kjer ne bo našel boljšega gradiva kot v
tem Zborniku. To je naša knjiga traj¬
ne vrednosti.

Sedem Zbornikov so nam že oskrbeli
uredniki in založniki Svobodne Sloveni¬
je, sedem najboljših spričeval sloven¬
skih talentov in pridnosti ,sedem dra¬
gocenosti v bedni dobi emigrantstva.

Tisk slovenske protikomunistične e-
migracije je sploh na razveseljivi višini
v vsakem oziru. Za čuda mnogo ga je in
dober je kar na splošno. A vsakoletna iz¬
daja Zbornika Svobodne Slovenije stre¬
mi za tako popolnostjo in mnogo¬
vrstnostjo, da se mi zdi, da bi izgubili
vrh in krono naše tiskovne kulture, če
bi Zbornika ne bilo.

Trdno upam in pričakujem, da tako
cenijo to knjigo vsi Slovenci, da bo
Zbornik Slovenije v vsaki naši družini,
v vsakem domu, vsaki naši knjižnici in
da ga bomo z združenimi močni ohrani¬
li tudi v bodočih letih.”

V pismu glavnemu uredniku Zbornika-
Koledarja Svobodne Sloverfije g. Milošu
Staretu g. dr. Miha Krek tudi če¬
stita vsem članom uredniškega odbo¬
ra, ki so pri tej knjigi sodelovali.
Predvsem g. Jošku Krošlju, ki je
dolge mesece sodeloval z g. Milošem
Staretom tudi pri vseh pripravljalnih
delih za Zbornik-Koledar, zatem dr. Ti¬
netu Debeljaku, ki je pomagal zlasti pri
uredjevanju leposlovnega dela, četudi je i
bil tedaj še v službi izven Buenos Airesa !
ter gg. Pavletu Kantu in Pavletu Faj¬
digi za vso njuno vnemo ter delo pri
izdanju te pomembne knjige slovenskih
emigrantov v svetu.

j teri so bili navzoči zastopniki vseh po¬
litičnih strank, strokovnjaki in šolski
praktiki. Pod vodstvom g. deželnega
glavarja so se skoraj soglasno izrekli
za ohranitev in dosledno izvedbo od¬
redbe.

Narodni svet koroških Slovencev Vas,
spoštovani gospod minister, naproša, da
v polnem obsegu poskrbite za izvedbo
odredbe od 3. oktobra 1945.

Narodni svet ugotavlja, da se pri ime¬
novanjih šolskih vodij na dvojezičnih
šolah ne upoštevajo določila omenjene
odredbe. Imenovane so bile za vodje šol
osebe brez znanja slovenščine. Od teh
šolskih upraviteljev se je sicer zahteva¬
lo, da polože v teku dveh let izpit iz
slovenščine, vendar je predpisani rok
že davno potekel, ne da bi dotični izpi¬
te polagali.

Na dvojezičnih šolah so bile nastav¬
ljene še v teku tega leta učne moči brez
znanja slovenščine kljub temu, da je bi¬
lo na razpolago usposobljeno domače
učiteljstvo.

žalostno je, da mora Narodni svet ko¬
roških Slovencev ugotoviti, da nepo¬
sredno pristojni šolski nadzorni organi
izvedbe šolske odredbe od 3. 10. 1945 ne
podpirajo v zadostni meri in to delno za¬
radi tega, ker niso zmožni drugega de¬
želnega jezika. Da bi se temu neznosne¬
mu stanju odpomoglo, predlagamo spo¬
jitev vseh dvojezičnih šol v enoten
nadzorni okoliš glede uprave, pedagogi¬
ke in personalnih vprašanj.

Ob odhodu iz Celovca je prosvetni
minister dr. Drimmel podal naslednjo
izjavo:

Koroški Slovenci v borbi zn  svoje pravice

Avstrijski prosvetni minister dr. Drim¬
mel je pred nedavnim obiskal Koroško,
da se seznani s problemi dvojezičnega
šolstva. Ob tej priliki sta ga obiskala
člana Narodnega sveta koroških Sloven¬
cev dr. Tischler in dr. Inzko. Oddala sta
mu spomenico, v kateri je problem dvo¬
jezičnega šolstva prikazan takole:

Šolska odredba od 3. oktobra 1945
vsebuje glede učnega jezika razmerje
približno 1:3 v prid nemščini. Iz tega
je razvidno, da se poučuje na vseh šo¬
lah, kjer upoštevajo 100% to odredbo
■— takih šol je žal le malo — tričetrt
pouka v nemškem in četrt v slovenskem
jeziku.

Opozarjamo tudi na dejstvo, da je bi¬
la odredba izdana 1. 1945 po soglasnem
sklepu zastopnikov vseh strank.

Opozarjamo na to, da se je avstrijska
delegacija še posebno sklicevala pri
vseh mednarodnih razgovorih glede

državne pogodbe ravno na to odredbo.
S tem se je priznalo pred mednarodnim
forumom, da so Slovenci tu, da je Av¬
strija dejansko voljna tudi Slovencem
nuditi možnost izobrazbe v njihovem
materinem jeziku. Mnenja smo, da je ho¬
tela avstrijska delegacija še prav poseb¬
no poudariti, kako je trdno odločena na¬
ložiti obema narodoma v južnem delu
Koroške iste dolžnosti glede obeh dežel¬
nih jezikov.

Opozarjamo na zborovanje učiteljev
dvojezičnih šol, ki ga je sklical 8. sep¬
tembra 1951 gospod deželni glavar. Na
tem zborovanju so se učitelji strnjeno
izrekli za ohranitev in izvedbo šolske
odredbe ter so naslovili na deželno vlado
prošnjo, naj ne pusti motiti konstruk¬
tivnega dela učiteljstva na dvojezičnih
šolah s političnim rogoviljenjem.

Opozarjamo na anketo v prostorih
deželne vlade 6. oktobra 1953, pri ka-

v njem opozorjena tudi vsa ameriška
javnost, katoliška in nekatoliška — če
se hoče za stvar pozanimati.

Utegnilo bi se misliti, da je vse to
dovolj. “Naloga” je izpolnjena tudi gle¬
de izjemnih primerov, ki. smo jih zgo¬
raj omenili kot take, ki jih zaradi oko¬
liščin moramo dopustiti, radi ali nera¬
di.

Vendar izvemo, da je naloga tpko ve¬
lika, da je treba besedo “problem” v
tej zvezi tolmačiti tudi v smislu “ne¬
dognano vprašanje”. Celo “sporno” ga
skoraj moramo imenovati.

Seveda tak problem ni kar naprej da¬
leč v ospredju v mislih ameriških kato¬
ličanov. Je obenem ž njim preveč dru¬
gih podobnih ali sorodnih problemov, ki
prav tako zahtevajo zase pozornost jav¬
nosti. Od časa do časa pa morajo dru¬
gi problemi v ozadje in v ospredje sto¬
pi naš problem. Včasih obrnejo posebno
pozornost nanj samo katoliški krogi^
drugič prostest^mtovski, tretjič čisto
posvetni, bi rekel.

Tako se je posebej zopet enkrat poza¬
nimala za ta problem tedenska revija
AMERICA, splošno znana med katoli¬
čani vsega sveta. Izdajajo jo jezuitje.
Prinesla je skoraj zaporedno dv^ član¬
ka in skušala problem osvetliti z vseh
strani v luči najnovejšega položaja.
Napisala sta svoje misli dva strokov¬
njaka, pa ne eden ne drugi ni imel na-
mer>,a, da naj bi bila beseda, kot je po¬
stavljena v članku, zadnja v tej zadevi.
Oba sta priznala, da v tej reči za kato¬
ličane ni zgolj neka ‘naloga’, ampak
stvar ostane še nadalje med nami kot
‘problem’ — nekako nedognano vpra¬
šanje. Morda celo ‘sporno’.

Oba člankarja sta priznala, da resna
nevarnost za katoliške dijake na svet¬
nih univerzah še zmerom obstoji. Na¬
vedla sta konkretne zglede. Posebno
prvi. že sam naslov njegovega članka
pove veliko: Inteligentje spodkopavajo
versko prepričanje. V mislih ima pro¬
fesorje in celokupno vzdušje na svetnih
univerzah. Njegova izvajanja so ne¬
kako izzvenela v misel in prepričanje:
Naša naloga je, da svarimo katoliško
dijaštvo pred vstopanjem na svetne uni¬
verze. če ni bila misel povedana prav v

takih besedah, si jo je pa bralec moral
ustvariti v sebi.

Drugi članek je nekako kritiziral pr¬
vega. Ni imel v mislih, da je treba vse
zavi-eči, k,ar je prvi napisal. Daleč od
tega! Vendar — morda hi bilo treba
naš problem le malo drugače v roke
vzeti, člankar jemlje v poštev neko
tretje mnenje, ki se je tudi že pojavilo
med katoličani: Ali se bomo za zmerom
odtegovali sodelovanju z drugoverskimi
ali brezverskimi Amerikanei? Ali naj
katoličani bomo zmerom popolonoma
zaplankami? Ali naj kar naprej živimo
v nekem getu? Ali bi ne kazalo, da se
lotimo problema na drug način? Ali je
res treba samo na to misliti, da se naše
katoliško dijaštvo na svetnih univerzah
izpostavlja nevarnostim glede vere in
morale ?Kaj pa ko bi stvar obrnili in
dejali tako: Katoliški dijaki naj se vpi¬
sujejo na svetne univerze z namenom,
da bodo tam krepko nastopili kot kato¬
ličani in zanašali v posvetno vzdušje
univerz katoliškega duha?! Namesto
da bi mi samo svarili in zmerom stali na
obrambnih zidovih, skušajmo rajši vzgo¬
jiti kader močnih katoliških dijakov in
dijakinj, ki bodo “nevarni” nekatoliča-
nom, namesto da bi samo prežali, kje
je nevarnost in — bežali pred njo...

Spet treba reči, da misel ni bila po¬
vedana s takimi besedami kot tukajle.
Vendar se bralec ni lahko otresel vtisa,
da so bile v članku take misli. Vsaj
bralec, ki je že poprej kdaj bral razpra¬
ve “za in proti” in vedel, da je bila ta¬
ka misel že poprej kje izražena, je mo¬
ral razumeti, kaj člankar misli.

Revija AMERICA je odprla svoje pre¬
dale za nekako anketo. To se pravi,
razni drugi naj bi povedali k stvari svo¬
je misli. Zlasti tudi katoliški dijaki sa¬
mi. Problem kot tak je splošno priznan,
anketa naj ga skuša posebej osvetliti z
ene in druge strani.

V prihodnjem članku bom navedel par
izjav in misli, ki so bile natisnjene v
reviji AMERICA nekaj tednov pozneje.
Kajpada, rešitve tudi anketa ni prinesla
in tega tudi nihče ni pričakoval. Mogla
je biti samo spodbuda zp nadaljnje raz¬
mišljanje. Oba.

“Kot član vlade moram najprej ugo¬
toviti, da sloni ureditev dvojezičnega
šolstva na Koroškem na odredbi iz leta
1945. Ta odredba pa nima svojega izvo¬
ra izven dežele, marveč je, ker je bila
odrejena pred decembrom 1945, del
notranje avstrijske zakonodaje in vsi
prizadeti so na to odredbo vezani, dokler
ni spremembe. Na to niso vezani samo
starši, marveč tudi vsa šolska uprava
in učiteljstvo. Kot zagovornik postav¬
nega reda v državi moram stati na tej
zakoniti podlagi in moram pri vsem spo¬
štovanju čustev apelirati na demokratič¬
no disciplino vseh prizadetih, ki more
biti edino merodajna, če hočemo v
državi urediti tako težka vprašanja”.

Zaprisega guvernerja

Franha  J. Lauscheta

V Columbusu, glavnem mestu sever¬
noameriške zvezne države Ohio, je bil
dne 10. jan. zaprisežen guverner Frank
J. Lausche, ki je bil, kot znano, že pe¬
tič izvoljen za guvernerja te države.
Slavnost je bila v vladni pal,ači. Invo-
kacijo je govoril škof metodistovske cer¬
kve Rev. Hazen G. IVerner. Močan zbor
dijakinj je zapel “Ave Maria”. Po mo¬
litvi rabina Jerome D. Folkmana je gu¬
verner Lausche prisegel pred predsed¬
nikom Vrhovnega sodišča države Ohio
Weing,ar,dtom. Med prisego je guver¬
nerjeva roka počivala na 6 poglavju, 8
vrsti svetega pisma Stare zaveze, kjer
so zapisane naslednje besede preroka
Miheja: “On ti je pokazal, človek, kaj je
dobro ,k,aj zahteva Gospod od tebe, da bi
delal pravično, ljubil usmiljenje in po¬
nižno stopal ob Bogu”. Zbor deklet je
nato odpel Oče naš, župnik kat. cerkve
sv. Jožefa v Columbusu Msgr. Harry C.
Connelly je pa guvernerja Lauscheta
blagoslovil z besedami: “O Bog, blago¬
slovi vsa leta, vse mesece in vsako uro
našega ljubljenega guvernerja!”

Zaprisegi guvernerja Lauscheta, ki
je sedaj 59 let star, so poleg njegove
soproge Jane, njegovih bratov in pri¬
jateljev prisostvovale številne odlične
severnoameriške politične osebnosti.

Komunistom Je samo
zn  oMast

Slovenska izseljenska matica v Ljub¬
ljani je izdaja Izseljenski koledar za
1955. O njem pravi januarska številka
“Naše luči”, ki izhaja v Celovcu v za¬
ložbi Mohorjeve družbe za slovenske
izseljence v Zahodni Evropi naslednje:

“V novem Izseljenskem koledarju
1955, ki je podoben lanskemu, poudarja
uvodni članek, da vrši Izseljenska ma¬
tica še neko posebno poslanstvo med
Slovenci v tujini: nagovarjati jih, da bi
na ta ali oni način podprli rdeči režim
v domovini, da bi se vzdržal še naprej.
Matica nima namena prepričevati, da je
v Jugoslaviji vse zlato, tudi nima name¬
na spreobračati, da bi izseljenci postali
rdeči. Naj mislijo, kar hočejo, piše, da le
na kakšen način pomagajo rdečim” do¬
ma, da ostanejo na oblasti. Kdor pa med
izseljenci odkriva te rdeče mreže, temu
bodo dali naziv: izdajalec.”

ARGENTINA

V Argentini se je mudil dva dni na
prijateljskem obisku podtajnik OZN
in nosilec Nobelove mirovne nagrade
Ralph Bunche. V Buenos Aires,je bil
sprejet tudi pri predsedniku republi¬
ke generalu Juanu D. Peronu.

Na povabilo argentinske vlade bo
prispel v marcu na uradni obisk v
Argentino minister za vojno morna¬
rico Združenih Ameriških Držav
Charles Thomas. V Argentini se bo
mudil od 18. do 23. marca.

Fabricas obreras cerveceras Argen-
tinas S. A. so prevzele od države za
300 milijonov pesov vse pivovarne v
Argentini, ki so prej pripadale in¬
dustrijski grupi Bemberg. Navedena
družba, ki je prevzela prejšnje Bem-
bergove pivovarne v Argentini, pred¬
stavlja delavstvo, zaposleno v pivo¬
varniški industriji. Prevzemu pivo¬
varn po novih lastnikih je v Quilmesu
prisostvoval tudi predsednik republi¬
ke general Juan D. Peron.

Diplomatski predstavniki ameriških
republik so povabili zun. ministra dr.
Remorina na prijateljsko večerjo,
kjer ga je v imenu svojih tovarišev
pozdravil severnoameriški veleposla¬
nik Albert Nufer. V imenu vseh se
mu je zahvalil za številne pozornosti,
ki jih zun. min. dr. Remorino izkazo-
je diplomatskim zastopnikom ostalih
ameriških republik ter za vse njego¬
vo dela za še tesnejšo povezavo teh
držav v mirnem medsebojnem sožitju
in razumevanju. Nazdravil je tudi
predsedniku republike generalu Pero¬
nu ter argentinskemu narodu.

V izvajanju določil II. petletnega
gospodarskega načrta je argent. vla¬
da sklenila dogovor z nemškimi fir¬
mami Hanomag, Fahr in Deutz o u-
vozu potrebnih strojev in naprav za
izdelavo poljedeljskih traktorjev. Vse
tri firme so se obvezale, da bodo še
v teku let. leta izdelale najmanj
13.200 traktorjev. Vse tri firme so v
novo podjetje v Argentini vložile
1000 milijonov pesov. Ta znesek mi¬
slijo uporabiti izključno za dokončno
namestitev strojev in njih sprožitev
v pogon. Poleg tega je argent. vlada
dovolila še uvoz 5376 izdelanih trak¬
torjev v skupni vrednosti 23 milijo¬
nov dolarjev. Te traktorje morajo
imenovane firme vkrcati najkasneje
do 31. marca t. 1.

Po novi pogodbi bo vrednost izme¬
njanega blaga med Argentino in Fin¬
sko v prihodnjih treh letih dosegla
višino 100 milijonov dolarjev. — Med
Argentino in FLRJ je bil podpisan
dopolnilni trgovski sporazum v viši¬
ni 8.730.000 dol.

V novem šolskem letu, ki se bo v
Argentini začelo 1. aprila in zaklju¬
čilo 30. novembra, bodo zimske počit¬
nice od 11. do 15. julija.

Argentina ho v marcu zvišala ceno
mesa za izvoz. To je v Londonu izja¬
vil argent. minister za kmetijstvo in
živinorejo Sr. Hogan.

Skupina andinistov iz Tucumana se
je povzpela na vrh 6.880 m visoke
gore Los Ojos del Salado v kordi-
Ijerskem predelu province Catamar-
ca. Ta gora je za 100 m višja od
Aconcague.

Ledolomilec General San Martin je
v argentinskem antarktičnem področ¬
ju na jugu naletel na ogromen lede¬
nik. Dolžina ledenika je bila približ¬
no taka kot je razdalja od Bs. Aire¬
sa do Mar del Plata, površina pa o-
koli 700 kvadratnih km. Kapitan lad¬
je se je s spretnim manevriranjem
ladje izognil nevarnemu ledenemu
objemu, v katerem bi se bil lahko zna¬
šel ledolomilec, ker bi mu tako
ogromna ledena gora zaprla vse mož¬
nosti za izhod.

Prebivalstvo na področju Bs. Aire¬
sa je v zadnjih vročih poletnih dneh
porabilo dnevno več kot en milijon
kubičnih metrov vode. Poraba vode
v Bs. Airesu narašča iz leta v leto.
Tako 'so je v letu 1950 porabili
460,112.830 kub. m. t. j. mesečno
38.342.725 kub. m., v letu 1951 je po¬
raba vode mesečno padla na količino
36.767.766 kub. m., v letu 1952 se je
pa dvignila na 39,425.325 kub. m., v
letu 1953 se je povzpela že na
40.499.955 kub. metrov. V prvih sed¬
mih mesecih leta 1954 je poraba vo¬
de v Bs. Airesu znašala v januarju
43.480.950 kub. m, v februarju je na¬
raščala in je v marcu dosegla višino
44.704.842 kub. m. Najvišja dnevna
poraba vode v tem času je znašala
1,496.102 kub. m in najmanjša
1,302.749. Od leta 1953 dalje dnevna
poraba vode na področju Bs. Airesa
ni nikdar padla pod 1,200.000 kub. m.,
ampak je vedno višja.

Buenos Aires, 17. H. 1955

ilovice iz

Komunisti v Sloveniji sami priznava¬
jo, da se njihove organizacije na deže¬
li ne morejo razviti ter da med ljud¬
stvom nimajo nobene zaslombe. To je
tudi javno potrdil neki Franc Simo¬
nič, tajnik okrajnega odbora Zveze
komunistov v Celju na sestanku okraj¬
nega odbora Socialistične zveze delov¬
nega ljudstva. Za organizacije SZDL
na Vranskem, v Šmarju in drugod je de¬
jal, da “nezasluženo nosijo ime napred¬
ne in borbene organizacije”. Očita jim,
da namesto da bi delale “za koristi ce¬
lotnega prebivalstva in za, napredek,
stojijo v vrstah reakcionarnih sil in bra¬
nijo lokalistične ter osebne tendence”.
.Svojo pritožbo nad nedelavnostjo kom.
organizacij je zaključil z ugotovitvijo:
Zadnje razprave okoli ustanavljanj^ ko¬
mun so pokazale, da mnoge organizaci¬
je SZDL pa tudi Zveze komunistov, ne
razumejo demokratičnega centralizma.
Zato bo treba zlasti zaradi demokraci¬
je same, najodločneje rešiti tudi to vpra¬
šanje. Organizacije SZDL ne bodo ime¬
le nobene škode, če bodo pri uresničenju
načel demokratičnega centralizma od¬
padli anarhisti. V okraju je tudi še ne¬
kaj organizacij SZDL, ki novih član¬
skih legitimacij sploh ne potrebujejo.
Med temi so organizacije na Gomilskem,
v Ločah, v Slivnici, Šempetru, Vitanju
ter seveda na Vranskem! Tej ugotovitvi
je vsak komentar odveč”.

V Ljubljani mislijo letos slovesno
praznovati desetletnico “osvoboditve”.
Ob tej priliki bo tudi proslava 60 letnice
slovenske Moderne. Poleg predavanj,
umetnostnih razstav, koncertov in knjiž¬
nih izdaj, je v načrtu tudi preureditev
stare cukrarne, v kateri so v dijaških
letih stanovali in hirali Dragotin Ke¬
tte, Josip Murn-Aleksandrov, Ivan Can¬
kar in Oton Župančič. Ob obletnici Ke¬
ttejeve smrti dne 26. aprila mislijo vsem
štirim v cukrarni odkriti spominsko
ploščo.

Zakon o obveznem ustanavljanju o-
troških vrtcev so .napovedali na zaseda¬
nju Sveta za prosveto in kulturo LRS
v Ljubljani. Na sestanku so člani tega
odbora tudi prijemali referenta, češ, da
njegovo poročilo “ni obsegalo vprašanja
političnega in svetovnonazornega profi¬
la naših vzgojiteljev, zlasti srednješol¬
skih profesorjev”. Posamezni govorniki
so tudi opozarjali na kritično stanje v
študentskih in dijaških domovih ter
menzah-

Umrli so. V Ljubljani: Ela Stember-
ger, roj. Reš, Angela Lah, roj. Lavrin,
Karel Petrin, žel. upok., Ivanka Žigon,

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
nimajo še plačane naročnine za leto 1954,
prav lepo prosimo, da nam jo takoj pla¬
čajo.

Naročnina za leto 1954 je znašala:
Pri enkratnem plačilu $ 70.—. Pri plače¬
vanju v obrokih $ 38.— za pol leta in
$ 20.— za četrt leta. Vsak naj prispeva
vsaj 10.— pesov za tiskovni sklad zara¬
di zvišanja tiskarskih stroškov.

Naročnino plačajte na Victor Marti-
nez 50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro
postal). Ne odlašajte s plačilom!

roj. Čamernik, upok. Tob. tovarne, dr.
Jože Jakša, prof. Kati Planinc, Fran¬
čiška Albreht, Jakob Leskovec, Eme-
rik Kirschner, mestni uslužb. v p.,
Frančiška Mučič, roj. Podgornik, Er¬
nest Janžekovič, Jože Hojkar, novinar
v p., Ivana Belič, roj. Baber, Vekoslav
Bavdek, uslužb. podjetja Slovenija Les,
Jakob Pajk, mes. pomočnik, Marija Paj-
sar, roj. Keber, Janez černec, žel. u-
službenee, Janko Grašič, žel. uslužb. v
p. Jože Kocjan, Elza Matjašič, upok.
Tob. tovaime, Mibael Možina, grobar v
p., Karel Kastelic, rud. upok. v Trbov¬
ljah, Marija Prosenc, dipl. babica v
Zagorju, Marija Verderber, roj. Flore-
nini v Celju, Angela Jurkovič, roj. Erja¬
vec v Vižm^rjih, Marija Purkart v Za¬
gorju, Ivan Velepec iz Beričevega, Zo¬
ra Blinc, učit, v p. na Vinici, Milka Ju¬
vančič, uradnica Poštne hran. v p., Albi¬
na Laharnar, roj. Černe, vdova po dvor¬
nem svetniku dr. Petru 'Laharnarju,
Ivan Ambrožič, sedlarski mojster v
Brezovici pri Ljubljani in Marija Bla-
gotinšek, roj. Regoršek v Celju.

Zdravstvene oblasti v Sloveniji so u-
gotovile naraščanje tuberkuloze na Go¬
riškem. Za okrevajoče tuberkulozne bol¬
nike mislijo urediti letovišče na Stari
gori pri Gorici.

Krompir v Sloveniji je poleg dose¬
danjega sovražnika koloradskega hrošča
dobil še novega-rak,a. To bolezen na
krompirju so čisto slučajno odkrili v
neki hribovski vasi nad Jesenicami. So¬
dijo, da je ta bolezen na krompirju raz¬
širjena tudi še po drugih krajih.

V Ljubljani so odprli stomatološko kli¬
niko.

Zapori v Titovini so še vedno polni.
V njih še vedno trpi na tisoče in tisoče
nasprotnikov sedanjega komunističnega
nasilnega režima. To potrjuje amnesti¬
ja, ki je bila izdana za “dan republike”
dne 29. novembra, ko je bilo z amnesti¬
jo 3.600 osebam kazen ali oproščena ali
pa znižana.

V Zagrebu živi 25.000 Sloyencev. Ta¬
ko poroča ljb. tisk. Njihovo kulturno
središče je “Slovenski dom”. Na za¬
grebški univerzi pa študira okoli 200
slovenskih visokošolcev.

Slovenski vremenoslovci so v Ljublja¬
ni ustanovili Društvo metereologov Slo¬
venije.

Proizvodnjo in prodajo vina mislijo
doma urediti z zakonom o vinu. Klimat¬
ski pogoji v Sloveniji, Dalmaciji, Srbiji
in drugod so za vinogradništvo tako do¬
bri, da bi lahko pridelovali vse vrste
vina, ki po svoji kvaliteti ne bi prav nič
zaostajala za francoskimi. Pa ne posve¬
čajo pozornosti kvaliteti, ampak gledajo
samo na količino. Povrh vsega pa so se
začela pojavljati na trgu ponarejena
vina. Zaradi tega je padla potrošnja
vina tudi doma. Med tem, ko se je pred
vojno potrošilo okoli 28 litrov vina let¬
no na osebo, znaša sedaj potrošnja sa¬
mo 20 litrov, medtem, ko je v Švici 34,
v Madžarski 35, v Grčiji 49, v Italiji 77,
v Franciji 126 litrov. Na kvaliteto jugo¬
slovanskih vin slabo vpliva tudi vse
večje širjenje hibridnih vinogradov. Ti
so leta 1939 zavzemali okoli 7.7 % celot¬
ne površine vinogradov z državi, sedaj

SVOBODNA SLOVENIJA

pa zavzemajo že okoli 18%. V Sloveniji
je n. pr. 5.000 ha hibridnih vinogradov.
Vinogradništvo je za Jugoslavijo veli¬
kega pomena, ker se z njim preživlja
nad en milijon prebivalcev, daje pa let¬
no okoli 22.6 milijard skupnega produk¬
ta jug. kmetijstva. K novemu zakonske¬
mu načrtu o vinu je zvezni izvršni svet
dal še svoje pripombe.

V razpravi o problemih gospodarskih
deliktov na kongresu pravnikov v Beo¬
gradu je Bogdan Perovič navajal, da je
bilo odkritih v prvi polovici lanskega le¬
ta gospodarskih deliktov za več ko 400
milijonov. Iz ankete v 641 podjetjih z ne¬
kaj nad 24.000 delavcev in nameščencev
pa je bilo 2371 uslužbencev obsojenih
zaradi gospodarskih prestopkov. — Na
kongresu pravnikov v Beogradu se je
med drugimi tudi dr. Ivan Murko zavze¬
mal za.kodifikacijo sedaj veljavnih go¬
spodarskih predpisov v Jugoslaviji.
Predlagal je, naj bi v času, dokler bo
delo za kodificiranje gospod, predpisov
trajalo, spopolnjevali razne vrzeli v za¬
konodaji. Med drugim je zatrjeval, da

Cerklje na Gorenjskem, Tuhinjska do¬
lina, Hinje, Dev. Marija v Polju, Višnja
gora z okolico, št. Vid pri Stični, št.
Rupert in Prečna, Kamnik in Žužem¬
berk so kraji, katerih najbolj grozni tre¬
nutki so popisani v knjigi msgr. škerb-
ca “Krivda rdeče fronte”. Knjigo dobite
v Dušnopastirski pisarni za 17.— pesov.

Slovenci v

tSuenos Aires
PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”
Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

Velika Družabna prireditev

Duhovnega življenja je bila letos v
nedeljo, 13. februarja popoldne na slo¬
venski Pristavi v Moronu. Bila je na¬
povedana že za nedeljo, 6. februarja t.
]., a so jo morali preložiti zaradi sla¬
bega vremena. Pa tudi za zadnjo ne¬
deljo še ni bilo nič gotovo, če se bo
zabavna prireditev sploh mogla vršiti.
Po prejšnjih vročih in soparnih dneh, je
nastopilo deževje, še v nedeljo dopoldne
je bilo kazno, da se ho vsak trenutek
vlila ploha. Popoldne pa se je vreme
le zjasnilo.

Kljub nestalnemu vremenu je bila
ualežba na prireditvi zelo lepa. Nad 700
prijateljev revije Duhovno življenje se
je odzvalo vabilu prirediteljev ter po¬
hitelo na slovensko pristavo v Moron.

Na Pristavi je bilo živahno vrvenje.
Mladina je imela dovolj prilike za za¬
bavo. Spored je obsegal naslednje točke:
Bogat srečolov — nad 500 dobitkov •—,
metanje obročkov, zabijanje žebljev, in
nagradno streljanje. Najlepši dobitek
pri srečolovu je bilo novo moško kolo.
Dobil ga je g. Ivan Oblak iz San Justa.
Pri nagradnem žrebanju za naročnike,
ki so imeli do začetka zabavne priredi¬
tve plačano naročnino Duhovnega živ-

Najlepše darilo

je

Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije

je nujno potrebna izdelava zakona o e-
lektrifikaciji ter o rudarstvu.

Mariborsko gledališče je začelo svo¬
jo letošnjo sezono s Shakespeare-jevim
“Othelom. Režiser Fran Žižek je ob
tej priliki spremenil Shahespearejevega
tragičnega junaka v “borca za novi, pra¬
vičnejši svet, kjer naj bi vrednost sodili
po človeških delih, ne pa po veri ali ra¬
si”. Tudi Desdemona se je po Žižkovem
mnenju otresla “srednjeveških predsod¬
kov”. Oceno o uprizoritvi Othela je na¬
pisal v Slov. Poročevalcu Jože Javor¬
šek. Režiserjeve samovolje ne odobrava
ter med drugim pravi: “Izganjati lju¬
bosumnost iz tragedije o Othelu se pra¬
vi; odvzemati uprizoritvi bistveni ele¬
ment. In ker se režiser ni posvetil psi¬
hološkim problemom ljubosumnja, je
Zanemaril genialni ustvarjalni sijstem
vzvodov, ki prožijo prizore in tirajo
zgodbo o Othelu v tragedijo”. Na dru¬
gem mestu pa še povdari “Nam se zdi
cesta, po kateri hodi Shakespeare v svo¬
jem Othelu edino pravilna in zato tudi
njemu smer branimo”.

naročajta šn širite
Svobodno Slovenijo

Argentini

ljenja za tekoče leto, je vzbujala po¬
zornost električna stenska ura, v vsem
je pa bilo 20 dobitkov. Sreča je bila tu
najbolj naklonjena g. Tonetu Krajniku,
prav tako iz San Justa, ki je dobil to
uro.

Za odrasle je bilo prostora dovolj pri
mizah. Ob izvrstni postrežbi deklet in
fantov ter ob prijateljskem pomenku z
znanci so vse prehitro minevale ure,
ki jih je sladila še prijetna glasba in
petje s slovenskih plošč. V večernih
urah so se vsi udeleženci zadovoljni
vračali domov.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Družabna pravda. Štev. 87. Vsebina:
Naša pota in naš cilj (Dr. Ivan Ahčin);
Valor moralizador del trabajo y la pro-
kat. delavstva v ZAD Dr. Miha Krek) ;
Več sposobnih voditeljev! (M. škerbec);
Več sposobnih voditeljev! M. škerbec);
Zaposlenost v LR Sloveniji (Janez Ar¬
než) ; človek v sodobem gospodarstvu
(Avgust Horvat); črni komunizem
(F.D.); Iz domovine; Po svetu; Proš¬
nja našega škofa; Odmevi naših napo¬
rov.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. Dne 1. februarja
1955 se je rodil v družini g. Franca
Lobnika in njegove žene ge Marije, roj.
Homovc sinček, ki je bil krščen na ime
Peter. Čestitamo!

S§a.m Martin

Družabna prireditev “Slovenske Be¬
sede” je preteklo soboto zvečer priva¬
bila lepo število slovenskih rojakov v
obširne in prijazne prostore športnega
kluba “Villa Exeelsior” v Lourdesu.
Vsa prireditev je potekala v veselem

NARTE VELIKONJA (3)

Viiarska polena

Kolovoz je zavil mimo znamenja ob
poti in nad znamenjem je bila strma
goljava na pobočju.

“Kako se zmerom zdrzne Pram ob tem
znamenju!” mu je šlo skozi možgane.
“Ne bo te ne!” je udaril jezno po živali
ter zdrčal mimo. Za znamenjem je za¬
pazil sled ročnih sani.

“In mene tudi še zmerom prime na
tem kraju. Zmerom, In zmerom huje.
Da naj se sam ovadim! Ali sem sam
kriv? če me je izzval! Takšen sem! In
zdaj je leto dni od tega in mene ta
reč mrvi. In me bo grizla, dokler se sam
ne izdam. Da bi ne bilo še tako zgodaj!
Jaz ne morem živ v grob!”

Solnce je sijalo z jasnim bleskom na
novo zapadli sneg, ki se je še držal kot
volneno ogrinjalo vej in vrhov. Konja
sta mlela v celo, kakor da gresta po ku¬
pu bele moke, in izpod kopit in sani je
pršelo tisoč svetlikajočih se iglic. Zdaj
se je s šumom otreslo s pripognjene ve¬
je belo ogrinjalo ter se sesulo na tla,
zdaj se je pokadilo ob saneh, ko se je
veja zadela konj.

“Jaz ne morem živ v grob!”

Ta misel mu je vrtala v možgane ka¬
kor črv in kakor odmev ji je odgovarja¬
la druga, ki mu je kot pijavka sedela ob
srcu:

“Danes je obletnica!” je zamišljeno

dejal sam pri sebi.

“Danes je obletnica!”

Tine se je zdrznil, da so mu padli va¬
jeti iz rok. Ko da je spregovorila nje¬
gova misel. Ozrl se je. Nad njim je na
stezi stal Blaž, držeč za sani suhega
dračja v zametu. Kakor duh se je zdel
med grmovjem in glas se mu je čudno
tresel.

“Obletnica!” je ponovil.

“Ti in tvoja obletnica!” se je zavedel
Tine. “čemu se mi nastavljaš na pot
ter me zalezuješ! Kaj hočeš, povej!”

In na sencih so mu nabrekle žile od
jeze in razburjenja, ko je z vso silo
ustavil konje.

“Vedel sem, da prideš danes sem. Ka¬
ko bi ne? Vsakdo pride, kjer je njegov
greh!”

“ Franca me je poslala! Kaj meni
mar ti in tvoja obletnica!” je navidez
malomarno naglo dejal Tine.

“Ne tako, Tine, ne tako!” je prosil
Blaž, kakor da gre njemu za življenje.
“Jaz bi rad videl, da rešiš svojo dušo
pred Bogom.”

“Zase skrbi, berač neumni! Za svo¬
jo dušo skrbi, pusti ti mene pri miru! če
potrebuješ denarja, na, vzemi — ” mu je
pomolil pest drobiža in oči so se mu
zabliskale kakor preganjani ujedi. Strah
je ždel za njihovo narejeno bojevitostjo.

Daljna groza pred beračevo pretnjo.
“Če me misliš ovaditi, ovadi! In rekli
bodo, da imaš prikazni. Saj imaš pri¬
kazni!” se je nazadnje prisiljeno zasme¬
jal.

Blaž je dvigni] tresočo se desnico ka¬
kor k prisegi. “Bog vse ve: Prav imaš,
tudi za mojo dušo me skrbi, toda za
tvoj dar mi ni. Do smrti bom že živel!”

“In jaz tudi!” je dejal Tine. “Jaz tu¬
di!”

“Toda kako? Tine, kako?”

“Kako? Kaj tebe skrbi, kako? Ali je
kdo do zdaj skrbel, kako živim? Morda
oče? Morda mati? Sam, zmerom sam.
Im bom skrbel tudi naprej.” čudno pro¬
seče je zvenel njegov glas.

“Vsak človek ima koga, ki zanj skrbi.
In zate se bojim jaz!”

Tine je za hip začudeno zrl starca, ki
je ves beden stal sredi snega.

“Kaj pravzaprav hočeš, Blaž, od me¬
ne?”

“Obletnica je, Tine!” je svinčeno od¬
govoril in lice mu je spreletela neznana
bolest.

“Da, obletnica! Franca se bo zdaj
možila. In jaz jo zasnubim!” se je za¬
smejal fant ter zamahnil z roko, kakor
da odganja neprijeten spomin.

“Ti, ti jo zasnubiš?” je ostrmel Blaž,
kakor da je udarilo vanj. “Zasnubiš?
Fant, ne novega greha! Ne preobkladaj
duše, da ne omaga. Saj nisi slab; radi
tvoje nagle jeze te je prvič ujel hudič
v zanko, drugič mu pa siliš sam v past.

Ker nimaš milosti v sebi. Prvi greh ti
bo Bog odpustil, če se skesaš, za druge¬
ga ne boš našel ne prilike za kesanje ne
odpuščenja. Naj ti to povem jaz, ker
nimaš matere, da bi ti povedala.”

Bolno so zvenele te besede, proseče
in boječe.

“Pusti mater pri miru!” je planil Ti¬
ne, kakor da ga je nekaj zbodlo. “Pusti
jo. Ali je nimajo ljudje na vesti! Nihče
je nima pravice omenjati! Kaj veš ti o
tem? Nikogar ne grize vest radi nje.
Ni mojega očeta grizla in drugih tudi
ne. Nikogar! Vsakdo si lajša življenje po
svoje. Ne brigaj se zame! čemu se bri¬
gaš zame, to povej!” se je Tine otre¬
sal skeleče bolečine, ki mu je bila šini¬
la skozi srce.

“Ti si Franceta ubil!” je počasi ka¬
kor iz groba govoril Blaž. “Jaz sem to
videl!”

Tine se je za hip plašno nasmehnil.

“Sam je bil kriv!” je nato dejal klju-
bovaje.

“Slišal sem. Tako sem stal jaz za
grmovjem, tako sta vidva pehala hlode.
Ti si udaril s cepinom po Pramu.”

“In on je zamahnil nad menoj. Ali
veš, kaj mi je vrgel v obraz?”

“Slišal sem. ‘Pankrt, je dejal, ‘ti si s
cepinom po Pramu?’ je dejal.”

“Da, kakor pred leti pri Brajdi, ko
mi je vrgel harmoniko v glavo. ‘Pankrt,
ti pleši z metlo, ne pa z gruntarskimi
hčerami’. Tega nisem pozabil!” je s
strašno žalostjo in gnevom dejal Tine.

Stran 3.

PRAVNA POSVETOVALNICA
"SVOBODNE SLOVENIJE"

Vprašanje: Za par dni sem si najel
prehodno stanovanje v hotelu; zadnjega
dne zjutraj sem si dal izstaviti od vra¬
tarja račun, ki sem ga takoj poravnal.
Ker sem pa imel še nekaj nujnih oprav¬
kov, sem prosil vratarja, da bi mi varo¬
val prtljago, ki sem jo prinesel iz svoje
sobe. Vratar je prtljago sprejel v hram¬
bo brez ugovora. Ko sem se po preteku
nekaj ur vrnil ,sem ugotovil, da mi je
teginil kovčeg z obleko. Vratar je izja¬
vil, da ga je odnesel neki drugi gost,
trdeč, da je njegov. Poizvedbe policije
niso dovedle do nobenega uspeha. Kov¬
čeg je izginil in z njim razn,a moja nad
S 3.000 vredna obleka. Ali morem in od
koga morem zahtevati odškodnino ?

Odgovor: Predvsem morate vložiti

kazensko ovadbo zaradi tatvine zoper
neznanega storilca, to pa seveda le v
primeru, ako ne veste imena, in naslova
onega, ki je odnesel Vaš kovčeg. On je
v prvi vrsti odgovoren za škodo, ki Vam
je nastala. Za nastalo škodo pa Vam
jamči seveda tudi lastnik hotela. On bo
verjetno ugovarjal, češ da je njegova
odgovornost za jamstvo ugasnila s ti¬
stim trenutkom, ko ste Vi plačali račun
za sobo, ker da je tedaj pogodba med
Vama prenehala, in da ste na svojo
lastno odgovornost prepustili v hram¬
bo svoje stvari vratarju. Slednji pa da
tudi ne more biti odgovoren, ker da nje¬
gova dolžnost ni, da bi pazil ali celo od-
govorajal za stvari, puščene pri njem.
Po našem mnenju lahko brez skrbi vlo¬
žite tožbo za odškodnino zoper lastni¬
ka hotela. On mora jamčiti svojim go¬
stom za nastalo škodo, četudi je nasta¬
la le po malomarnosti hotelskih usluž¬
bencev. V Vašem primeru je namreč
nastala med V,a,mi in hotelom posebna
“pogodba o hrambi” s tistim trenutkom,
čim je vratar brez ugovora sprejel Va¬
še stvari. Glede višine odškodnine pa
Vam seveda ne moremo reči ničesar.
Sodišče bo odškodnino določilo po izve¬
dencih, upoštevajoč okolnosti, v kate¬
rih ste se ob času izgube kovčka na¬
hajali, kak poklic opravljate in sploh
vse, kar se bo sodišču zdelo merodajno
za določitev višine odškodnine.

slovenskem razpoloženju. Posebno veli¬
ko zanimanje je vzbujal bogat srečolov,
čigar glavna dobitka sta bila dve origi¬
nalni slovenski umetnini: leseni kip De¬
vice Marije (delo g. žerovnika) in
oljnata slika, ki predstavlja blejsko je¬
zero (delo g. Jošta Dejaka) Pri pri¬
reditvi je sodeloval slovenski orkester
“Harniony Jazz”.

MARSIKDO ŠE NE VE...

...da se je v Severnem morju'
potopil zaradi neurja neki ame¬
riški tanker in so se ogromne koli¬
čine strojnega olja razlezle po po¬
vršini več tisoč kvadratnih kilome¬
trov do danske in severne nemške
obale. Posadka ladje se je rešila.
Tragika je v tem, da se je v oljna¬
ti vodi ujelo na tisoče morskih ptic,
ki jih sedaj rešujejo cele brigade
prostovoljcev. Ptice, ki jim ni več
rešitve, streljajo, da jim skrajšajo
trpljenje.

“On je pozabil, jaz pa ne!”

“In zato si ga ti s cepinom? Zato si
podvalil hlod še preko umirajočega. ‘Ti¬
ne,’ je dejal, 'Tine, kaj si naredil?’ In
je bil mrtev!”

“In zakaj me ne ovadiš, če vse to
veš?” se je izvijal Tine. “Zakaj me sa¬
mo zalezuješ? Zakaj mi sediš kakor ve-
domec na vratu?”

“Sam se ovadi, sam se skesaj! Oblet¬
nica je!”

4.

“Ali nimaš poganjača, Matijec?” se
je oglasil stric Matevž za Matijcem, ki
je sredi zameta pehal kravo z roko po
gazi ter si preobziren ni vedel pomaga¬
ti. “Zavpij nad njo in udari jo! čemu
pa imaš vrv?”

“Vrv? Kdo pa naj bije žival z vrvjo?
Alo, Pirha!” jo je udaril z dlanjo ter
se skoraj prestrašil svojega nenavad¬
nega glasu.

Krava je začudeno planila naprej ter
gazila sneg do kolen. Plašno je vohala v
gaz, boječe prestavila prednje noge,
stresla z glavo ter spet prhnila par ko¬
rakov po gazi.

“Udari zares!” je zavihtel stric pa¬
lico. “Samo malo bolj odločno je tre¬
ba. Vsako reč moraš prijeti odločno! Le
kar naprej stopi, bom jaz priganjal.
Alo, Pirha! Spočita je, pa ti divja.” ..

Stric Kosmač je oprezno stopal za nji¬
ma.

“če bi bil, kakor nisi, bi že imel pri¬
ganjača. Pa bi lahko že svojo kravo go-

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. II. 1955

Strem 4.

NEKAJ IX  GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Dolg, ki ga je Bolivija napravila v
Argentini, ker so Argentinci gradili že¬
leznico iz Yacuibe v Santa Cruz in ce¬
sto iz Orana v Tarijo, so sedaj določili
na 250 mil pesov. Dolg bodo Bolivijan-
ci odplačevali v obliki petrolejskih po¬
šiljk. Argentina se je obvezala, odobri¬
ti kredite, ki bodo potrebni za dokončno
izdelavo tako železnice kakor ceste.

Rudokopom v Posarju se je z veliki¬
mi žrtvami v ceni posrečilo prodati

5.000 t. premoga v Argentino.

Iz Čila bodo v bližnji bodočnosti uvo¬
zili 25.000 t lesa v Argentino-čilenci
bodo kupili v USA za več kot 5 mil. do¬
larjev poljedelskih previškov, tako

34.000 t pšenice in 9.000 t jedilnega
olja.

Milton Eisenhower je pred nedavnim
izjavil, da je gospodarski odnos med
USA in južnoameriškimi državami pre¬
cej boljši, kakor pa je bil ob času nje¬
govega obiska Južne Amerike. Tako se
je izmenjava strokovnjakov in strokov¬
no usposobljenih delavcev povečala za
200%; nekatere države so zmanjšale u-
vozne tarife; Import in Export banka
je dovolila kredite v višini 153 mil. do¬
larjev desetim južnoameriškim državam;
predvsem pa se je povečala možnost, po¬
sredovanja potrebnih predmetov in ma¬
teriala v svrho hitrejšega gospodarske-

SLOVENCI

KANADA

Odlikovanje. Po vrnitvi iz Rima je
torontski nadškof kardinal McGuigan
povabil na škofijo na večerjo več du¬
hovnikov svoje nadškofije, med njimi
tudi župnika slovenske župnije Marije
Pomagaj Rev. dr. Jakoba Kolariča, C.
M. Med večerjo je kardinal svojim go-
stom-duhovnikom povedal, da jim pri¬
naša odlikovanja od papeža Pija XII.
kot priznanje za njihovo delo, posebno
za narodnostne skupine v torontski nad¬
škofiji. Med odlikovanimi je tudi žpk.
slov. župnije Rev. dr. Jakob Kolarič, ki
je od papeža prejel zaslužni križec “Pro
Ecclesia et Pontifice”. Po besedah kar¬
dinala McGuigana je to najvišje odliko¬
vanje, ki ga more prejeti redovnik.
Kardinal McGuigan je ob priliki blago¬
slovitve slovenske cerkve v Torontu v
svojem, cerkvenem govoru povd,aril, da
je slovenskemu župniku preskrbel pri
papežu to odlikovanje kot duhovnemu
voditelju slovenske skupnosti v Toron¬
tu ter je hotel s tem odlikovati vse Slo¬
vence v Torontu za njihovo velikodušno
delo za Cerkev in sv. Očeta.

Prvi otrok, ki je bil krščen v novi slo¬
venski župni cerkvi v Torontu je bila
Marta Frančiška Demšar, kčerka Fran¬
ceta in Marije, roj. Čadež.

ga razvoja.

Po Lloydovi mornariški statistiki za
leto 1954 imajo USA še vedno prvenstvo
v trg. mornarici, vendar je lansko leto
precej držav naročilo več novega bro-
dovj,a kakor USA; tako je n. pr. Libe¬
rija (!) v Afriki nabavila lani 947.000
t novih ladij, Norveška 542.000 t in Zah.
Nemčija 477.000 t. Vrstni red po tona-
ži pa je bil lani naslednji: USA 27.33
mil. ton, Anglija 19.01 mil. ton, Norve¬
ška 6,8 mil. ton, Panama 4 mil. ton in
Francija 3,84 mil ton.

Ital minister za zun. trg. Martinelli
je objavil, da je uvoz v Italijo v prvih
9 mesecih preteklega leta padel za 1%
medtem ko se je izvoz povečal za 10%.
Kljub vsemu ima Italija še negativen
saldo 377,6 milijard lir (600 lir ca. je
1 dolar). Ob istem času leta 1953 je ne¬
gativen saldo znašal 455,8 milijard lir.
Pripomnil je, da bo vedno težje najti
kupce za ital. produkte.

Ital. industrija umetnih vlaken (ra-
yon viscosa itd.), je prodrla na indijski
trg, prav tako pa na področju rdeče
Kitajske precej izrinila japonsko kon¬
kurenco.

Med Indijo in ZSSR so podpisali do¬
govor o zgraditvi jeklarne v Indiji.
Jeklarna bo letno dobavljala 1 mil. ton
jekla.

P O SVETU

ljubila Anton Radolovič iz Marčane pri
Poli in Veronika Prelc iz Košane na
Krasu.

Krščeni so bili naslednji otroci slov.
staršev: Janez Frančišek Kokelj, sin
Franceta in Ančke, roj. Zorc; Henrik-
J#kob Zalar, sin Jakoba in Antonije,
roj. Tavčar; Jožef-Janez Ovčjak, sin Jo¬
žefa in Angele, roj. Kočijaž; Stanislava-
Martina Turk, hčerka Jožefa in Fran¬
čiške, roj. Rupnik; Janez-Boris Kaste¬
lic, sin Janeza in Marije, roj. Rus; Pe-
ter-Blaž Potočnik, sin Blaža in Angele,
roj. Škerl; Ana-Marija Jamnik, hčerka
Ludvik# in Jožice, roj. Dolanc; Marija-
Lilijana Kvas, hčerka Jakoba in Marje¬
te, roj. Benko; Anton-Marijan Ferkul,
sin Antona in Klare-Marije, roj. Kern;
Marijana-Ana Ferkul, hčerka Antona
in Klare-Marije, roj. Kern; Andrej
Hrabroslav Lamovšek, sin Staneta in
Marije, roj. Lukač; M«rija«a -Katarina
Mišetič, hčerka Ivana in Ivanke, roj.
Štefanac; Marta-Frančiška Demšar,
hčerka Franceta in Marije, roj. Čadež;
Jožef-Andrej Slana, sin Janeza in Mari¬
je, roj. Škerl; Suzana-Marija Sterle,
hčerka Martina in Kristine, roj. Zupan¬
čič; Ciril-Janez Muhič, sin Cirila in
Ljudmile, roj. Paznar; Božidar-Rihard
Lovišček, sin Božidarja in Jožice Ster-
menszky; Doroteja-Marija Brkljačič,
hčerka Josipa in Marije Stermenszky.

24 angl. poslovnih ljudi se je podalo
na obisk v Peking, da se pomenijo o
bodočih možnostih trgovanja. Večina
teh trgovcev že nad 18 mesecev uspešno
trguje z rdečo Kitajsko.

Lansko leto je v USA izdelal največ
avtomobilov Chevrolet — 1.414.286, za
njim p,a, Ford — 1.394.657. Slednji pa
trdi, da je prodal več kot Chevrolet.

V USA je American Air Lines s pri¬
dom pričela uporabljati nov tip misle¬
čega stroja, imenovanega Reservisor, ki
ob slehernem pritisku na gumb pove, v
katerem letalu in na katerih progah so
še prosti posamezni sedeži. Vseh prog v
obr#tu je približno 1.000.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Zaradi dopusta tajnika bo pisarna
Društva Slovencev na Victor Martinez
50 v času od 23. februarja do 10. mar¬
ca t. 1. odprta le: v ponedeljek, torek,
sredo in petek od 2. do 6. ure popoldne,
ob četrtkih pa od 2. do 7. ure popoldne.
V soboto je pisarna ves dan zaprta.
Kdor bi želel opraviti nujne zadeve zla¬
sti glede emigracije svojcev, naj se zgla¬
si v pisarni do 20. februarja t. 1.

Društvo Slovencev

Glavni vir društvenih dohodkov je
članarina. Mnogi člani so z njo še v zao¬
stanku. Te bo odbor naprosil, da jo čim-
prej plačajo. Odborniki bodo skušali pri¬
tegniti k delu društva tiste, ki so do-
sedaj stali ob strani. Zlasti mislijo za
delo društva zainteresirati mladino.
Odbor DS je na svoji seji tudi sklenil
prodati 4 lote v Lanusu. Z izkupičkom
hoče poravnati dolgove, ki so še na slo¬
venski pristavi v Moronu ter podpreti
akcijo za slovensko hišo.

S smrtjo g. Bogumila Remca je zapa¬
del v plačilo 26. smrtni primer ali 47
vplačanih pesov. Vse člane in članice, ki
niso še plačali posmrtninskega prispev¬
ka, prosimo, da to takoj store. Prav ta¬
ko naj plačajo posmrtninski prispevek
vsi, ki so z njim v zaostanku še 22., 23.
in 24 smrtni primer. Odbor D. S.

OBVESTILA

Rojakom v notranjosti republike spo¬
ročamo, da morejo knjigo mons. Škerb-
ca “Krivda rdeče fronte” naročiti pisme¬

PAKETE ZA EVROPO

— vsnke vrste, tslsoj*- tudi zdravila,
najbolje in najceneje pošilja

Zdenka Kaleeak

Monte 2049 - dvorišče - Bs, Aires
dnevno od 14.-19. ure, ob sobotah
od 9.-12. ure

Pismena naročila, kakor tudi denar
pošiljajte po giro postal ali
z bančnim čekom na
ZDENKA KALEČAK — Casilla de
Correo 340 — Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani. Paketi pri¬
spejo v roku 20 dni.

©r. Er mene

Biliinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

Poroka. Zakonsko zvestobo sta si ob-

W C1SA nurarua la ^aterissa

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Sporočamo vsem slovenskim strankam, da bo zaradi počitnic
trgovina zaprta od 14. februarja do 26. februarja.

Za eventualna nujna popravila — prosimo —
pokličite po telefonu.

llatarae lat nrsuraa
B 0 W U

no v Dušnopastirski pisarni, Victor
Martinez 50, Capital. Cena s poštnino
vred 20 pesov.

Izlet Družabne pravde v ned. 6. mar¬
ca. Zbirališče ob desetih ob obali v Ti¬
gre. Vožnja po Rio Capitan na otok Hia-
watha stane $ 2.10 v eno smer. Za hra¬
no in pijačo bo poskrbljeno, lahko pa jo
prinesete s seboj. Vabljeni člani DP in
njeni prijatelji. Odbor.

Drugi izlet Slovenske kulturne akcije
v ned. 27. II. v mesto Eva Peron. Zbira¬
lišče Plaza Conštitucion pred spomeni¬
kom, odhod s poseb. avtobusom ob sed¬
mih. Ob devetih maša v katedrali. Dop.
ogled naravoslovnega muzeja, po skup¬
nem kosilu pod vodstvom g. M. Marolta
ogled mestnih zanimivosti. Ob 16. uri
odhod v park Derechos de la Anciani-
dad, večerja v Florencio Varela. Vrni¬
tev v Bs. As. okrog desetih. Izstop Pia-

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

za Conštitucion ali Plaza Once. Stroški-
vožnja in hrana: za člane S 30.—, za
nečlane $ 40.—. Posebnih vabil ne bo,
prijave do srede 23. t. m. na Granade-
ros 61. T. E. 66-0818. Izlet ob vsakem
vremenu.

X A m  VALA

Ob smrti in pogrebu našega ata in oča

B & G U M 1 E A ME M. C A

čutimo dolžnost zahvaliti se vsem, ki so njemu in nam stali v tem najtež¬
jem času ob strani s pomočjo in tolažbo.

Zahvaljujemo se č. g. direktorju A. Oreharju za podelitev sv. posled¬
njega olja in molitve ob umirajočem, kakor tudi za vodstvo pogreba skup¬
no s č. g. Škuljem in Starcem; Društvu Slovencev za prepustitev sobe, da
so se mogli na sedežu slovenske emigracije poslavljati od njega slovenski,
hrvatski in argentinski prijatelji, kakor tudi za pomoč v izplačitvi posmrt¬
nine; vsem, ki so z venci in družinskimi šopki okrasili njegovo krsto; vsem,
ki so kropili pokojnika, nam izrazili sožalje in ga pospremili na pokopa¬
lišče.

Posebna hvala gospodom govornikom za lepe, njegovo življenje in de¬
lo proslavljajoče in nas tolažeče besede ter za zrna ljubljene slovenske
zemlje, ki mu je potresla grob v tujini.

Hvaležni smo Svobodni Sloveniji za ljubezen, s katero je naznanila
pokojnikovo smrt in mlajšemu rodu za zgled prikazala njegovo delovanje.

Hvaležni Nai-odnemu odboru za Slovenijo in vsem društvom in orga¬
nizacijam, ki so se v žalnih sejah poklonile njegovemu spominu ali ga po¬
častile s tihimi minutami.

In še posebej hvaležni vsem tistim, ki na tihem sočustvujejo z nami —
tu in v domovini — in molijo za pokoj njegove duše.

Sveto mašo zadušnico za pokojnika borno javili v listih.

Remčevi — Debeljakovi

Kosovska Mitroviča, Buenos Aires, Chicago, 14. 2. 1955.

SLOVENSKO DRUŠTVO "EDINOST"  —- BUENOS AIRES

vabi na

PUSTIO ŽABAVO
S PLESOM, SREČOLOVOM itd.

v soboto IS februarja 1955 ob 21.30 — Dvorana DEKLEVA,

Jorge Newbery 3568

MASKE DOBRODOŠLE Vstopnina 5,—

(LINICA  MEDICA - Enfermedades de la Infanda

RA¥OS X-Laboratorio Clinieo'.

Fisioterapia — Nebulizaciones — Electrocardiografia — Ete.
RADIOGRAFIAS A DOMICILIO
Especialidad en las enfermedades internas y de ninos

Milam Babic
MBr. Mate® V. <3elieieh

Avenidct RIVADAV3A 3723 T. E. 88 - 8239

Horario: 9—12 y 15—20. Asistencia permanente a domieilio

nil. Veš kaj, rekel sem, da je že čas.
In ti še rečem: pazi, da ne zamudiš!
Mladih dni ne bo nihče nosil za teboj in
da bi ženske za tabo norele, si že pre¬
star! In navsezadnje ima moški pra¬
vico in dolžnost, da vpraša”, je govo¬
ričil stric ter si brisal slino z brade, lo¬
vil s palico stopinje ter mežikal izpod
košatih obrvi.

Matijec je nemo stopal pred kravo.

“še če kravo kupiš, moraš vprašati.
Kakšno staro gavdro ti še kdo ponudi,
dobro telico pa le, če je prav sila. Zve¬
del sem, da jo Klančar prodaja. Bole¬
zen ima v hiši. In sem se podvizal, da
je kdo drug ne odpelje. Lepo telico. Re¬
vež je sam, ženo ima v postelji. Pa
revščino. In kakšnega otroka v tej rev¬
ščini!”

Stric je za hip umolknil in čakal na
besedo.

“Lepa telica,” je povzel. “Alo, Pir¬
ha! Pravi, da mu je Bog dal telico radi
žene in otroka. Za zdravnika. In mlado
živinče da bo dal za ženo in otroka.
Kravo je že prodal!”

“Zaradi otroka in žene?”

“Kaj pa! Da ne umrejo od lakote. Da
je letos malo zaslužil. In zdaj tudi ne
more nikamor. Sam je v hiši. In gleda
telico in gleda mene. ‘čez mesec dni se
bo otelila in bo imela mleko,’ je dejal.”

“Da bo?” je prisluhnil Matijec.

“On pravi!”

“In ste jo kupili?”

“Nisem!” je dejal stric. “Čez mesec

dni bo vendar imela mleko. Ali naj vza¬
mem otroku in bolnici mleko?”

“Če pa nima za zdravnika?” se je za¬
nimal Matijec.

“Če nima, naj si zasluži. Ali nima
rok? Kar precej bo pomlad in dela do¬
volj. Žena mu bo do tedaj ozdravela in
otrok bo tudi zrastel!”

“Ali ste mu posodili?” je vprašal Ma¬
tijec in bojazen je zvenela iz njegovih
besed.

“Posodil? Na račun sem mu dal. Za
delo poleti. Skoraj bi mu podaril tistih
par grošev. Že radi otroka! Kakšen o-
trok je to! In pravi, da mu je Bog dal
telico radi otroka. Da jo je še tele mislil
prodati mesarju, pa ga je navdihnilo.
In je ni!”

“In imate delavca za to leto!” je s
čudnim gnevom ugotovil Matijec. “Stra¬
dal bo revež in obresti bo plačal in kr¬
vavo odslužil,” si je dejal natihem.

“Dva, dva mi je Bog preskrbel. Že¬
na se bo tudi zlizala. Ta bolezen je sa¬
mo iz bede in gladu. Nezabeljen krom¬
pir jesta, pa je ona v postelji. Otrok
pa le raste, kakor da ga zrak redi!”

“In Klančar toži?”

“Kaj toži? Smeje se. Otroka gleda in
pravi, da se je Bog nanj ozrl. Da ozrl!
Dal mu je takšno ženo in otroka! Sina.
Toliko, da mi ni padel okoli vratu, ko
sem mu pustil telico. — ‘Tudi to sem
vedel,’ je dejal, ‘tudi to je dal Bog ra¬
di žene in otroka!’ Ali nima prav?”

“Prav, navsezadnje ima pa le prav!”

je potrdil Matijec. — ‘Pil je,’ se je do¬
mislil; ‘Klančar ima tepkovec! Zato pa
je tako zgovoren.’ — “Tak stopi.no,
Pirha prihasta!”

“Povleci jo dobro, čudno, da je z bil¬
ko ne dregaš v uho. Udari jo. Alo,
Pirha!” jo je oplazil s palico po stegnu.
“Tako, vidiš. V tebi je vse premalo od¬
ločnosti! Še pljuniti moraš odločno, da
se ti slina na pocedi po hlačah!”

In je res odločno pljunil v sneg.

“Za vsako stvar moraš imeti odloč¬
nost. Vidiš, da povzamem: Oženi se,
Matijec, oženi se!”

“Katera me pa vzame?” se je izognil
Matijec.

“Katera? Klančarjeva gotovo ne več,
ko že ima moža in otroka!” je zbadlji¬
vo odvrnil stric. “Te ne boš več prena¬
šal čez zid. Vem za drugo. Za stareši¬
no me povabi!”

Matijec je rdel pri teh besedah kakor
piruh.

“Radi Klančarjeve mi ne more nihče
očitati. Pustite jo na miru!”

“No, no — jaz sem tako za šalo! To
je že tam, zato pa: Oženi se!”

“Pri mojih letih?”

“Kaliko jih pa imaš, tistih let? Alo,
Pirha! štirideset? Ne! Nimaš jih! Saj
nimaš!”

“In ste rekli, da za moškimi moje
vrste ne nore dekleta!”

“Da sem rekel? Vidiš ga, kako gri¬
zeš besede in obračaš misel. Da sem
rekel, da ne nore! Če sem to rekel —.

Prav. Moški mora vprašati. Ali ti je pa
treba dekleta? Otroka neumnega? Da
bi jo moral še pestovati! Ko še ne veš,
kako se obrne. Oglej se za drugo. Vdo¬
vo. Ali nisem že rekel, pa mi izbega-
vaš! Mlado vdovo brez otrok. Ali ni¬
sem že rekel? Takšno, ki jo dobro po¬
znaš! Vprašaj Franco, da ti ne bo vest
očitala. Dolžan si, po starem testa¬
mentu si dolžan in očetu si dolžan in
gruntu si dolžan in hišnemu imenu si
dolžan. Zdaj veš! Franca se bo možila!
In če se ne pobrigaš ti, bo hiša ob ime.
Zdaj veš, ko boš potreboval starešine,
pridi pome. Dobro srečo!” je še udaril
po kravi, ki se je zagnala za Mafijcem,
da je komaj vlovil klobuk ter zamrmral:
“Bog jo daj!”

Stric je zadovoljno, zrl za njima; v
lice ga je grel tepkovec. Izpil ga je bil
pri Klančarju skoraj maseljc, kolikor si
ga svojega ni privoščil ves mesec.

“Presneto zna! Da sem dolžan, očetu
in gruntu in imenu!” je obstal Matijec
zamišljen. “Krava neumna!” se je u-
meknil Pirhi, ki je bila dvignila spred¬
nji nogi ter se mu hotela vzpeti na hr¬
bet. “Vsega si me ponesnažila s svo¬
jimi umazanimi parklji.”

Otresel je slamo in slino z rokava
ter vlekel kravo za seboj.

“In da je Klančar hotel dati tudi te¬
lico zaradi žene in otroka! In da mu jo
je Bog dal zaradi žene in otroka! Res,
prav ima.”

“Matijec je razmišljal. Vlekel je kra¬

vo počasi za seboj ter se ve.s tresel. Da
gre snubit, se je vmišljal in ves drob
mu je trepetal od neznane stiske in
strahu. Da je snubil, se je vmišljal in
da ga je odbila, Franca da ga je odbi¬
la. In potem bi moral izpod strehe. Kaj
bi rekli ljudje? Predramil se je iz mi¬
sli, ko ga je krava potegnila v sneg.
In ves vesel je bil pri občutku, da še
ni snubil in da žene kravo in da bo pri
snubitvi pomagal stric Kosmač.

Tudi nazaj grede je stopal ves za¬
mišljen pred kravo.

“Da sem dolžan!” mu je šlo po glavi.
“Kaj bo, če me zavrne!”

Sredi pota je bevsknil izza skednja
črn pes. Krava se je vzpela pod stezo
ter v sunku potegnila Matijca, da se je
opotekel v sneg. Loveč se v zamet je
spustil vrv. Krava je zapihala, jo ucvrla
proti domu ter primukala v hlev.

Matijec si je obrisal obraz, ki je bil
ves od snega, ter videl govedo v diru
na gazi. Otresel je sneg s sebe, ogledal
se, če je kdo videl, ter nato dostojan¬
stveno mirno zamahnil z roko.

“Saj gre domov! Jaz ne bom dirjal
za njo!”

Franca je bila v hlevu, ko je Pirha
privihrala nazaj. Privezala je živinče
ter si še brisala čevlje v snegu, ko je
Matijec prišel mimo vogla.

“Ali ti je ušla?” se je zasmejala in
pokazala svoje močne bele zobe. “Kaj
si pa delal?”

(Nadaljevanje sledi)