Leto LXV1I
Naročnina mesečno 25 Oin, ca inozem« stvo 40 Din — ne-> deijska izdaja c»> loletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din
PoStnlna pla&ma r
V Ljubljani, v ?elrtel(, "dne 8. junija 1939
štev. 129 a
Cena 2 din
Iredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111
4 VENEC
Cele. račun: LJubljana št 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo itv. 7563 Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica
A aprave: «-01, «M1, 4048, M-M,
Izhaja vsak daa ajatraj razea ponedeljka la daeva p» praznika
Presveto Rešnje Teto
Mnogi govorijo o Kristusu in o krščanstvu, ikakor o golem zgodovinskem pojavu, ki se nas tiče tako, kakor vsak zgodovinski dogodek, ki je bil. Toda to je temeljna zmota, da bi krščanstvo bilo samo zgodovinska vera. Kristus, ki je obljubil, da bodo njegovi učenci z njim eno v Bogu, Kristus, ki je obljubil, da bomo mi v Bogu in Bog v nas, je to tudi izpolnil. Lahko rečemo, da se je to zgodilo, ko se je vrnil k Očetu, zato da bi obenem, ko se je povzpel k Njemu po telesu, se spustil k nam Njegov Duh; da bi se obenem, ko se je naša narava povzdignila do Boga, Bog ponižal do nas in se združil z nami.
Kristus, pot, resnica in življenje, ki je združil nebo z zemljo — Kristus, čeprav sedi sedaj na desnici Očeta, prav za prav sveta nikoli ni zapustil, potem ko je stopil vanj. Nemoteno sveti skozi odrešilno delovanje Cerkve, kakor skozi prozorno telo. On je luč in življenje svojega občestva, skozi katero deluje, kateremu. podeljuje svojo Popolnost, in ki njegove dele oblikuje in jih spaja.
Skrivnostne sile Cerkve niso zgolj vnanja znamenja, ampak tudi izlivi njegove milosti. Samo enkrat je visel na križu in iz njegove prebodene strani sta pritekli kri in veda, toda po delovanju Svetega Duha njegova kri in voda vedno tečeta, kakor da bi se njegov križ še vedno dvigal med nami. Ogromna milost je za nas, ki verujemo, da Kristusa na ta način gledamo visoko nad nami, toda razedevaječega se v vidnih znamenjih; ne-izrecna milost je, da na tak način motrimo njegove milostne naprave, ne samo kot zunanje like, ampak -tudi kot zalog njegove pričujočnosti in moči, kot glasove njegove ljubezni, kot njegovo obličje, ki "nas vedno , ljubeče objema, tako da ga v tem veličastju, 'ki se samo razkriva dan za dnem, resnično vidimo.
On je edini Gospod in Svečenik v svoji Cerkvi, ki deli svoje milosti in ki nobenega ni postavil tako, da bi bil on postal odveč. Kristusovi duhovniki nimajo nobenega drugega duhovništva kot njegovo. Oni so samo njegovi namestniki, opolnomočenci, kar store, to stori On. Ce krstijo, krsti On, če blagoslavljajo, blagoslavlja On. On je v vseh dejanjih svoje Cerkve in vsako izmed njih je prav tako njegovo, kakor vsa druga.
Tako stojimo ves čas krščanstva pod njegovim križem. Pod njim stojimo in sprejemamo vsak čas vse milosti od njega. Preden je prišel, je bilo mnogo učenikov, odslej pa je samo eden. Preden je prišel, je bilo mnogo svečenikov v vsej človeški nebogljenosti, zdaj pa je samo on Veiesvečenik, ki sedi na desnici svojega Očeta in odrešuje ter deli svoje milosti in vodi svoje občestvo po svojem namestniku in namestnikih, čijih oblast je samo in edino Njegova. Zakaj v njem je vsa oblast, njegovo je kraljestvo, vlada m veličastvo in vsako ime na nebesih in na zemlji; on je svoje sveto Ime vtisnil vsej stvari in brez njega ni ničesar, kar je sveto in dobro. On je edini sam v sebi temelječi temelj krščanske Cerkve in vse drugo je samo kos ali njegovo razodetje. Cerkev je njegovo telo, njeni duhovniki so njegovi zastopniki, njeno ljudstvo, to so členi njegovega mističnega Telesa. Kot mladike prave vinske trte, kakor se je sam imenoval, se hranijo od njega. Živijo od njegovega Zakramenta v njegovi službi in črpajo luč in blagor iz njega. Po njem so v presvetem Zakramentu med seboj povezani v krščansko občino. Pokoravajo se Njegovim predstojnikom, vsi romajo po tej dolini skupaj in se smatrajo za brate v Kristusu in nihče se ne drzne koga od te Kristusove bratovščine smatrati za obsojenega, zakaj samo On je sodnik.
Ljubezen te krščanske občine se začenja pri prijateljih in potem objema krog za krogom vse kristjane in končno vse človeštvo sploh. Zakaj ljubezen do sorodnikov in prijateljev je Kristus sam zaukazal in posvetil. Zvesto in nerazdružno prijateljstvo pomeni za oba, ki se tako ljubita, da v njihovem srcu biva On sam kot božja ljubezen. Iz te korenine razširjamo potem svojo ljubezen na vse občestvo v javno in socialno delo kot člani svojega naroda in države. Takšna je ljubezen med temi, ki jih je Kristus odrešil in med katerimi vedno biva v svojem Presvetem Rešnjem Telesu.
Kardinal John Henry Newman (1801—1890)
Knez-namestnikf Gdringov gost
Jugoslovanski časnikarji se danes vrnejo
Eberswalde, 7. jun. AA. Dmn. Nj. k*. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela snoči v Eberswald, kjer ju je pozdravil maršal Goring in gospa. Nj. kr. Viso-čanstvi bosta bivala v »Karinhallu< na povabilo maršala Goringa in gospe, ki sta se mu odzvala.
Niirnberg, 7. jun. AA'. Jugoslovanski novinarji, ki bivajo v zvezi z obiskom Nj. kr. Via. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Nem* čiji, so bili včeraj gostje nemške centrale za tisft in nacionalnosocialistične stranke. S posebnimi avtobusi so se ob 9 odpeljati iz Berlina v Mona-kovo. Opoldne je bilo kosilo na postaji pri Trp-tichu ob novi državni avtomobilski cesti. V Niirn-bergu jih je sprejel in pozdravil župan Liebel, ki jim je priredil čajanko. V družbi g. Liebela so si ogledali prostore, kjer so strankini kongresi. Mesto je bilo o priliki obiska jugoslovanskih novinarjev okrašeno z nemškimi in jugoslovanskimi zastavami. Ob 20.15 so bili jugoslovanski novinarji gostje vodje štaba stranke Sindermanna, ki jim je priredil večerjo. Danes bodo jugoslovanski novinarji zapustili Nemčijo;	/ .
■ S ■ ■ ■ ■ iMtf / ■ ' ffu" ''Mi	" ' '■'./V■■ V'-» K, ' A^f-lS'	<y \ » v v VJ \' -u' ■ r*' i m	: ■ ''H • V. 4 < .-.'i .;!»<■ VjJf w j, v*	■ sL * sf-. »M»
" i> '		3$ ur**	% -/M	
.s. -. > / :*x . -"iT"% •	_ 'rt; C* '		'•- SlPit	
		M	v :■:»,.. v: • .< i	
j	jk-^JHI	% gp.	.'.:, sM	K- '* Jr
; JB0K&				
j r b	m/t 1	'T	<"vWif ,	
		fpl		
				-S
■■ t h ' . . « P. K \ • 1- < . >'• V' . '	^rZ-^.K j ' r*- - 1 1 i®*? ** M<- • 9	par >	V ' A	
< ..K-:-::?'-""'		*' m*		■ Vi. ".■(>.
Štirje pogoji Moskve
Sovj. Rusija ne zahteva več jamstev proti Japonski
Berlin, 7. junija. AA. DNB poroča iz Moskve; Časopis »Pravda« je zavzel prvič po govoru, ki ga je imel Molotov, 6voje stališče o sedanjem stanju angleškft-franco6ko-sqvjetskih pogajanj za sklenitev medsebojne pogodbe. List pravi, da odgovor Moskve od 2. junija na zadnje angleško-francoske predloge vsebuje vse točke, ki jih je Molotov sporočil na seji vrhovnega 6veta. Najmanjši pogoji, ki jih postavlja Moskva za ustanovitev obrambne fronte v Evropi, »o sledeči:
1.	Sklenitev učinkovitega pakta o medsebojni pomoči proti napadalcu;
2.	Pomoč Sovjetske Rusije državam na katere se nanašajo angleško-francoska jamstva, to so Poljska, Romunija, Turčija in Grška;
3.	Jamstva o dajanju podpore Anglije, Francije in Sovjetske Rusije trem baltiškim državam Estoniji, Litvi in Letonski in
4.	Sklenitev sporazuma e načinu in obliki za dajanje medsebojne pomoči.
Chamberlain sprejel ruske pogoje
V Moskvo odpotuje visok uradnik angleškega zun. ministrstva
London, 7. junija. AA. Reuter: Chamberlain je v spodnjem domu dal izjavo o Sovjetski Rusiji ter naglasil, da odide zastopnik zunanjega ministrstva v Moskvo. Dalje je dejal, da po zadnjih zamenjavah misli s sovjetsko vlado sledi, da je dosežen splošni sporazum v pogledu glavnih ciljev, ki jih je treba doseči. Angleška vlada, kakor se nadejam — je nadaljeval Chamberlain — ima možnost zadovoljiti sovjetsko vlado. Pripravljena je skleniti sporazum na podlagi popolne vzajemnosti.
V nadaljevanju svoje izjave je naglasil, da bo spodnji dom uvidel, da ni bilo mogoče dajati iz dneva v dan pojasnil glede poteka in napredovanja pogajanj za sklenitev sporazuma med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Zdaj pa so poga-
janja prišla v ono dobo, ko je mogoče, da dopolnim svojo izjavo od 24. maja letos. Angleška vlada jo pripravljena skleniti sporazum na podlagi popolno recipročnosti in se je tudi že izrazila, da jc pripravljena takoj brez vsakih rezerv s Francijo nuditi Sovjetski Rusiji popolno vojaško pomoč r primeru kakršnegakoli napada na Sovjetsko Rusijo, ki bi jo zapletel v sovražnosti s katerokoli evropska državo.
Preostane samo še rešiti eno ali dve težavi, predvsem pa položaj gotovih držav, ki nočejo sprejeti jamstev, in to na tej podlagi, da se dovede v sklad njihova želja po ohranitvi stroge nevtralnosti. Očividno je, da je nemogoče vsiliti jamstva
onim državam, ki jih nočejo, toda nadejam se, da se bo našel način za odstranitev težav in da^ se bo na ta način našlo popolno uveljavljenje načela medsebojne pomoči proti napadu. Da bi se pogajanja pospešila, je bil sprejet sklep, da se v Moskvo pošlje zastopnik zunanjega ministrstva, ki bi sporočil angleškemu veleposlaniku stališče angleške vlade do vseh odprtih vprašanj, Nadejam se, da bo na ta način možno hitro končati pogajanja, ki so še potrebna, da se spravijo v sklad stališča treh držav in da tako pride do sporazuma.
Odgovarjajoč na vprašanja Greenwooda, ki zastopa obojelega Attlceja, je Chamberlain izjavil, da ne more povedati, kateri od zastopnikov Fo-rcign Ofiicea bo odpotoval v Moskvo, ter naglasil, da je namen potovanja angleškega zastopnika v Rusijo v tem, da se olajšajo in pospešijo pogajanja, ne pa, da sc zakasne. Trdno je prepričan, da bo uspeh dosežen.
Na vprašanje, ali sc obisk v Moskvi ne bi mogel smatrati kot odložitev dela prati sklenitvi pogodbe, je Chamberlain odgovoril: Mi zdaj ne moremo skleniti pogodbe, ker morajo biti rešene še nekatere točke. Glede razgovorov, ki naj bi jih začeli predstavniki generalštabov, pa je za zdaj bolje -rej doseči sporazum. Zastopnik angleške vlade, :i bo odšel v Moskvo, ne bo član vlade, pač pa di-
E
plomatski uradnik.
Nemčija in Italija vabita Španijo v svojo zvezo
To bi bil odgovor na zvezo Anglije z Rusijo
Pariz, 7. jun. TG. Berlinski dopisnik »Temjfe« poroča svojemu listu, da je nemška vlada po vsej Nemčiji izvedla veliko|>otezno propagando, v kateri vodilni državniki dokazujejo nemškemu narodu, da želijo zapadne velesile Nemčijo obkoliti, da pa se Nemčija te obkoljcvalne grožnjo nc boji, prvič, ker je sama močna, drugič, ker ima po Evropi celo vrsto prijateljstev, med njimi tudi takšne, ki so že njeni vojni zavezniki, odnosno, ki bodo to v doglednem času postali. Nemški državni kancler Hitler je sam v svojem velikem govoru v Kasselu, kjer je nagovoril kongres bivših bojevnikov, govoril v tem smislu. Podobne misli je izvajal minister Darre v Leipzigu. Podobno so govorili tudi številni drugi voditelji. V istem smislu piše tudi ves nemški tisk.
Uspeh Nemčije na Balkanu
Nemška diplomacija pa je na drugi strani mrzlično na delu. da Nemčiji pridobi nova zavezništva. Potem, ko je nemška vlada odpovedala sporazum s Poljsko ter pomorski sporazum z Anglijo, se je močno zavzela, da bi stopila v pogodbene obveznosti s skandinav-
Kralj Jurij na meji USA
Pripravljajo mu zmagoslaven sprejem
London, 7. jun. AA. Reuter poroča iz Wind-soria: Medtem ko se v Newyorku in \Vashing-tonu skrbno pripravljajo za sprejem angleške kraljevske dvojice, je na tisoče državljanov USA šlo danes čez mejo pri »Niagarskihc slapovih. Ame-rikanci žele pozdraviti angleško kraljevsko dvojico še na kanadskem ozemlju, preden bi kralj in kraljica prekoračila mejo USA. Dvorni vlak bo še dopoldne prispel v London (pokrajina Onta-rio), kjer se bo zadržal kratek čas, nato pa bo odpeljal proti Niagarskim slapovom, kjer pričakujejo prihoda kraljevske dvojice okrog 18 po krajevnem času. Za časa potovanja angleške kraljevske dvojice po Kanadi, je moral biti spored njunega bivanja večkrat spremenjen.
Newyork, 7. jun. AA. Reuter: Sodeč po vseh pripravah, bo angleška kraljevska dvojica doživela v trenutku, ko bo stopila na tla Združenih ameriških držav sprejem, kakršnega ni nihče pričakoval. Število ljudi, ki so prispeli iz drugih krajev Združenih držav k Niagarskim slapovom in v bližnje kraje, da bi videli angleškega kralja in kraljico, cenijo na več kot pol milijona.
Ameriška prestolnica se pripravlja vsestransko za sprejem angleške kraljevske dvojice. Na vseh hišah se vi jejo zastave. Predvideva se, da bo sprejemu prisostvovala ogromna množica ljud-Rtva iz vseh krajev Amerike. Samo slabo vreme bi moglo nekoliko zmanjšati veličanstveuost sprejema.
skinii in baltskimi državami. Med skandinavskimi državami je bila edino Danska, ki je pred nekaj dnevi z Nemčijo podpisala nenapadalni pakt. Med baltskimi državami pa bo uspeh popo-len. Najprej je nenapadalni pakt podpisala Litva in sicer ob priliki, ko je odstopila Memel. Z Estonsko in L c t o n s k o pa je Nemčija podpisala n c n a p a d a 1 n e pakte danes. Baltske države je nekoliko motilo zadržanje Sovjetske Rusije, toda šepanje v pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo jih je prisililo, da so se odločile za podpis.
Prizadevanje okrog Španije
Toda največji napor nemške diplomacije gre v tem praveu, da bi pridobila Španijo za pristop k italijansko-nem-š k i vojaški in politični zvezi. Nemška vlada je službeno sporočila javnosti, da bi podpis angleško-sovjetsko-francoske zvezo imel takojšnjo posledico. Dvozveza Nemčija—Italija bi na to takoj udarno odgovorila. Na merndajnih mestih so to izjavo v nemškem službenem listu razlagali tako. da gre za Španijo. Pristop Španije hi bil tisti udarni odgovor, s katerim hi italijansko-nemška dvozveza odgovorila na angleško in francosko zvezo z Rusijo. Vstop Japonske v zvezo z Italijo in Nemčijo bi bila dragocena pridobitev, toda ne hi pomenil tolik« kakor hi pomenila pridobitev Španije, ki je odločujoči činitelj v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Prizadevanja nemške diplomacije torej gredo v špansko smer. Uradni krogi v Nemčiji sc zatorej tudi zelo trudijo, da bi španskim generalom, ki so prišli na obisk v Nemčijo, pokazali vso ljubeznjivost, med tem ko se gospodarstveniki trudijo, da bi Španiji za obnovo države nudili čim največje ugodnosti od strani Nemčije in Italije. V inozemskih krogih v Berlinu menijo, da za enkrat ni verjetno, da bi sc hotela Španija spuščati v kakšno vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo, ker je njena želja, da bi sedaj po končani strahotni državljanski vojni posvetila vse svoje sile državni obnovi s pomočjo sodelovanja vseh, ki pomagati morejo in hočejo. V trenja med velesilami pa bi se Španija ne spuščala rada.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno in stalno. Dunajska vremenska napoved: Jasno in vroče.
Preusmerjanje nemške manjšine
V	vodstvu nemško manjšine v Jugoslaviji se že dalj časa opaža neko nesoglasje, ki vsak čas prihaja do izraza v raznih pojavih. Nedavno je posebno razsodišče, sestavljeno iz Nemcev izven naše države (toda ne iz Nemčije) moralo razsojati o sporu med nemškima voditeljema dr. Kraftom in Moserjem. Ta spor, ki je, kolikor se more soditi po časopisju, nastal zaradi nesoglasij v nemški zadružni organizaciji v Vojvodini in Slavoniji, je bil rešen tako, da je moral dr. Kraft izstopiti iz vseh nemških gospodarskih organizacij, zarada česar je seveda izgubil tla tudi v politični organizaciji Nemcev v Jugoslaviji. Zdaj pa čujemo o novem sporu, čigar središče je v »Kulturbundu«, posebno pa v mlaViinski organizaciji nemš,ke narodne manjšine. Opazilo ee je namreč, da na veliki nemški manifestaciji v Apatinu v Bački ni bilo predsednika sombor^kcga »Kulturbunda«, advokata dr. Konrada Schmidta. Baje je dr. Schmidt tudi odstopil kot predsednik »Kulturbunda« v Somboru. Novinarji, ki eo dr. Schmidta spraševali, so izvedeli od njega, da ne odobrava manifestacij, ki bi izzivale ali žalile čustva l>odisi oblasti, bodisi drugih narodnosti v državi. Zdi se, <la je dr. Schmidt obsojal izjavo predsednika občine v Apatinu in voditelja vojvodinske nemške mladinske organizacije Štefana Mohra, ki je ob priliki apatinske nemške slavnosti preveč nagla-šal nemška značaj Apatina. Schmidt je dejal, da 6e je boril in 6e bo boril za narodne in kulturne pravice nemške manjšine, da bi Nemci ne bili državljani druge vrste, ampak enakopravni, da pa obsoja vsak pokret in vsako manifestacijo, ki bi dražila druge državljane Jugoslavije. Dr. Schmidt je pa obenem dejal, da so med Nemci v Jugoslaviji nastala nesoglasja tudi t ozirom na načela, po katerih naj se vzgaja nemška mladina. Če spravimo to v zvezo z glasovi, ki so se slišali že pred nekaj meseci, da se nekateri Ne nci pritožujejo zoper težnjo, da bi 6e jugoslovanska nemška mladina vzgajala v duhu narodnega socializma, in da so ti glasovi prišli iz krščansko usmerjenih krogov, si lahko ustvarimo več ali manj pravilno sodbo, zakaj v tem sporu med jugoslovansko nemško narodno manjšino gre. Kakor sklepamo iz dr. Schmidtovega odgovora časnikarjem, bo ta 6por šel naprej in 6e ne ve, kako1 bo rešen.
V	zvezi s tem je članek osješkega »Slawoni-Scher Volkstjote« ki hvali, da je edini pooblaščeni vodja ali Gauobmann g. Altgayer (v Slavoniji namreč). On je tudi vodja mladine (Gaujugend-leiter) za Slavonijo. Končno pa je tudi vodja tako zvane »Erneuerrungsbewegung« (obnovil-nega pokreta), ki ima za namen, da so Nemci v Jugoslaviji usmerijo v narodno-socialističneni duhu. Kot tak je priznan od vsega nemštva v Evropi in s tem morajo vsi računati, naj jim bo prijetno ali ne — zaključuje svojo notico »Slawonischcr Volksbote«.
Dr. Maček se poklonil sv. očetu
Vrhbosanski nadškof dr, Ivan Šarič, ,ki se, je. mil od avdljence pri sv. očetu v Rimu, je novinarjem izjavil, da ga je papež izredno ljubeče sprejel. Nadškof mu .je sporočil mlftJ^ft .^ppklo^e duhovništva, obenem pa mu izrazil zvestobo in udanost vsega hrvatskega naroda. »To sem storil zato«, je dejal nadškof, »ker sem bil v to posebno opolnotnočen od vodje hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka. Sv. očeta je to izredno razveselilo, pa je vrnil pozdrav ter podelil apostolski blagoslov hrvatskemu narodu in njegovemu vodji.«
Spor med emigranti iz Italije
Jugoslovanska javnost je iznenadena po vesti, da je dosedanji urednik znanega glasila slovenskih ni hrvatskih emigrantov iz Italije »Istra«, Tone Peruško, odstopil. Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« piše o vzrokih tega odstopa sledeče: Tone Peruško je član Hrvatske seljačke stranke. Deloval je med istrskimi Hrvati v Zagrebu, da se javno opredelijo za politiko hrvatskega narodnega pokreta. S tem pa je prišel v nasprotje z lastniki »Istre« oziroma z Zvezo jugoslovanskih emigrantov, katerim je na čelu znani dr. Ivan Marija Čok, ki je bil 1. 1935 kandidat na Jeftičevi listi in je znan kot zagrizen jugoslovenski integralist. Zraven njega so dr. Brnčič, bivši upravitelj »Jugo-šlanipe* in član uprave Sokola, Ivan Stari, Ante Čeh, Franc Bal, tajnik Jugoslavenske Matice in prof. Ivo Marčelj. Samo predstavnik društva Istra* v Zagrebu, ki se je opredelilo za hrvatsko politiko, Josip Gabrijelčič, je protestiral proti teniu, da so Toneta Peruško odstavili. Smer pisanja »Istre« bo torej odslej v smislu ideologije dr. Čoka, čigar duh je bil nekaj časa iz Istre izginil. Za novega urednika je bil postavljen istrski književnik Ernest Radelič.
Združena opozicija zopet ne ve, kaj bi
Voditelji združene opozicije, ki so bili, kakor znano, lansko leto v Farkašiču sklenili z dr. Mačkom sporazum, da ga bodo podpirali, so pa v zadnjem času iz raznih razlogov umaknili se v ozadje, so sedaj zopet spremenili svojo taktiko. Začel je zemljoradnik dr. Branko čubrilovič iz Bosne, ki je nedavno v Banjaluki dejal, da srbska združena opozicija noče deiati dr. Mačku ovir, če se mu posreči, da sklene sporazum z vlado Dragiše Cvetkoviča. Čubrilovič se je te dni podal v Belgrad, kjer se je posvetoval z vodstvom združene opozicije. Sedaj se je iz Belgrada vrnil in konfe-rirali s poslancema Mačkove stranke dr. Lubiči-čem in muslimanom dr. Kulenovičem V sredo je dr. čubrilovič odpotoval v Zagreb, kjer bo raz-govarjal z dr. Mačkom. Videti je torej, da se_ je združena opozicija zopot premislila in da želi zopet navezati tesnejše stike z dr. Mačkom. K dr. Mačku pa je prišel tudi prvak zemljorad-niške stranke dr. Gavrilovič.
»Obzor« o tej akciji sodi, da ne bo rodila nobenega sadu, ker je iz dr. Gavrilovičevih izjav razvideti, da vodje srbske opozicije slej ko prej glede sporazuma s Hrvati niso med seboj edini. Oni namreč ne vedo, katera pot bi bila bolj prava, da bi, če le mogoče, prišli do oblasti...
Važna odločba državnega sveta
Državni svet je storil sklep, s katerim priznava občini pravico, da se more pritožiti proti odlokom, ki razveljavljajo njen preračun. Neka banska uprav, je namreč zavrnila pritožbo občine proti njenemu odloku, v katerem «e preračun ne odobrava. Občina se je pritožila na finančno ministrstvo, potem pa na državni »vet.
Dr. Anton Korošec častni občan slovenskih občin
V teku lanskega lota jc velika večina slovenskih občin izvolila voditelja slovenskega naroda predsednika senata gosp. dr. Antona Korošca za častnega občana v dokaz trajne hvaležnosti, udanosti in globoke ljubezni, katero goji slovensko ljudstvo do svojega voditelja. Ob sodelovanju teli občin je dala napraviti »Županska zveza« skupno diplomo, v kateri je s podpisi županov in občinskimi pečati 322 slovenskih občin ta izvolitev za častnega občana uradno izpričana.
To skupno diplomo bodo slovesno izročili voditelju t nedeljo, dne 11. junija ob 10.45 <lop. v veliki dvorani »Hotela Union« v Ljubljani.
Vabimo vse organizacije in posameznike — prijatelje dr. Korošca, da se te slovesnosti udeleže. Pokažimo tudi z udeležbo pri slovesni izročitvi diplome globoko hvaležnost vsega slovenskega naroda, katero smo dolžni svojemu voditelju.
Županska zveza v Ljubljani.
Senator dr. Kramer išče časti pred sodiščem
Soba št. 79 je bila danes pozorišče bolj nenavadnih razprav kakor so običajno. Mali kazenski senat,- ki mu je predsedoval 6odnik okrožnega sodišča. g. Brelih s prisednikoma Lederhasom in dr. Fellaherjem je imel danes reševati težko vprašanje. Na sporedu je bilo vprašanje o politični objavi generalnega tajnika JNS in senatorja dr. Kramerja. Veseli pomladni 6ončni žarki so se igrali ^po glavi g. senatorja iu bivšega ministra dr. Kramerja, ki je sedel kot zasebni udeleženec na mestu državnega tožilca in iskal svojo politično čast pred sodiščem. Razumljivo je tudi, da v sodni dvorani danes ni bilo običajnega občinstva, ki zaseda dnevno od začetka pa do konca razprav in z veliko pozornostjo sledi vsaki podrobnosti razprave. Ljudi taka reč, kakor je bila danes, pač ne zanima, ker vedo, da sodna dvorana ni kraj, kjer naj politiki iščejo svojo čast. Ljudje prav dobro vedo, da se politična čast ne dobi in ne izgubi v sodnih dvoranah, ampak da se dobi iu izgubi le med narodom.
Dr. Kramer se pritožuje nad »Slov. domom«
Zastopnik dr. Kramerja Alberta dr. Capuder je vložil zoper odgovornega urednika »Slovenskega doma«, Jožeta Košička tožbo po ti7 skovnem zakonu, češ da sta v »Slovenskem domu« dne 5. decembra iu. 12. decembra 1938 izšla na; slednja članka: dne 5. decembra je bilo v »Slov* domu« zapisano, da je »dr. Kramer pokleknil pred dr. Mačkom samo, da bi se po njegOvem hrbtu priplazil do oblasti«. — Dne 12. decembra pa, »da je v kazinski dvorani bila družba kakih 300 ljudi, katere je dr. Kramer begal s tako zme-šaninti in tako zlobnimi poročili, da je treba to škandalozno početje javno pribiti. Govoril je, da je vojni minister odstopil, trdil je, da ima Maček v državi 500.000, potem pa 000.000 glasov večine. :Zatrieval je,( da - je j^i^jaav.e..j»tj|4e v okrav jiTt Kragujevac, KritTjevo, JKrusevac, k]er da so , vplivne komisije ukradle volivne 6pise, ker je imela tam JNS strašno večino. Pri spopadu je bilo po Kramerjevih trditvah veliko mrtvih. Nje-', govo govorjenje so Kazinarji ustavljali z gromo-vitim rjovenjem »Dol farji!«. Kramer je dalje govoril, da je v državi razglašeno obsedno stanje, da je Maček dobil, razen v Sloveniji, 90 odstotkov vseh glasov.«
V zadnjem odstavku članka »Zločinske laži velikega Jugoslovena« pa stoji: »Navzlic vsemu temu, pa se dr. Kramer, baje zagovornik velike in nedeljive Jugoslavije, reda, notranje pomiritve, medsebojnega spoštovanja in drugih predvolivnih gesel, ni mogel zdržati ne le laži, marveč izrazito protidržavnega razburjenja ljudi in širjenja najbolj nemogočih in najbolj divjih vesti. Dr. Kramer je to delal kot glavni tajnik JNS, kot kraljevi senator in kot veliki Jugosloven. Njegovo početje je zaradi tega še hujše obsodbe vredno. Temu početju je treba napraviti konec. Ce oblast kaznuje strogo vsakega malega prišepetovalca izmišljenilN ' govoric, naj kaznuje tudi tega velikega gospoda, ki je včeraj v Kazini pozival tako rekoč na vstajo. o čemer pričajo njegove besede: »Mi bomo že pozneje govorili. Samo še danes! Zdaj bomo pa pomedli z njimi!«
V odgovor na tožbo
je zagovornik odgovornega urednika Jožeta Košička, Miloš Stare, med drugim poudarjal, da so bili članki pisani v volivni psihozi in da jih zato ne gre ocenjevati tako strogo, zlasti še glede na dejstvo, ker se je JNS iu njen tedanji voditelj v Sloveniji dr. Kramer, posluževala ob priliki volitev leta 1931 in 1935 še vse drugačnih metod, kakor pa samo člankov v svojem časopisju. V svojem pripravljalnem spisu zatrjuje dr. Capuder, da je tožnik — to je dr. Kramer — vedno odkrito zastopal stališče, da se hrvatskega vprašanja ne da rešiti niti z molkom, niti s pritiskom, marveč le s korenito reformo naše uprave in naših notranjepolitičnih prilik. Še leta 1935 je v tako imenovani »pohorski resoluciji« hrvatsko vprašanje podčrtano kot naše prvo državno vprašanje.
ni nihče smatr.il dobesedno, kakor jih smatra dr. Kramer, ampak samo kot posrečeno primero.
Zlasti politik mora poznati pravo mejo
Glede očitka, da je dr. Kramer na večer po volitvah dne 11. decembra razširjal lažnjive vesti, je zagovornik g. Miloš Stare poudaril, da je bilo v teku kazenskega postopanja dokazano po pričah, da je tedaj bilo res govora o tem, da je vojni minister Nedič odstopil in da ima opozicijska lista v vsej državi približno 300.000 glasov večine. Fse to je bilo govorjeno vpričo senatorja dr. Kramerja, ki kot politik dobro ve, kaj pomeni tako govorjenje in razširjanje neresničnih vesli v današnjem zmedenem iasu, ko dobi vsaka laka beseda ie ostrejši pomen in še bolj razburja ljudi. G. zagovornik je poudarjal, da smatra, da je naslov drugega Članka »Zločinske laži velikega Jugoslovena« popolnoma upravičen z ozirom na dejstvo, da je bito vpričo senatorja dr. Kramerja govorjeno, da je odstopil vojni minister, kar bi moral dr. Kramer kot star politik takoj preprečili, četudi bi bilo resnično.
Glede izjave zasebnega tožilca, da je vedno zastopal stališče, da se hrvatsko vprašanje ne da rešiti niti z molkom, niti s pritiskom, pa je izjavil branilec, da je k tej izjavi težko kaj resnega pripomniti. Glede resničnosti te izjave bi bilo vprašati le Hrvate v &avski banovini, ki bi povedali, kako je to svoje teoretično stališče izvajala JNS v praksi tedaj, ko je bila na vladi. Če bi Hrvatje začeli naštevati zapore in denarne kazni, ki so jih pod tem »dobrohotnim« režimom prestali, bi ta trditev milo rečeno, postala smešna.
Izvajanja branilca prisotnemu z.asebnemu tožilcu niso bila všeč ter jih je poslušal z velikim Nezadovoljstvom. '"
500 din za čast
p
Kazenski senat 6e je nato umaknil k posvetovanju, nakar je objavil sodbo, s katero je bil odgovorni urednik obsojen na 1.200 din denarne kazni ter objave dispozitivnega dela sodbe. Za žalitev na časti pa mora plačati zasebnemu toži-telju 500 din. Predsednik senata je v razlogih sodbe utemeljeval, da je bila kritika odnosno polemika objavljena v volivni psihozi, zlasti pa je poudaril kot olajševalno okolnost to, da je dokazano, da so se navedenega večera na dan volitev v Kazini v resnici razširjale razburljive in neresnične vesti, zlasti glede lega, da je vojni minister odstopil, kar ni bila resnica.
Začetek razprave
Današnja razprava se je začela ob pol 12
dopoldne s čitanjem obtožnice, nakar je predsednik kazenskega senata prebral vse pripravljalne spise. Po prečitanju vseh spisov, je govoril zastopnik tožilca, nato pa g. Miloš Stare kot zagovornik obdolženca Košička.
G. zagovornik je v 6vojem obširnem in temeljito sestavljenem govoru med drugim povedal lo kar smo omenili že zgoraj, da se volitve dne 11. decembra 1938 še zdaleč ne morejo primerjati z volilvami iz leta 1931 in iz leta 1935 in da je tak članek 6pričo vsega terorja in nepravilnosti, ki jih je Izvajala JNS, le nedolžna stvar. JNS je tedaj ob volitvah svoje politične nasprotnike zapirala iu jih kazuovala z visokimi kaznimi.
Dobra primera je tudi nekaj vredna
Glede očitka, da je dr. Kramer pokleknil pred dr. Mačka, da bi se po njegovem hrbtu priplazil do oblasti, je g. Miloš Stare dejal, da so tedaj vsi ljudje pričakovali, da bo JN6, ki ima po trditvah svojih voditeljev več ko sto odstotkov volivcev za seboj, šla v volivni boj sama in da ne bo šia skupno s svojim — do tedaj, največjim nasprotnikom, ki ga dr. Kramer pred časom sploh priznaval ni. Besed, da je dr. Kramer pokleknil,
Teorija In praksa
»
Slovenec« je na vrsti
lasu, ko j« bil na oblasti dr. Kramer, konfiniran po tistem paragrafu zakona o zaščiti države, ki je za vlačuge in potepuhe, pa ni nikdar talo iskal časti in zadotlenja pred sodiščem, ker je vedel, da mu njegove politične časti in ugleda nihče vzeli ne more.
Nerazumljivo pa je to, da je dr. Kramer prišel do lega spoznanja, da je v nevarnosti njegova čast in ugled, če mu kdo reče, da je bil duša Živkovičeve diktature, ko je e istim Zivko-vičem še danes v politični zvezi.
Branilec se je nato pečal s posameznimi očitki, med drugim s tem, da se čuti dr. Kramer užaljenega, Če se mu očita, da je bil mojster makiavelizma ter duša jugoslovanskega fašizma. Tu je poudaril branilec dogodke, ki so 6e dogajali od pohoda Orjunašev v Trbovlje do umorov Dolinarja in Hribarja ter zaključil, da če so kaka sredstva makiavelistična, potem so bili gotovo pohodi Orjune ter noži in revolverji.
Glede inkriminirane pesmice, ki očita zasebnemu tožitelju, da se je združil pri zadnjih volitvah s komunisti, socialisti ter najrazličnejšimi di-sidenti in pripadniki vseb obstoječih internacional, da je bila ta pesmica s svojo satirično ostjo vsekakor upravičena z ozirom na prejšnje politična delovanje in ideologijo zasebnega tožitelja.
Duša Zivkovičevega režima in jugoslovanskega fašizma
Po končanem govoru branilca 6e je senal umaknil k posvetovanju, ki je trajalo tri četrt ure, nakar je bila razglašena sodba, glasom katere je odgovorni urednik oproščen očitka, Čei da je imenoval zasebnega tožitelja dušo livko-vilevega režima. Sodišče je to utemeljevalo • tem, da je bil zasebni tožitelj glede Slovenije v Živkovičevem režimu res vodilni činitelj in da ne trpi njegova čast in ugled, če se to ugotovi. Glede ostalih inkriminacij ie bil obtoženi odgovorni urednik deloma oproščen, med drugim tudi očitka, češ da je bil zasebni tožitelj duša jugoslovanskega fašizma, glede ostalih pa je bil obsojen skupno na 1G00 din denarne kazni ter ob-avo sodbe v dispozitivnem delu. Sodišče je smatralo, da so bili nekateri izrazi kot »političen akrobat« in »političen špekulant« le preostri.
Branilec odvetnik Miloš Stare je zoper obe sodbi, v kolikor sta bila obdolženca obsojena — prijavil takoj priziv in revizijo.
Tej razpravi je sledila druga razprava proti ^odgovornemu uredniku »Slovenca«, katere pa zasebni tožitelj dr. Kramer ni hotel več poslušati, ampak se je poslovil od svojega zastopnika in odšel iz dvorane.
v Duša živkovičeve diktature
V tej tožbi je zasebni tožitelj dr. Kramer nanizal celo vrsto inkriminiranih stavkov iz posameznih številk »Slovenca« od 1. decembra do 14. decembra 1938. Med njimi je bila najznačilnejša inkriminacija ta, da je smatral kot kleveto v »Slovencu« z dne 1. decembra 1938 natisnjeni stavek, da je bil zasebni tožitelj »duša Živkovičeve diktature«. S tem stavkom je smatral zasebni tožitelj, da 6ta prizadeta njegova čast in ugled. Dalje inkriminira različne članke in sicer članek »Blamaža Kramerjevcev z volivno oddajno postajo«, »Strnimo svoje vrste«, uvodnik z dne 4. decembra 1938, dalje uvodnik z dne 6. decembra 1938 pod naslovom »Gospod Ataman«, dalje zaradi pesmice, ki je izšla dne 7. decembra 1938, kateri se je tedaj smejalo vse, in ki se konča z »Kaj? Prepričanje Vas briga? Mene pa še ni nikol. Bila je iu bi le figa, vedno 6talni moj 6imbol.« Nato članka od dne 8. dec. 1938 pod naslovom »Za Čast slovenskega imena«, in končno zaradi članka z dne 14. dec. 1938 pod naslovom »Samouprava o volitvah — belgrajski list o polomiji JNS in o Mačkovem terorju.«
Zakaj je dr. Kramer vložil tožbo?
Na jiosamezne inkriminacije je obdolženec po svojem branilcu odvetniku Milošu Staretu vložil obširen zagovor, katerega je predsednik senata prečital, obenem z dokaznimi predlogi zasebnega tožilca. V svojih izvajanjih je zastopnik zasebnega tožilca najprej sporočil sodišču, da mu je zasebni tožilec pred odhodom iz sodne dvorane naročil, naj pove, da }e vložil vse te tožbe zato, ker je bil prepričan, da bo 1. aprila 1939 dr. Stojadino-vič uvedel diktaturo in je s tem hotel pridobiti material za obrambo svojega političnega dela. Na to je utemeljeval posamezne točke obtožnice.
Politične časti ne daje sodišče
Branilec odvetnik Miloš Stare se je v svojem govoru najprej zahvalil zastopniku zasebnega tožitelja, da je pojasnil, za kaj je dr. Kramer vložil te tožbe. Izvajal fe dalje, da je to pojn* nilo potrebno, ker doslej res ni bila navada, da bi si politiki iskali časti pred sodiščem. Politična čast se pridobi s političnim delom. Imamo namreč politike kot n. pr. dr. Knrošta, katerega je ope-tovano omenil tudi zasebni tožitelj, ki je bil v
Morilec se je vrgel pod vlak
Belgrad, 7. Junija, m. Belgrajska policija se je nocoj nzašla pred novim zločinom, ki ga še niso mogle razvozljati preiskovalne oblasti. Na Duša-novcu v belgrajskem predmestju je ponoči zaklal mesarski pomočnik Milutin Jovanovič svojega sorodnika Milivoja Atanackoviča, stavca v tiskarni podjetja »Pravde«. Morilec je snoči pri Atanacko-viču prenočeval, ponoči pa se je splazil v njegovo spalnico ter svojo žrtev zaklal pred ženo in dvema otrokoma: Po izvršenem zločinu je pobegnil in se vrgel pod prvi viak v bližini papirnice »Vata«. Policija se trudi, da bi ugotovila vzrok tega zločina.
Osebne novice
Belgrad, 7. junija, m. Na predlog pravosodnega niinifiitra je imenovan za namestnika držav, tožilca v Murski Soboti v 4-1. Bogdan Lendovšek, eodni cjficia! v Varaždinu.
Za kanclistinjo 10. skupine je imenovana pri okrožnem sodišču v Kamniku Frančiška Butalifi.
Za viš;e veterinarske pristave sta napredo-vala: dr. Leon Kocjan v Škofja Loki in dr. Se-bastjan Kodaš v Kamniku.
Z odlokom poštnega ministra so postavljeni za prometnike 8 skupine: na pošti Maribor I. Ana Matjašič, Franc Bernot: Maribor III. Brigita Jurač; Jesenice-Fužine: Joeripina Lakota; Jesenice na Gorenjskem: Onton Koren; Št. Jurij ob juž. žel.: Marija Kinzel; Zagorje ob Savi: Karla Blisek; Slov. Konjice: Milena Železni k; Mežica: Terezija Tomanič; Podčetrtek: Franjo Vršeč; Ljubljana IX. Pavla Milavec; Trebnje: Pavla Vindiš; na 13. sekciji v Ljubljani: Miroslav Cerkvenik.
Za manipulante IX. skupine: Ivan Zabela in Ivan Lužar na pošti Ljubljana II.
Belgrad, 7. junija, m. V Kragujevcu so danes zborovali mlinarji iz Šumadije ter so se zavzemali za enake davčne obremenitve mlinarjev po vsej državi.
Zagrebška banovinska elektrarna tTasira električni vod od Karlovca do Sušaka s 100.000 volti napetosti. Ko bo zgrajena električna centrala v Fužinah, bo vod podaljšan iz Karlavca do Zagreba,
Pogreb Aste Basajeve
K poročilu k pogrebu gospe Aste Basajeve na str. 7 je treba pristaviti, da sta se ga udeležila tudi gg. Štejian Barič, predsednik PAB in ravna-tejl Anton Končan.
Razglas
Zavod »čačak« potrebuje: Elektroinženirje z daljšo laboratorijsko prakso v radiotebniki;
inženirje in tehnike za konstrukcijo mehaničnih detajlov, za raziskovanja in merjenja v radio-tehničnem laboratoriju;
precizno mehanike in radiotehnike za samostojno delo; risarje.
Podrobne pogoje je zahtevati pri Inženirskih in obrtnih zbornicah ter pri tem-le zavodu.
Uprava
+
Nenadoma nam je umrl naš dobri oče
Ivan Locniskar
železniški upokojeneo •
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 9. junija ob 4 uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. junija 1939,
Žalujoča rodbina dr. Ločniškarjeva in Beličeva.
Domovinska manifestacija slovenskih izseljencev v Parizu
Slovenske narodne pesmi sredi Pariza
Narodno-obnovitveni val, ki je zajel vso Slovenijo in Jugoslavijo, je z enako močjo odjeknil v naši deseti banovini: med našim izseljeniškim delavstvom.
Med slovenskimi izspljenci-delavci v Franciji je letos posebno živahno. Duhovnik g. Camplin, ki je dodeljen jugoslovanskemu izseljenskemu zastopstvu v Parizu, je poleg 6vojih rednih obiskov posameznim izseljenskim kolonijam širom Francije uvedel letos še posebne zbore slovenskih izseljencev iz pariškega pasu. Za božič in veliko noč 6o se ti verski in narodni prireditvi vršili na Gravellu v pariškem predmestju.
Za binkošti pa je g. Camplin pripravil prvi »pohod slovenskih izseljencev na Parist. Tvegan poizkus, ki pa je v polni meri uspel. Velika skupina slovenskih delavcev, ki so se ji pridružili slovenski katoliški izobraženci, ki študirajo v Parizu, se je zbrala na binkoštno nedeljo v pariški župni cerkvi sv. Ambroža, ki jo je tamošnji gosp. kanonik ljubeznivo dal slovenskim izseljencem na razpolago. Lepo je bilo: pred oltarjem slovenski
delavci, ostala cerkev pa polna francoskih vernikov. Ob 10 slovesna asistirana maša s skupnim slovenskim ljudskim petjem. Pred evangelijem je g. župnik francoskim vernikom predstavil Slovence in g. Camplina, ki je nato iz prižnice napravil kratek nagovor francoskim vernikom, ki mu je sledila slovenska pridiga. Skoraj vsi Slovenci so pristopili k sv. obhajilu. Po končani maši se je vodja jugoslovanskega izseljenskega zastopstva g. Jerič v imenu zadržanega ministra dr. Puriča g. župniku zahvalil za gostoljubnost, g. župnik pa je Slovencem tolmačil čustva zbranih francoskih vernikov, na katere je slovensko ljudsko petje in verski zgled slovenskih izseljencev napravil globok vtis.
Po sv. maši pri skupnem kosilu se je nato razvila prisrčna domovinska manifestacija. V sredi petja je slovenske izseljence-delavce nagovoril France Casar in jim v močni besedi orisal dobre in slabe strani našega težkega izseljenskega vprašanja ter jim odkrival pomen ljubezni in vere do elovenske domovine in naše narodne države.
Besede o domovini in o državi so izzvale morje
navdušenja, ki se je izlilo v državno in slovensko himno, ki so jo izseljenci peli s takim ognjem, da je ta množični izraz domovinske vere in ljubezni potegnil v svoj plaz slehernega udeleženca. Petje himne je bilo na koncu obsuto z vzkliki Jugoslaviji, kralju, knezu-namestniku, Sloveniji, dr. Korošcu in slovenskim škofom.
Po popoldanskih večernicah eo ee V6i udeleženci zbrali na velikem trgu pred cerkvijo, kjer 60 zapeli venček slovenskih narodnih, ki ga je znova zaključila državna in slovenska hjmna. — Slovensko petje sredi Pariza, posebno pa mogočni odmevi jugoslovanske himne, ki je Francozom dobro poznana, je sprožilo med številnimi Parižani, ki so se zbrali na trgu, manifestacije za Jugoslavijo.
Dan, ki je vreden, da ga naša izseljenska kronika zabeleži. Pa še več: krasno soglasje dr-žavno-doniovinske zavesti in ljubezni, ki 60 jo slovenski izseljenci s tolikim ognjeni simbolično izrazili v državni in slovenski himni, v vzklikih Jugoslaviji, kraljevskemu domu, Sloveniji in slovenskemu narodnemu voditelju, priča o zrelosti iskrenega in ognjevitega domoljubja slovenskega izseljenskega delavstva.
Ta ogenj domovinske zavesti in volje naše krvi v tujini, ki v potu svojega obraza obdeluje zemljo, ki je dala v sv. Ivani Orleanski vsemu svetu mladostni simbol dejavnega in zmagovitega krščanskega domoljubja — naj služi za zgled tistim, ki bi morda o tem še imeli kake dvome — v domovini.	Č. 2.
Prestolna beseda kralja Karola
Bukarešta, 7. jun. AA. Rador: Danes opoldne se je sestal novi parlament. Po službi božji v katedrali, ki so se je udeležili vsi člani vlade, člani vrhovnega sveta narodnega preporoda, zastopniki civilnih in vojaških oblastev, so vsi omenjeni od-ličniki krenili v parlament. Kralj Karel je prišel v parlament kmalu potem, in velikanska množica ga je viharno pozdravljala.
Seja parlamenta se je pričela s Čitanjem p r c s t o I n e besedo. Kralj je v prestolni besedi predvsem izkazal čast spominu pokojni kraljici materi Mariji. Zatem je govoril o gibanju za preporod Romunije. Vse to delo daje naši državi varnost in to se je pred kratkim tudi na čudovit način manifestiralo. Naša država jc nedavno stala
pred težkimi problemi, nastalimi zaradi raznih sprememb v mednarodnem življenju, sprememb, ki so se tikalo tudi naših interesov. Naša vlada jo bila in ostane neomajno zvesta miru in je delala na to, da se mir ohrani pod pogojem, da bo neokrnjena svoboda, neodvisnost in nedotakljivost tor ponos naše države. Naša država je pozvala pod zastavo več letnikov rezervistov ter pri tem kategorično izjavila, da je to storila samo zato, da zavaruje meje. Naravna bogastva Romunije so zbudila zanimanje vseh. Toda ta bogastva so last Romunije, lahko se pa dado tudi drugim za zamenjavo za druga bogastva. V ta namen smo pred kratkim sklenili gospodarske dogovore z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo.
Chamberlain o pogovorih generalnih štabov — in o italijanskih prostovoljcih v Španiji
London, 7. jun. AA. Reuter: V zvezi z vpra-lanji o razgovorih zastopnikov generalnega štaba s Poljsko, Romunijo; Grčijo, Turčijo in Sovjetsko Rusijo, je predsednik vlade izjavil, da so to le normalni stiki z generalnimi štabi drugih držav, ki so se zadnje tnesece izpopolnili. Ta postopek misli vlada nadaljevati tudi v drugih primerih, vendar objava podrobnosti o tem ni v splošno korist.
Predsednik vlade Chamberlain je v svoji izjavi o italijanskem vojaštvu na Španskem dejal dalje, da je Španijo zapustilo 20.000 Itali janov in 6000 Nemcev, to je večina tujih bojevnikov na Španskem. Italijansko letalstvo na otoku Malorci je skrčeno in je pričakovati, da bodo tudi ostali letalci v kratkem zapustili otok. Glavni cilj izmenjave not pred sklenitvijo britansko-italijan-skega dogovora, je nadaljeval Chamberlain, je bil v tem, da se odstrani možnost, da bi španska vlada ponudila oporišča, kjer bi vojni material ostal pod nadzorstvom Italijanov. Sodeč po informacijah, s katerimi razpolaga britanska vlada, je glavni cilj z odhodom Italijanov dosežen.
Gamelin v Londonu
London, 7. junija. AA. Havas: Načelnik francoskega generalštaba Gamelin in angleškega gene-ralštaba general lord Gorth sta odpotovala danes zjutraj v vojaški zavod v »Sandhurst«, kamor bosta prispela ob 15.
Italijanska poslanika v Parizu in Londonu sta imela dolge razgovore
^■■■■■■■■■■■■■BHBHMmmmBHIHBHHHiHBi■■■■I
z Bonnetom 8n Halifaxom
Pariz, 7. junija, b. Današnji dolgi razgovor zunanjega ministra Bonneta z italijanskim veleposlanikom je povzročil veliko zanimanje francoskega tiska. Čeravno so bili razgovori posvečeni administrativnim vprašanjem, vendar skoraj ves tisk smatra, da je treba tem razgovorom pripisati večji pomen. »Petit Parisien« smatra kot zelo nenavadno slučajnost, da je imel istočasno italijanski veleposlanik v Londonu g. Grandi enourni razgovor v Foreign Officu. Splošno mislijo, da je italijanski veleposlanik v Parizu vložil protest proti ostremu proliitali^anskemu govoru društva Sueškega prekopa.
Francoska „NeS" in ..Dal"
ne. Odgovoril je končno z: Ne! na vsak poizkus uveljavljanja kateregakoli naroda s silo in nasiljem. Toda Daladier je odgovoril z odkritosrčnim: Da! na vse prave in tvorne pobude, odgovoril je z: Da! na vse poskuse obnove iskrenega sodelovanja med narodi, z: Da! tudi na poskuse za oživitev zdravega gospodarskega obtoka med posameznimi državami in z iskrenim: Da! na zahtevo po pravični razdelitvi surovin med tiste narode, ki jih na svojem ozemlju nimajo.«
Francoski listi menijo, da je Daladier s svojim govorom stališče Francije tako jasno podčrtal, da ne more obveljati več noben očitek, da želi francoska politika koga »obkoljevati«.
Nezaupanje Poljske do Sovjetov
Varšava, 7. junija, t. Spričo ultimatuma, ki ga sovjetska vlada 6tavlja zapadnim demokracijam, kakor tudi spričo dejstva, da se baltiške države branijo sovjetske garancije za svoje meje, ker odločno odklanjajo pomoč rdeče armade, ki bi mogla izkopati grob njihove neodvisnosti ter jih zopet, kakor v časih carizma, podjarmiti Rusiji, se tudi v poljski javnosti kaže čedalje večje nezaupanje da sovjetske politike. Pravijo, da se ta politika vedno bolj usmerja v carističncm imperialističnem duhu in da zato mora biti zelo previden in nezaupljiv, kdor se hoče z njo zvezati.
Najbolj razširjeni poljski list »Illustrowany Kurjer Codzienny« piše: »Izpremenljivost mednarodne politike ne sme storiti, da bi pozabili nevarnosti boljševizma, ki zopet meni, da je prišel čas, ko bi mogel zavladati svetu. URSS se popolnoma istoveti s komunistično internacionalo in je napačno, če v Londonu skušajo razločevati med sovjetsko državo in Kominterno. Vlada in 6tranka v Rusiji zasledujeta eden in isti cilj: svetovno revolucijo. Rdeča armada gotovo ne bo zamudila prilike, če bi se ji nudila, da iz naših držav ustvari sovjetske republike.«
Se večjo pozornost pa vzbuja pisanje »Dobrega Večera« (Dobry Wicczor), ker je navdihnjen od zunanjega ministrstva. Piše: »Igra Sovjetov je ta, da skušajo zapad prepričati, da je pomoč URSS neobhodna, da se zgradi barijera proti Nemčiji. Toda sovjetsko orožje ima dve ostrini. Anglija in Francija morata premisliti, kakšno ceno je treba plačati za tako pomoč.«
Pariz, 7. junija. TG. Ves francoski tisk enoglasno dobrava zadnji govor ministrskega predsednika Daladiera, v katerem je zavrnil očitke nemškega in italijanskega tiska kakor tudi obojnih državnikov, češ, da Francija in Anglija Nemčijo obkoljujeta. O kakšnem obkoljevanju ne more biti govora. Daladier je v svojem govoru pojasnil francosko zunanjo politiko, tako, da sedaj vsakdo lahko ve, kako naj se ravna.
»Francoski ministrski predsednik je odgovoril z: N e ! na zahtevo po nasiini gospodarski politiki, ki no vpošteva pravice drugih narodov. Odgovoril je z Ne! na zahtevo po zbesnelem zasledovanju ideoloških vzorov, ki delajo krivieo drugim narodom. Odgovoril jc z odločnim: N c ! na zahtevo po tako imenovanih »življenskih prostorih«, ki naj bi veljali samo za ene narode, za druge pa
Belgija bo nevtralna
Svojih kolonij ne da nikomur
Bruselj, 7. junija. AA. Havas: V izjavi o priliki proračunske debate je poročevalec finančnega odbora van Kovelert dejal, da Belgija ne želi biti vmešana v mednarodne spopade. Belgija potrjuje vsem sosedom nedotakljivost njihovih meja, zoperstavila pa se bo z vsemi sredstvi vsakemu poskusu, da bi se belgi'j6ka tla uporabila za vojaške operacije, naperjene proti kaki drugi državi. Belgija bo ostala zvesta Zvezi narodov. V zvezi z nemškimi kolonialnimi zahtevami ne bo Belgija dala nobene pobude ter bo še nadalje upravljala Ugando, za kar je 'dofoila mandat od Zveze narodov, ki mu edino polaga račune. Glede vesti
inozemskega tiska, da bi se imele vrniti gotove kolonije Nemčiji ter s tem zadovoljiti nemške zahteve, je van Kovelert dejal, da parlamentarni odbor za zunaroje zadeve soglasno odklanja vsako tujo zahtevo onega dela Konga, ki pripada Belgiji. Glede načrtov o vojni zvezi med Belgijo in Holandijo je poročevalec finančnega odbora navajal besede holandskega ministra za zunanje zadeve Patjina, ki je dejal: »Želeti je, da obe državi živita v prisrčnem sporazumu. Toda ta sporazum ni treba, da bi dobil izraza v vojni zvezi.« Izgleda, da je to stališče sprejela tudi belgijska vlada.
Na Slovaškem
Bratislava, 7. junija. TG. Veliko razburjenje je povzročila izredno ostra izjava slovaškega propagandnega ministra Macha proti glavnemu glasilu Hllnkove stra-nlce »Slovaku«. Mach očita temu do zdaj vodil, režimsk. listu, da je v rokah Sidorja in da je Sidor preveč protinemško usmerjen. »Slovak« pride zdaj v last in'vodstvo Hlinkove garde. Za »Slovakom« so prišli' zdaj ria vrsto tudi še drugi slovaški listi. Tako je menjala »Slovenska pravda« lastništvo in mora pisati v istem eonislu, kakor novi »Slovak«.
Dunajski listi z navdušenjem pozdravljajo vse ukrepe, ki so bili podvzeti proti »Slovaku«, češ da je bilo to potrebno zaradi tega, ker so Nemci na Slovaškem trpeli krivico. S tem bodo odstranjene poglavitne ovire, tako pišejo dunajski listi, za dokončno zbliižanje med Nemci in Slovaki. V nemških krogih na Dunaju pričakujejo, da bo slovaška vlada posegla vmes in dokončno uredila vprašanje slovaškega tiska, to se pravi, da ga bo vzela pod svoje vodstvo, njegovo pisanje isto-usmerila in prepovedala vsako gonjo proti Nemcem in nemštvu.
Spopadi na mandžurski meji
Tokio, 7. junija. AA. DNB: Agencija Domej poroča, da je prišlo v ponedeljek ponoči na mandžurski meji pri Hantaukoa do hudih bojev med mandžurskimi četami in nekim oddelkom četnikov. Pri tej priliki je bilo na strani mand-žurskih čet ubitih 12, ranjenih pa 20 ljudi, med njimi dva častnika. Zdi ee, da je imel sovražnik velike izgube in da se je umaknil.
Drobne novice
Berlin, 7. junija. AA. Havas. Nemško-le-tonska nenapadalna pogodba je bila podpisana ob 10.30 v Wilhelmstrasse. Podpisala sta jo letonski zunanji minister Munters in nemški
zunanji minister v. Ribbentrop. Navzoč je bil tudi letonski poslanik v Berlinu.
Nekoliko pozneje je bila podpisana tudi nemško-estonska nenapadalna pogodba. To listino sta podpisala nemški zunanji minister v. Ribbentrop in estonski zunanji minister Selters ob navzočnosti estonskega poslanika v Berlinu. Pri podpisu obeh pogodb je bil navzoč tudi državni tajnik Weizsacker. Zdi se, da je besedilo obeh pogodb enako, in bo objavljeno ob 12.
Stockholm, 7. junija. A A. Reuter: V rudniku Hofors je padlo dvigalo 60 m globoko. Štirje rudarji, ki 6o ee nahajali v dvigalu, so našli pri tem sn*rt.
Bukarešta. 7. junija. AA. Burja je prevrnila splav pri Kalazari. Utonilo je čez 10 oseb.
Bukarešta, 7. junija. AA. Štefani: Grški prestolonaslednik knez Pavle bo prispel v Bukarešto, kjer bo prisostvoval proslavi romunske mladine
Razprodaja
nabožnih, pokrajinskih In umetniških slik
od 9. do 30. junija 1939
v trgovini H. Nlčman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2
Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne slike po neverjetno nizkih cenah.
Cvetkovič na Jadranu
Crikvenica, 7. junija, b. Snoči je prispel 5z Ogulina v Crikvenico ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič v spremstvu pomočnika bana savske banovine Stanoja Mihald-ziča, šefa Avale dr Periča. tajnika Bože Anaeta-sijeviča in g. Breberi-ne. Predsednik vlade je odšel v hotel »Terapija«, kjer je davi sprejel tudi več deputacij. Z ladjo »Rab« je napravil izleit ter obiskal bližnja mesta in vasi na otoku Krku. Popoldne se je spet odpeljal v Crikvenico, od koder je odšel skozi Zagreb nazaj v Belgrad.
Ban je podaril 20.000 dinarjev za poplavljence v Strugah
Struge na Dolenjskem, 7. junija. Deževati je prenehalo in nekaj časa je lepo vreme po vsej Sloveniji, v Strugah na Dolenjskem pa še vedno stoji voda, in sicer po nekaterih krajih po več metrov visoko. Pričakujemo, da bo zginila v treh ali štirih dneh. V našo največjo tolažbo in veselje nas je danes neprirčakovano obiskal g. ban dr. Natlačen v spremstvu banskega svetnika dr. Maršiča. Ogledala sta si ogromno škodo, nastalo po jx>vodnji. Gospod ban nam ni samo obljubil jx>nioč, ampak je na roko pomožnemu odboru taKoj izplačal kot prvo f>omoč 20 tisoč dinarjev. Struzanci tega ne bodo nikdar pozabili.
Kdo je za svobodne
strokovne organizacije T
Trbovlje, 6. junija.
Ko so zadnji teden nekateri člani Jugoslovanske strokovne zveze iz Ljubljane agitirali med našimi rudarji proti udeležbi na delavskem taboru v Ljubljani, so trdili, da so tisti, ki se bodo tabora udeležili, za uničenje svobodnih strokovnih organizacij. Pri tem so imeli poslušalci vtis, da jim je vec ko za JSZ še za soeial-demo-kratične in narodno-socialistične organizacije. Ali so oni tam res za svobodo?
Našli smo staro spomenico, ki jo je izdala centrala JSZ v Ljubljani I. 1919, kjer navaja sledeče: »Skupina JSZ v Trbovljah je brzojavila Zvezi: Člani Jordan, Podreberšek, Kralj po socialnih demokratih iz službe izgnani. Imenovani se namreč niso hoteli organizirati pri socialnih demokratih in plačevati v njihovo blagajno.«
In zakaj so socialisti svoje sodelavce pregnali iz dela?
Dotična spomenica navaja med drugim tele primere: »V pismu z dne 8. maja je skupina JSZ v Trbovljah sporočila centrali: V osrednji delavnici je šla deputacija socialnih demokratov k obratnemu inženirju Daxu ter od njega zahtevala, da pozove one rokodelce, ki niso pri socialnih demokratih vpisani, da se morajo takoj organizirati v socialistični organizaciji. Inženir Dax je pozval Podreberška in Jordana k sebi in jima prigovarjal, naj se zaradi varnosti in reda uklo-neta socialni demokraciji. Izjavil je. da mora, če obstanejo socialni demokratje pri svojih grožnjah, njima odf>ovedati službo.«
Članu JSZ v Trbovljah, Seme Štefanu, se je zgodilo tole: Pri plači so mu kar odtegnili članarino 11.75 K kljub temu, da ni nikdar pristopil k socialnim demokratom.
Ko se je zaradi tega pritožil v pisarni, ga je službujoči uradnik T. nahrulil in mu zagrozil, da bo odpuščen.
Kralj Blaž je že star delavec in veščak v svoji stroki, je zaradi pritiska in stavke socialnih demokratov zgubil dotedanjo službo pri rudniku.
Spomenica JSZ našteva še nadaljna nasilja socialnih demokratov. Danes pa so nekateri člani JSZ menda boje zaradi obstoja takšne »svobodne« sindikalne organizacije socialnih demokratov, kljub temu, da so še v zadnjem času imeli sami priliko občutiti neiskrenost in nelojalnost socialistov! A raje s socialnimi demokrati in narodnimi socialisti sestavljajo skupne liste, kakor da bi šli s slovenskim narodom in njegovimi voditelji. Zato ni čuda, da jim delavci ne sledijo radi na tista pota in da bodo nazadnje s svojo JSZ ostali sami.
v MARI BOHU
V DNEH 0D29.JUN.D02JUL.1Q3Q
Ravnokar otvorjeni hotel »SLON«
je najmoderneje urejen hotel v Ljubljani. Nudi sobo po 32.50, 45.50 in 71.50 din. V cenah so všteti prav vsi dodatki in takse.
Taborne lepake
smo razposlali vsem Fantovskim odsekom, da jih v svojem okolišu nalepijo na vidnih in prometnih mestih. Odseki, ki morda pomotoma lepakov niso prejeli in oni, ki jih še potrebujejo, naj jih takoj po dopisnici naročijo od Pripravljalnega odbora. Nujno pozivamo vse odseke, da taborne lepake na vsak način nalepijo na vidnih mestih.
Prijave udeležencev
za mladinski tabor sprejemajo za moike Fantovski odseki, za ženske pa Dekliški krožki. Kdor sc želi udeležiti mariborskega tabora in dobiti pravico do znižane voznine na železnici (za člane četrtinska, za nečlane poiovična), naj se prijavi pri domačem Fantovskem odseku odn. Dekliškem krožku. Ob prijavi plača 5 din za taborno knjižico in znak, ki mu dajeta pravico do znižane vnzninr. h krajev, kjer ni Fantovskega odseka in Dekliškega krožka pa se prijavite na Pripravljalni odbor, Maribor,
Aleksandrova cesta 6 in pošljite 5 din za taborno knjižico in znak.
Taborne knjižice, bodo odseki in krožki, ki 60 jih že naročili in plačali, dobili koncem tega tedna. Odseke in krožke, ki še knjižic in znakov niso naročili, pa prosimo, da to takoj store in nakažejo tolikokrat po 5 din, kolikor knjižic in znakov žele. Taborna knjižica je potrebna kol izkaz za znižano voznino na železnicah, brez nje nimate pravice do četrtinske odnosno polovične vožnje. Ojx>zarjamo, da po 20. juniju tabornih knjižic ne bomo več razpošiljali, ker bo pisarna takrat preobložena z drugim delom. Ne odlašajte z naročilom!
Pisarna Pripravljalnega odbora ima svoje prostore v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, V vseh nujnih zadevah «c lahko tudi tclefo-nično obračate na pisarno. Naša telefonska itevilka je 26-07.
Najcenejše in	m mg^ mjm mmi qp U stole, vrtno In	REHEC -CO
TSVS PAkKCTC CSSffi DUPLICA PRI KAMNIKU
Ljubljana, Kersnikova 7 (poiag siamiia)
QoAyo>djak&tvo
Zanimanje za ljubljanski velesejem
Dober obisk. — Kupčije se razvijajo povoljno
H—nm,,1
Predsednik vlade na velesejma Ko je r ponedeljek bil predsednik vlade na velesejmu, je srečal ludi otroke dveh podeželskih Sol, ki so prišli na velesejem. Zanimal se jc zanje ter jim naklonil za kosilo in druge izdatke znatno
.vsoto (vsaki šoli) po 1000 din.
Ljubljana, 7. junija.
Sejmišče je ves dan živahno. Poleg gledalcev prihaja vedno več resnih interesentov, ki vedo, da služi velesejem v odlični meri trgovskemu posredovanju. Tudi moramo ugotovili, da se kupčije ugodno razvijajo, kar kaže, da bo uspeh letošnjo velesejmske prireditve dober.
Danes so obiskali velesejm tudi člani Jugo-slovansko-britanske trgovinske zbornice iz Zagreba na čelu s predsednikom zagrebške Trgovinske zbornice g. dr. Krasnikom in angleškim konzulom v Zagrebu g. Rapporn.
Tudi so bile danes na velesejmu zopet številne šole in vojaštvo, zavedajoč se pomena velesejma v šolskem oziru.
Nadalje so danes bili zopel številni Intere-
senti iz raznih slovenskih in izvenslovensklh kra-jov, ki so se zanimali za kupčije, katere se že tudi sklepajo v številnih panogah.
Sprehod skozi paviljone je letos prav prijeten. V njih je mnogo paše za oči, vendar pa je razstavljeno blago, Čeprav zelo različno, v potrebnem skladu. Najsi je trgovina sama na sebi še tako prozaična, vendar so na razstavah kakršnegakoli blaga estetski činitolji zelo važni. Razstava ne sme biti le skladišče blaga, temveč mora pokazati blago kolikor mOgoče v njegovih privlačnih lastnostih, uporabnosti, praktičnosti, solidnosti,'lepoti itd. In na velesejm.u je l)lago v jpesnici razstavljeno, ne postavljeno, da privlači gledalca. Zato se ljudje radi ustavljajo pri posameznih kojah in si blago dobro ogledujejo, kur bo tvrdka 111 tudi pozneje dobro služila
jTEL.	/^ 21-2 4
! <,RtDSTAVEob;IO»ISI7l92lh
Kriminalni, avanturistični film o milijonarju, ki živi dvojno življenje. Zelo napeta in razburljiva vsebina GUSUV DIESSL |» dvolnt vlogi) CsrolaHMin In RtneDeltssn
Zeleni cesar
l
GOSPA MILIJONARKA
(Ich moeht so (torn mit Dir allein sein) Predstave oli 15., 17.. 1». In 21. url_
Vesela in zabavna dunajska glasbena komedija o lažnih miiijonajrih in pravih zaljubljencih Frleill Oepe, Wolf Alhnch Retty. Godim: Koliprt Slol/.
KINO SLOGA, tel. 27-30
I
Aktualna tema iz življenja sodobne moderne žene!
Huguette DuSlos in Jean Pierre Aumont
Ob 15., 17., 19. in 21. uri
Kino Union
Tel. 22-21 Ta prekrasni film naj si ogleda vsaka ženska1
Zelja po večni mladost!
(Mama Colibri)
Sporočilo izvoznikom svežega sadja. Narodna hanka sporoča izvoznikom svežega sadja, da jim bo dajala za sadje, ki sc izvozi v teku meseca junija letos v neklirinške države in plača v svobodnih devizah, pooblastila, da se izvozniska potrdila opravičijo s 30% v »internih* dinarjih upnikov iz neklirinških držav. Prošnje za lak način plačila bodo izvozniki predložili po poobl. zavodih. Ta izjemni postopek za izvoz našega sadja se odreja začasno z ozirom na že nastalo sezono in zaradi tega, ker še ni ugotovljen način za favoriziranje izvoza v neklirinške države gotovih predmetov, katerih seznam se pripravlja na pristojnih mestih.
Iz trgovinskega registra. V trgovinski register je bila vpisana Izvozna in uvozna družba 7. om. zavezo. Ljubljana (lesna Industrija, trgovina itd.). Glavnica 240.000 din, poslovodja Franc Šumi, lesni industrijec v Kranju. — Tvrdka Sem-perit, jugoslovanske tvornice gumijevih izdelkov, dr. z om. zav., Kranj, so izpremenile firmo v Jugoslovanske tvornice gume, dr. z oni. zav., Kranj. Izbrisan je poslovodja Ružička Jasa, prokurist iz Zagreba.
Konkurz je razglašen o Imovini Beneš Alojzije, tovorne prevoznice v Mariboru, Prešernova ul. 2 (zaradi ustavitve poravnalnega postopanja), prvi zbor upnikov 10. junija. Oglasiti se je do 20, julija, ugotovitveni narok 2. avgusta. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Groznik Marije, neprot. trgovke v Višnji gori, prvi zbor upnikov 17. junija, oglasiti se je do 3. julija, ugotovitveni narok 15. julija.
Jugoslovau«ki Fiat, Zagrob-BelRrad. Družba je pred nedavnim, kot smo že poročali, sklenila prenesti sedež v Belgrad. V zvezi s tem je tudi izprememba v upravi: izstopila sta Člana upravo dr. David Fuhrmann in dr. Cesare Torazzi, vpi-
Pred nakupom pohištva, si oglejte
O
mojo zalogo vsakovrstnega pohištva od preprostih do najsodobnejših izdelav nedosegljivih v kvaliteti nudi le strojno mliarstvo
Kos Anton, Kranj - Klane
Zaloga pohištva Jezerska cesta 16, nasproti hotela »Kranjski dvore
Trgovski stiki z angleškim imperijem
Seja jugoslovansko-brltanske zbornice v Ljubljani
snni pa so bili na novo: inž. Tadijn Sondermayer, Belgrad, dr. Mirko Tallor, Zagreb, Carlo Eduardo Schniidt di Fridberg, Turin.
Licitacije. Drie 9. junija bo v Inženirskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo gradbenih del 7,a popravilo vojašnice »Kralja Aleksandra I.c v Ljubljani. — Dne 14. in 15. junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo preciznih, obličev 7. brusilom; 13. junija avtomobilskih gum in akumulatorjev. — Dne 9: junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani (II) licitacija za dobavo raznih držajev za orodje, grabelj, vil, klešč, bencinskih črpalk; 10, junija bencinskih črpalk; 13. ju--nija kompresorskega in motornega olja. Pri Ir-; oddelku bo 9. in K), junija licitacija za napravo' voda visoke napetosti na Vrhniki. — Dne 13. ju-, nija bo v pisarni inŽinerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo električne inštalacije v kopalnici in perilnici vojašnico v Mariboru; 19. junija za generalno poplavilo konjušnice dravskega vozarskega eskadr. v Ljubljani.
Ljubljana, 7. junija 1939.
Dancvs dopoldne je bila v zbornični sejni dvorani 6eja upraVe Jugoalovansko-britanske trgovinsko zbornice iz Zagreba. Kot smo že svoje-časno poročali, sla se ustanovili v naši državi dve jugoslovansko - britanski trgovinski zbornici: v Zagrebu in Belgradu, na kar je prišlo do ustanovitve jugoslovanske sekcije pri londonski trgovinski zbornici kot največji zbornici v Angliji. Ker je tudi v Sloveniji veliko interesentov za trgovino 7. Anglijo ter njenim imperijem, je bila hvalevredna iniciativa zagrebške institucije, da 6kliče naše interesente na posvet v Ljubljano.
Današnji seji jo poleg številnih interesentov iz Slovenije prisostvovalo zelo veliko članov uprave iz Zagreba, med njimi gg. dr. Ivo Mogan, Teodor Kaufmann in Pavle Ostovič. Nadalje je prisostvoval tudi britanski konzul iz Zagreba R. W. C. Rapp. Na seji so bili zastopniki Zveze industrijcev, Zveze trgovskih združenj in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Zbrane člane in interesente je najprej pozdravil predsednik Jugoelovansko-britanske trgovinske zbornice g. dr. Štefan Krasnik iz Zagreba. Za njim |e prisotne pozdravil predsednik ljubljanske Zi>ornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin, ki je zlasti poudaril pomen preusmeritve naše zunanje trgovine v devizne države, ker bomo le na ta način lahko vzdržali sedanji standard naše industrije.
Podpredsednik Jug.-brlt zbornice g. Ivan Mohorič, glavni tajnik Ljubljanske zbornice Je nato podal historiat osnovanja zagrebške zbornice. Lani je bila namreč povabljena londonska trgovinska zbornica, da odpošlje posebnega odposlanca v našo državo. Prišel je g. Stevons, ki se je tri mesece mudil v naši državi ter prlšpl tudi v naše kraje in dobil stike 7. interesenti. Nato je prišlo do ustanovitve jugoslovanske sekcije pri londonski trgovinski zbornici. Glavna naloga te sekcije jo poiskati direktne stike z našo trgovino in industrijo. Pri presoji našega razmerja z Anglijo je treba poudariti, da je naša trgovinska bilanca s samo Anglijo aktivna, vsa naša trgovina z brit-skim imperijem pa pasivna.
Poročilo o snovanju jugoslovanske sekcije v Londonu, ki je 63. sekcija londonske zbornice, je podal g. dr. Julije Mogan. Prva svečana seja te sekcije je bila dne 11 maja v Londonu ter so se je udeležili i zastopniki zagrebške i belgrajske zbornice. Pri ustanovitvi je sodelovalo nad 63 tvrdk in je bil za predsednika izvoljen g. Gren-
Borze
«"••'' ■■ ■""• 'Dne 7. julija M9.
Denar Angleški funl 258
Nemški čeki 13.90
V zasebnem kliringu so nemški čeki ostali neizpremenjeni na 13.80—14. Tečaj češke krone je na naših borzah narastel, posebno v Belgradu.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,580.625 dinarjev, v Belgradu 10,295.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,422.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni	tečaji:
London 1 funt .<»»».»	205.90— 209.10
Pariz 100 frankov ..,,,,	116.25- 118.55
Newyork 100 dolarjev »nit	4375.50—4485.50
Ženeva 100 frankov . » , » »	995.00—1005.00
Milan-Trst 100 lir . . , . . ,	231.45- 234.55
Amsterdam 100 gold. , » . »	2337.20-2375.20
Berlin 100 mark	1767.12-1784.88
Bruselj 100 belg «,,,,*	747.75— 7~>9.75
Zasebni kliring: Ljubljana:
Berlin 1 marka >,■••,, i3.90— 14.10 Praga 100 kron , s , , « » , 149.00— 150.00
Zagreb:
Solun 1 drahma . > > • . , 30.65— 31.25 Praga 100 kron	146.80— 149.20
Belgrad:
Solun 1 drahma ■>••■< 82.00 blago Praga 100 kron...... , 148.30— 150.70
Kino Kodeljevo tel. 41-64
Danes ob pol 3., pol 6. in pol 9., ter jutri in v soboto ob pol 9. uri
Noi pokolja
(H. Stiderinann: MAČJA BRV)
Kri preriie
fell, ki ima tudi poslovne Interese v Jugoslaviji. Na tej seji so interesenti tudi že opozorili na vse težave v medsebojnem trgovinskem prometu. Velika ovira jo pri deviznih transferih zahteva naših oblasti za predložitev potrdila o plačanih davkih, nadalje je treba reformirati postopek pri uvoznih dovoljenjih, poskrbeli za boljše paro-brodne zveze med naso državo in Anglijo, (»večati je treba kontingente za uvoz našega blaga. Tudi bi bilo koristno, če bi angažirale angleške tvrdke potnike, kakor Jdh imajo v velikem številu nemške tvrdke. Glede izkušenj in potrob medsebojne trgovine bo poslana posebna okrožnica interesentom v Angliji in Jugoslaviji, naj navedejo vse nedostatke. da se bo lahko potem začelo delo za odpravo teh nedostatkov.
Tajnik . Jugoslovansko - britanske trgovinska zbornice g. dr. Andres je nato prisotnim raztol-mačil ustroj londonske trgovinske zbornice, ki je zasebna ustanova, ne pa poluradna, kakor smo vajeni zbornic pri nas. Nato je podal še pregled dosedanjega dela in smernice za nadaljnje delo. Zbornica šteje že nad 300 članov, od tega iz Slovenije 33. Zelo ee pripravlja z zbiranjem mate* riala za bližnja angleško-Jugoslovanska trgovinska pogajanja. Namerava v septembru sklicati konferenco naših lesnih izvoznikov glede izvozu-lesa v Anglijo, pri kateri bo govor tudi o zboljt šanju plovbenih zvez z Angli,o.	f
Nato so se oglasili k besedi Btevilnf interesenti lz Slovenije. G. Maks Čakala je opozoril posebej na pomen našega hmelja, katerega bi lahko mnogo prodali v Anglijo, ker je zdaj za Ža« teškl hmelj nastopila izprememba razmer. Gosp. Zdenko Knez opozarja na pomen tečaja angleškega funta, katerega bi bilo potrebno prepustiti svo-i bodnemu nihanju. G. Srečko Kobi govori o pomenu izvoza nekaterih lesnih proizvodov v Anglijo. Posebno je treba pospeševati izvOz onih' predmetov, v katerih je največ delovne fcile na* šega ljudstva in manj naših surovin. Nadalje sa zavzema zk dovolitev kompenzacij. Gospod dr. Adolf Golia smatra, da je predvsem potrebno reformirati našo devizno politiko posebno glede lesne stroke, in če ne gre drugače, uvesti izvozne premije. Končno je spregovoril še g. Ivan Jelačin, ki ee je zlasti zavzemal za svo-bodni tečaj funta ter predlagal, naj se Jugoslovansko-britan6ka zbornica zavzame za pravilno ureditev plačilnega prometa med obema državama, event. tudi na podlagi klfcinga.
Živahno vrvenje na Ljubljanskem vclpiojaK
Ljubljana
London 1 funt . • • • . , Pariz 100 frankov . s , • . Newyork 100 dolarjev < , , ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg
SvobodnofrZUffet i,i,a 256.40— 259.80 144.82- 147.12 5453,02—$513.02 1288.37-1248.37 2910.62-2948.62 931.19- 943.19
■ > , • * a
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.745, London 20.76, Newyork 443, Bruselj 75.425, Milan 23.31, Amsterdam 235.50, Berlin 177.60, Stockholm 106.90, Oslo 104.275, Kopenhagen 92.05. Praga 15.125, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.15, Buenos Airea 102.50, Sofija 540.
Vrednostni papirji Vojna škoda i
v Ljubljani 468.50—472.50 v Zagrebu 469 —472 v Belgradu 468.50—469.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—102, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 408.50 —472.60, begluške obveznice 89—90, dalm. agrarji 87—88, 8% Blerovo posojilo 101.50—103, 7% Blerovo posojilo 93.50 do 94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7400-7600, Trboveljska 170-180.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101—101.90 (100), agrarji 60.50 —62, vojna škoda promptna 469—472, begluške obveznice 88.75-90, dalm. agrarji 86.50—88, 4% severni agrarji 60.25—60.75, 0% šumske obveznice 84.50 do 85, 8% Blerovo posojilo 101.50—102.50, 7% Blerovo posojilo 94.50-95 (94.50, 95.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 172—180 (brez kupona), Gutmann 58 blago, Sladk. tov. Osijek 80—85 (80), Jadr. plovba 320 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101-^02, agrarji 61.25 denar (61,50), vojna škoda promptna 468.50—469.50 (470), begi. obveznice 89-89.50, dalm. agrarji 87—87.50 (87.25) 4% severni agrarji 60.25—60.50 (60.50), 0% Šumske obveznice 8-1.25 —84.75 (84.50), 8% Blerovo posojilo 102 denar (102), 7% Blerovo posojilo 94.25-04.75 (94.75, 94.50), 7% posojilo drž. hip. banke (100). — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212—218 (drobni komadi).
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 152—153; slav. 153-154; ban. 149-153. Ječmen: bač., srem. 155—157.50. Koruza: bač., 6rem. pariteta Indjija ln Vršac 109—110; — Tendenca mirna. — promet srednji.
živinski sejmi
Cene H vin t in kmetij, pridelkov v Lendavi din 1. junija 1939: Biki prve vrste 4—6 din. druge vrste 3—4 din; telice prve vrste 5—5.50 din, druge vrste 3.50—4.50 din; krave prve vrste 3 din, druge vrste 2—2.50 din; teleta prve vrste
6—7	din, druge vrste 5 din; prašiči pršutarji
7—8	din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 8 din; svinjina 12—14 din, slanina ld din- svinjska mast 20 din. — Pšenica 150 din, ječmen 150 din, rž 130 din, oves 140 din, koruza 105 din, fižol 200 do 250 din, krompir 75 din, seno 30 din slama 10 din; pšenična moka 325 din, koruzna moka 160 din za 1(M) kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 do 4.50 din. finejše sortirano Tino pri vinogradnikih 5-6 din za 1 liter.
Bofrice - fsotri!
Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki
J o s. EBERLE
(švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.) Ljubi,iana, Tyrševa 2 (palača hotela »Slon«)
Največja nesreča v zgodovini podmornic:
Angleška „Thetis" z vso posadko izgubljena
Valvazorjev dom na Stolu bo odprt 11. junija
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg S. br. 30474/35*
Slike z nedeljskih mladinskih nastopov
časten pogreb. Predsednik vlade Chamberlain je v svojem govoru v poslanski zbornici obljubil, da bo država skrbela za njihove svojce.
Upanje, da bi še mogli rešiti podmornico »Thetis« ali iz nje potegniti na površje kaj živega, je izgubljeno! Dolgo se v angleški javnosti ni prav vedelo, kako je nesreča potekala, kakšne žrtve more zahtevati in kakšni so vzroki, ker so prizadeti strašno katastrofo skrivali, dokler je bilo to mogoče in dokler je bilo kaj upanja, da se vse popravi s posrečenim reševanjem. Toda medtem je vse upanje prešlo in tvrdka, ki je podmornico zgradila, je že javnost prestrašila z novico, da je podmornica z vsemi, ki so bili v njej, izgubljena. Angleško mornariško poveljstvo pa je obenem tudi objavilo, da je bilo na njenem krovu osem ljudi več kot pa so prvotno mislili, da število ponesrečenih znaša 971 Med njimi je tudi več priznanih strokovnjakov za podmornice.
Ta največja nesreča v zgodovini podmornic je potekala takole:
Podmornica »Thetis«, ki so jo šele pred kratkim spustili iz tovarne v morje in je bila največja angleška podmornica, je v četrtek odplula na prve potapljalne vaje. Dotlej je plula samo na vodi in še nikoli ni bila pod vodo. Na tej vožnji jo je spremljal rušilec »Brazen«. Ker je šlo za važno tehnično preizkušnjo, kako se bo namreč nova podmornica obnesla pod vodo, je bilo na njenem krovu več zastopnikov ladjedelnice »Cammel La-rid« iz Birkenheada. Prava posadka je štela s častniki 57 mož, poleg tega pa jo je spremljalo še 20 inženirjev, med njimi graditelj in še en mehanik-specialist, skupaj 101 mož. Potapljanje naj bi se začelo v zalivu pred Liverpoolom (med Anglijo in Irsko).
V četrtek točno ob 1 popoldne je podmornica, sporočila rušilru, ki jo je spremljal, da se bo ža tri ure potopila v globino kakih 40 m in da bo med 4 in 5 uro popoldne spet prišla na površje. Pa je ni bilo nič več na vrh!
Ko so napovedane ure minule in podmornice še ni bilo izpod vode, je rušilec začel že v skrbeh iskati okrog mesta, kjer je izginila pod površino, da bi v morju morda opazil, kje je podmornica. Toda vse iskanje je bilo zaman. Nato je rušilec mornariški postaji v Liverpool paslal »S. O. S< klice, ta pa je takoj te klice oddala naprej vsem ladjam, ki so v tem času v liverpoolskem zalivu, obenem pa je alarmirala tudi vse ladje v pristanišču. V Weymouthu in Portlandu so vse mornarje sklicali iz kinov, gledališč in drugih zabavnih prostorov, kjer so preživljali svoj prosti čas Vsi so morali takoj oditi r.a svoje ladje, rušilce in podmornice. Še v noči od četrtka na petek se je v liverpoolskem zalivu tako zbralo 21 ladij, ki so vse z vsemi modernimi pripomočki iskale pogrešano podmornico. Toda vso noč je v zalivu
ležala gosta megla in vse ladje niso mogle nič najti. Ko se je začelo daniti, so se vzdignila v zrak vodna letala, da bi iz višine, od koder 6e globlje vidi v vodo, preiskala morsko dno.
Šele v petek ob 10.45 je angleško mornariško poveljstvo uradno sporočilo, da se je podmornica »Thetis« v liverpoolskem zalivu, 14 milj od rtiča Ormes Head, potopila in da so jo medtem že našli. Tekom dopoldneva so v Davisovem reševalnem aparatu prišli na površje prvi in edini rešeni: kapitan Oram, poročnik Woods in en kurjač. Vse je sprejel rušilec »Brazen« Ti so prvi tudi povedali, kako se je nesreča dogodila.
Vsa posadka s poveljnikom in moštvom je takrat še bila pri življenju. Kljub tem novicam pa je vsepovsod zavladala velika skrb, ker je vsem še bila v živem spominu nesreča ameriške podmornice »Squalus«. Potopljeno moštvo so skušalf reševati s Davi.sovimi aparati, pa so morali kmalu vse poskuse opustiti, !ier je vselej voda ponovno vdrla v notranjost podmornice. Tako so se rešili le trije, ki so prvi priplavali na površje, vsi ostali so bili na milost in nemilost zaprti v podmornici kakih 40 m pod vodo.
Rešeni so prvi natančneje popisali potek nesreče. Ko se je podmornica jela potapljati, je bilo navidez vse prav, vse signalne luči so pravilno svetile. Kmalu pa je skozi cevi za izstrpljevanje torpedov v prednjem delu začela vdirati voda; moštvo se je umaknilo iz ogrožpnega prostora in vrata v ta prostoi za seboj zrakotesno zaprlo; toda medtem je voda vdrla tudi že v drugi del in nato še v tretjega. Le srednji ln zadnji del podmornice sta ostala suha. V te prostore se je stisnilo moštvo in čaksailovi. Ker je. morska voda prišla do akumulatorjev, 6e je začel razvijati dušljivi klorov plin. Mornariško poveljstvo je dalo v javnost, da bi zaloge zraka mogle zadostovati do nedelje opolnoči, oziroma do ponedeljka ob 1.30 zjutraj. Toda ta čas je že zdavnaj minul in vsa Anglija je v grozi prepričana, da v podmornici ni nič več živega.
Ko je voda začela vdirati, se je podmornica nagnila s kljunom naprej, tako da se je z njim uprli v morsko dno, njen zadnji del pa je molel iznad vode. Ko pa je nastopila plima, ki je v Atlantskem oceanu sploh zelo močna, je tudi ta izginil pod vodo. Pri sledeči oseki podmornice ni bilo več videti, vsa je izginila pod vodo in so morali nesrečno mesto označiti s posebno plavajočo bojo, da ga ne bi bilo treba vedno znova iskati.
Reševalna dela, da bi rešili moštvo, so že opustili, ker ni nobenega upanja več, sedaj gre le še zato, da vzdignejo podmornico, jo preiščejo in popravijo, žrtvam 6lužbe pa pripravijo veli-
Maribor, 7. junija.
Danes so bili pripeljani v Maribor iz Beigrada zemski ostanki tragično umrlega referenta za meščanske šole pri ministrstvu za prosveto Jožka Kosa. Truplo so položili na oder v kapelici mestnega pokopališča na Pobrežje, kjer bo v petek ob 16 pogreb.
Koča pod Storžičem -žrtev požigalca
Tržič, 4. junija 1939.
Podmornica »Thetis«, pravkar dograjena, zapušča vode ladjedelnice
V noči od petka na soboto je jx>j>oinoma pogorela planinska koča pod Storžičem, last g. J. Megliča iz Loma. Kočo je že par let imela v najemu tukajšnja podružnica Slovenskega planinskega društva in jo oskrbovala. Kakor vse kaže, so neznani zlikovm najprvo kočo oplenili nato pa zažgali. Ognja v vsej okolici ni nihče zapazil, ker je koča stala v zavetju in je moralo goreti sredi noči ko po vaseh ljudje že spijo. V soboto
Z mladinskega tabora v Slovenski Bistrici
Rešeni kurjač pripoveduje
IN SREČA
ležita deloma v Vaših rokah. Čuvajte to dragoceno imetje! Negujte svojo kožo i učinkovito S o I e a - kremol
Glavni kurjač podmornice »Thetis«, Arnold, eden izmed tistih, ki so se rešili, je snoči uglednemu časopisu »Grafic« opisal začetek katastrofo in potek svojega reševanja. Arnold je sotrudniku »Grafira« med drugim dejal:
»Spustili smo se pod površino ob 13.30. Ob 15 se je moralo nekaj dogoditi, ker se je podmornica postavila v poševno lego. Iz torpedne cevi jc pritiskal zrak. Iz kontrolnega oddelka pa so se čuli glasovi. Mornarji, ki so bili v sprednjem delu, kjer je torpedna cev, so pritekli v srednji oddelek. Zapreti smo hoteli vrata med prvim in drugim oddelkom. Vodn ni prišla v tretji oddelek, kjer smo bili mi, ter smo bili zaradi tega prepričani, da je stvar urejena. Ni bilo nobene zmede. Vsi smo bili mirni. Niti mislili nismo, da bi mogla nastati katastrofa. Govorili smo si, da smo vsestransko zavarovani in da bomo v nekaj urah podmornico lahko zapustili. Celo šalili smo se. Nazadnje jo bilo vsem mornarjem dovoljeno, da povedo svoje mnenje o dogodku ter smo vsestransko proučili reševalne možnosti. Ni bilo med nami nobenega nesporazuma niti med strokovnjaki, niti med navadnimi mornarji. Prvi poročnik je poskušal priti v oddelek, ki je hil že napolnjen z vodo, da bi pognal črpalko, toda ni sc mu posrečilo. Pritisk vode je bil premočan. Prišli so ostali, da bi mu pomagali, toda hrez uspeha. Tedaj smo sklenili, da se poskus opusti ter smo vsi odšli v zadnji konec podmornice. Ko smo prišli tja, smo sklenili, da poskusita kapitan Oram in poročnik Woods zapustiti podmornico. Stopila sta v poseben, za to določeni prostor in sta se rešila.«
Naprej Arnold ni mogel več govoriti. Bil je preveč pretresen. Slednjič je le še dostavil:
»Ne bom vam govoril o tem, kar se je godilo ponoči. Mi smo se rešili in smo bili prepričani, da se bodo rešili tudi vsi ostali. Ne morem vam povedati, kako mi je bilo hudo, ko sem izvedel, da so moji tovariši ostali v podmornici.«
Davisovi aparati za reševanje iz podmornice, s kakršnimi so se trije možje rešili iz potopljene »Thetis«. Slika kaže angleške mornarje pri vajah s temi aparati v bazenu, kjer so aparati vedno
pokazali »odlične uspehe« ...
Pogreb f Jožka Kosa
popoldne, ko prideta oskrbnik in žena v bližino k.ier je koča stala, se nemalo začudita, ko vidita mesto prijazne postojanke le kup razvalin, iz katerih se je le tu pa tam malo kadilo. Kočo je imel lastnik zavarovano za K vrednosti in zaradi tega trpi občutno škodo.
te novice
Koledar
Četrtek, 8. junija: Sv. Rešnje Telo. Medard, škof.
Petek, 9. junija: Primož in Felicijan, mučenca.
Sobota, 10. junija: Margareta, kraljica; Bogomil, škof.
Osebne novice
— 65 lctico svojega življenja praznuje danes v krogu svoje številne rodbino ga. Jenko Ana.
S svojim samozatajevanjem in brezprimerno požrtvovalnostjo je v najtežjih okoliščinah povojne dobe in ob obupnem pomanjkanju vzgojila 7 svojih otrok v krščanskem duhu du jim s svojimi pristnimi slovenskimi materinskimi žulji pripravila lepšo bodočnost. Malo je tako vzornih in tihih slovenskih mater in zasluži zato vso čast in spoštovanje. Želimo, da bi ji Bog podaril še mnogo let zdravja in tako potrebnega veselja na jesen njenega življenja! ■
= Izpit za specialista iz kirurgije je napravi! na zagrebški kliniki pred drž. komisijo g. dr. Milan Žumer iz Cerknice. Čestitamo!
= Odlikovanje. Naš dolgoletni naročnik gosp. Fr. Šnuderl, trgovec in posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, je bil odlikovan s srebrno kolajno za zasluge, ki 6i jih je pridobil za organizacijo Rdečega križa. G. Šnuderlu, ki uživa med domačini velik ugled in spoštovanje, k odlikovanju iskreno čestitamo.
%
t pmJ
t	' / v /7»
/ijv	i mf'^
^fcfl^ MLutstJJAJM/f. f
—	Sklad za podpiranje bolgarskih akademikov. V ponedeljek je predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin izročil rektorju ljubljanskega vseučilišča dr. Radu Kušeju hranilno knjižico Ljubljanske krediittne bainke z nevezano viogo 10.000 din. Ta znesek je dal g. Jelačin v po njem osnovani sklad za podpiranje bolgarskih akademikov, ki bodo študirali na ljubljanskem vseučilišču. Pravilnik tega sklada bo še naknadno uveljavljen. G. rektor se je za to gesto zahvalil predsedniku g. Jelači.nu ter izrazil željo, naj bi se našlo še mnogo posnemovalcev,
Čik — bonboni nas krepijo, dajo moč in energijo._
—	Župni uradi — pozor! Ugodno lahko kupite krasne masivne bronaste svečnike raznih velikosti pri tt. Rupena — Lutz, Ljubljana VII. tel. 32-52. — Oglejte si jih na ljubljanskem velesejmu v paviljonu F.	im" 1 >■»
_ Belokranjski festival in črešnjev semenj T
Črnomlju 18, junija. Odobrena je četrtinska vožnja, vozi poseben vlak iz Ljubljane. Informacije in prijave pri »Putniku«.
—	Blagoslovitev nove šole v Sovodnjem v Poljanski dolini je bila za Sovodenj edinstveni prosvetni dogodek, ki ba zapustil spomine in sadove v daljnjo bodočnost. Vise,ko gori nad vasjo stoji — kot nekdaj mogočni gradovi — sedaj grad prosvete, ki bo služil le ljudstvu. Slavnost je začela domača šolska upraviteljica s pozdravi. Nj. Vel. kralju Petru je bila odpojslana vdanostna brzojavka, prosvetnemu ministru in banu dr. Natla-čenu pa pozdravni pismi. Zastopniku g. bana ba-novinskemu šolskemu nadzorniku g. Jegliču je učenka izročila lep šopek nageljnov. Navzoč je bil tudi okr. načelnik g. Kaki, znan prijatelj svojega učiteljstva, okr. šol. nadzo,rnik g. Kržišnik I., po čigar prizadevanju se grade številne nove šole v okraju; dalje projektant vseh tukajšnjih novih šol ing. g. E. Navinšek ter številno učiteljstvo. Gospod dekan in kanonik Mrak, ki je ob asistenci domačega g. župnika blagoslovil šolo, je v pomembnem govoru orisal pomen cerkvenega obreda in pribil veliko resnico psalmista, da ako Gospod ne 'zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo. Pozival je k sodelovanju šole in doma v korist mladine. Med cerkvenim obredom v šo,li je vojaški kvartet na pihala igral primerne skladbe, domači cerkveni pevski zbor pa je dovršeno zapel nekaj cerkvenih in narodnih pesmi. Tudi šolska mladina je lepo zapela nekaj pesmi. Lepo podane priložnostne de-klamacije učencev so dvignile slovesno razpolože-
Kdo ga pozna?
Te dni je ljubljanska policija prijela starčka, ki je pohajkoval po Ljubljani in s svojo zanemarjeno in raztrgano obleko vzbujal precejšnjo pozornost. V tem primeru pa je stražnik naletel na trd oreh. Mož je bil namreč gluhonem, brez listin in dokumentov. Tudi na policiji se niso mogli sporazumeti z njim, ker tudi s svinčnikom, s katerim naj bi napisal svoje ime in domovanje, ni vedel kaj početi. Ker drugače ne bo mogoče ugotoviti identitete 50—60-letnega starčka, ki je najbrž prišel v Ljubljano z dežele, objavlja policija njegovo sliko s prošnjo, naj bi tisti, ki bi 6tarčka sjjoznal, to javil upravi policije
nje. Nad vse lep je bil govor ban. nadzornika prof. g. Jegliča, ki je v imenu prosvetne oblasti izrekel vsem, ki sa kakorkoli pripomogli k zgraditvi tako potrebne nove šole, toplo zahvalo. Končno je spregovorila šolska upraviteljica Pokorn Betka v zahvalo in k uspešnemu delu v novi šoli. Po končanem sporedu je bila šola odprta za ogled. Ima tri vzorne učilnice, vsa potrebna učiteljska stanovanja in svoj hišni vodovod. Veljala bo pribl. 450.000 din in je banovina ter država že znatno prispevala ubožni občini. Domačini so sami dali le6 in potrebno vožnjo brezplačno. Mnogo bodo morali še žrtvovati, a zavedajo sc, da tako skrbijo za duševno in telesno zdravje svoje mladine in za lepšo bodočnost slovenskega naroda.
Razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu poleg Slamiča.
—	Ni bilo izzivanje! Od g. Kosa Josipa, avtobusnega podjetnika v Novem mestu, smo prejeli pojasnilo, da je naša notica, priobčena v »Slovencu« dne 23. maja pod naslovom »Izzivanje ali ka j...« — netočna. G. Kos nam sporoča, da ima na Trdinovi cesti, in sicer na Windischerjevem vogalu svoje postajališče in izhajališče za redne avtobusne vožnje iz Kandije na kolodvor v Brš-ljin. Na Windischerjevem vogalu pušča tudi čez dan vedno svoj avtobus, da mu ga ni treba po vsaki vožnji voziti v garažo. Tako je prišel tudi g. Kos dne 18. 5, kakor navadno, od popoldanskega vlaka, ki prihaja ob 19.20 iz Ljubljane, ter se po pasiranju mosta ustavil pred trgovino gosp. Kastelica E., kjer so izstopili trije potniki, nato pa je, kot vselej, zapeljal svoj avtobus nekaj metrov naprej ter ga postavil na določeno mesio pri Windischerjevem vogalu. G. Kos nam poroča, da
]fefdti /jrfilfotZ'
on po Ragovski cesti prihajajočih gojencev kmetijske šole ni opazil, možno pa je, da so videli oni njega, ko je ustavil svoj avtobus vis a vis pri Kastelčevi trgovini. Prav gotovo pa so grinski gojenci morali videti g. Kosa, ko je zavil z avtobusom nekaj metrov čez cesto in ga obrnil na postajališče VVindischerievega vogala. Slišati bi tudi morali, da je g. Kos dal signal s hupo, ko je vozil od Kastelčeve trgovine čez cesto. Gojencem kmetijske šole je znano, da ima g. Kos avtobusno postajališče na VVindischerjevem vogalu, zaradi česar so 6e morali tudi zavedati, da ho kasneje od Kastelčeve trgovine obrnil avtobus na \Vindischerjev vogal. Zaradi tega je »Slovenčevo« poročilo netočno v toliko, da je g. Kos privozil na VVindischerjev vogal nenadoma in brez vsa-ftega signala s hupo ter da je zavozil z avtobusom med gojence kmetijske šole. G. Kos nam sporoča, da ni govora o nobeni nagajivosti ali neodpust-liivi malomarnosti njegovega postopanja z avtobusom, ker so grmski gojenci morali opaziti in vedeti, da gre avtobus na njim znano mesto Win-diseherjevega vogala. V kolikor je g. Kos naravnal svoj avtobus s tem, da ga je moral zavoziti »ritenski«, ni v tem videti nobene nagajivosti, ker vsak dobro ve, da se avtobus ne more na kratkem ovinku postaviti tako, da bi takoj prišel ravno na določeno mesto, marveč, da treba v dosego tega manevrirati z vozoin nazaj. Vrhu tega pa so gojenci grmske šole, ki ta avtobus vsak dan na tem mestu vidijo, vedeli, da se vse to morn zgoditi in bi tudi morali vedeti, da se morajo izognili avtobusu na desno stran ceste, ali pa počakati, da konči g. Kos manevriranje z avtobusom. Končno nam g. Kos poroča, da je neresnično, da je s svojim avtobusom zadel 4 fante te^r da je 6voje ponašanje karakteriziral z ironičnim nasmehom. V kolikor je eventuelno v dopisu omenjena majhna peščica ljudi izzvala incident s plo-slsom in vzkliki, to ne zadene g. Kosa, ker ni bil z navedenimi ljudmi v nobeni zvezi. — To pojasnilo, ki ga nam pošilja g. Kos, rade volje prinašamo, ker nočemo delati g. Kosu krivice.«
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Tose!« grcnčice.
—	Prilagodite vozni red na progi Ljubljana — Zidani most potrebam delavstva. Prejeli smo: V Ljubljano se vozi dnevno iz proge Litija—D. M. v Polju nad 100 delavcev in delavk, ki vsak dan zamude delo za nekaj minut, ker prihaja vlak pre-kasno v Ljubljano. Iz Zidanega mosta odpelje ob 5.15 in pride v Ljubljano ob 6.50, delo v obratih pa se prične že ob 7, zaradi česar pride delavec prekasno v delavnico. Zelo bi bilo ustreženo vsem tem delavcem, ako bi odhajal ta vlak 10 minut prej iz Zidanega mosta in prišel v Ljubljano že ob 6.40. Tudi zvečer niso delavci zadovoljni z voznim redom, kakor je danes v veljavi. Prvi vlak odhaja iz Ljubljane že ob 18.05 ter ga delavci, ki delajo do 18, seveda ne morejo dobiti. Drugi vlak odhaja iz Ljubljane ob 13.27 in bi bil za delavce prav prikladen, če bi imel postanke na vseh postajah do Litije. Zal pa se ta vlak do Litije sploh ne ustavi in ga delavci ne morejo uporabljati. Ker bi ustavljanje tega vtaka na postajah do Litije železniške uprave ne obremenilo 6 kakimi večjimi izdatki, apeliramo na železniško upravo, da ugodi želji delavstva in odredi ustavljanje vlaka na V6eh postajah ali pa prvi vlak prestavi na kasneje.
Zaaube
M. DRENIK
LJUBLJANA
trg St 7
zavijačke ■■■■■■■■■■■■■■■■i
zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t. d.
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljena »Uredba o skladu zavoda za preskušanje materiala pri ministrstvu za gradbe« daljo »Pravilnik o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in tehnologijo«, »Pravilnik o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in pa oddajanja zdravil«, »Razveljavitev razpisa št. 7440-IV o carinjenju terpentina in surovega borovega katra-na«, »Odločba o zaokroženju delov dinarja ob po-
biranju telegrafskih in telefonskih pristojbin« ln »Opozorilo glede naslavljanja pošiljk občini Prim-skovo«.
—	Dr. Božena Merljak ,internistka, ne ordinira do 1. julija t. 1.
—	Kuralt-Jeruc Danica vabi maturantke Mestnega dekliškega liceja iz leta 1918-19 na eestanek
dne 10. julija 1939 ob 19 v Ljubljano, v restavracijo »Slamič«.
—	Prijave za znižanje narodnega obrambnega fonda in za samce (samice, vdovce, vdove) izgo-tavlja pravilno in brezplačno Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salcndrova ul. 6, ki daje tudi tozadevno potrebna pojasnila. Istotam se dobe informacije o novem regulačnem načrtu za mesto Ljubljana, zlasti glede zaščitenih pasov. Graditelji novih hiš naj se pravočasno zglase v naši pisarni radi prošenj za davčne olajšave, ki jih marsikdo prepozno vloži in je s tem oškodovan.
—	Izletniški avtobus Kranj-Jezersko. Dne 11. junija 1939 prične voziti izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko. Odhod iz Kranja ob 8.40, odhod iz Jezerskega ob 17.50, prihod v Kranj (kolodvor) ob 19. Povratna karta 30 din, na eno stran 20 din.
—	Bolniki so povsod. Zato je neobhodna potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo »Darmol« odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo »Darmol«. Dobi 6e v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37.
—	Strokovna popravila preprog na ljubljanskem velesejmu prevzema Sarajevska tkalnica preprog.
ZUNDAPP atuzEK
KVALITETNI
MOTOCIKLI
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
—	Mestni dekliški zavod Vesna v Mariboru
sprejema v internat učenke vseh srednjih šol. Nudi dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju.
—	Kvarjenje vina je za pridoblteljsko in narodno gospodarstvo veliko zlo. Od 3. do 12. junija je na ljubljanskem velesejmu razstavljen zelo koristen aparat pod imenom Kaiserjev »Bisuliator«, ki preprečuje kvarjenje vina. — Opozarjamo cenjeno občinstvo na ogla6 v današnji številki našega lista.
—	Odmerna lestvica za preračun posebnega prispevka k neposrednim davkom. Uredil in sestavil višji davčni kontrolor L. Novak. Obsega dve strani navodila in štiri strani tabelaričnega stavka. Cena 5 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V 6mislu paragrafa 19, fin. zak. od 193-40 se bo pobiral za dobo 10 let, t. j. od 1. julija 1939 do 30. junija 1949 k neposrednim davkom poseben prispevek, ki se bo stekal v narodno obrambni sklad pri ministrstvu za vojsko in mornarico, Ker je pro,gre6ivna lestvica v paragrafu 19, točka 4, cit. zakona preračunana le v 67 glavnih, t. j. okvirnih stopnjah, je prireditelj sestavil lestvico, v kateri je preračunal tudi vmesne stopnje, ki se ločijo od glavnih stopenj po drobnejšem, ležečem tisku. Ta po strokovnjaku z medstopnjami izpolnjena in s tozadevnimi zakonitimi določbami ter navodili opremljena odmerna lestvica, bo nujno potrebna delodajalcem, ki bodo morali saimi preračunavati, odtegovati in odpremljati poseben prispevek pri davku na dividende in pri uslužbenskem davkU obenem z zadevnim rednim davkom. Istotako bo dobro služila denarnim zavodom pri plačevanju rentnine o,d izplačanih in pa kapitaliziranih obresti od vlog. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Do 12. t. m. so še lahko priglasite za letošnjo romanje na grob sv. Eme v Krko na Koroško. Prijave sprejema salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Romanje pojde iz Ljubljane 28. in se vrne 29. t. m. Poleg Krke bodo romarji videli še Gospo Sveto, Celovec, Vrbsko jezero, Otok in še druge znamenite kraje na Koroškem. Stroški znašajo din 145.—. V to vsoto ije vračunan potni list, vožnja z vlakom od meje in nazaj do meje, tramvaj v Celovcu in vožnja s parnikom po Vrbskem jezeru ter preprosta hrana in 6kupno prenočišče na slami.
P& dh/Lovi
*	Ponosni muslimani preprečili žaljivo filma-
nje. V Sarajevu se že dalj časa mudi neko tuje filmsko podjetje, ki snema filme za novi film »Tisoč in ena noč«. Pretekli ponedeljek so snemali džamijo Gazi-Husrefbegovo, kjer so igralci nastopali v starinskih bosanskih nošah. Da bi bilo mogoče nemoteno snemati, so zaprli glavni del čaršije, s čemer so bili prodajalci zadovoljni, čeprav so imeli od tega škodo. Ko pa so ob 2 popoldne prodajalci, ki so gledali iz svojih proda-jalnic, videli, da igra kaže, kako neki musliman takoj po molitvi v džamiji vlomi v neko prodajalno in se trgovec z nožem v roki zakadi za vlomilcem, je bilo muslimanom preveč. Kajpada 60 vse to igrali igralci, vendar so tak prizor muslimani imeli za žalitev svoje vere in svojega ljudstva. Brž so planili vsi na dan iz svojih prodajal-nic ter bi bili razbili vse aparate, ko bi ne bili naglo nehali snemati. Kdaj bodo nadaljevali, ni znano. Vsekakor so ti sarajevski muslimani katoličanom v marsikaterem oziru dober vzgled.
*	Mostarsko Blato so začeli izsuševati. V ta namen se je v nedeljo v vasi Kruševo pri Mostarju ustanovila vodna zadruga, ki bo vso stvar vzela v roke. Govoril je poslanec dr. Bariša Smoljan, ki je povedal, da bi vsa dela veljala kake tri milijone dinarjev.
*	Deček je zgorel v goreči hiši. V nedeljo zvečer ob 11 je začela goreti v vasi Radošič v Dalmaciji hiša kmeta Ivana Barača. Na klice so kmetje, ki so že spali, takoj poskakali iz postelj ter hiteli gasit. Vendar niso mogli nič rešiti, ker ni bilo priprav. Kmetje, ki so hiteli k požaru, so slišali iz goreče hiše otroške krike in klice na pomoč. Ko pa je bila pomoč pri hiši, ni bilo nobenega klica več. Mislili so, da sc je otrok rešil. Drugi dan pa so našil na pogorišču zoglenele ostanke devetletnega kmetovega sina, ki je zgorel. Preiskava je ugotovila, da je bil kmet sam kriv požara. Tako je izgubil hišo In otroka.
*	Toča napravila za poldrug milijon Škode. Pred 14 dnevi je v občini Kraljičcvo v Vojvodini padala huda toča, ki je vse uničila. Sedaj, ko so vso škodo precenili, poročajo, da je bilo nad pol-drug milijon škode.
*	Metuzalem, ki ima 130 let, živi baje, kakor poročajo listi, v Sandžaku ter se piše Vejzel Plojovič. Nekdaj je bil sila bogat človek, ki pa je obubožal. Preživel je štiri turške sultane. Kar je za muslimana posebno čudo, mož ne mara ne tobaka in kave. S svojo prvo ženo je srečno živel 60 let. Vsi otroci so mu že pomrli. Drugič se je oženil pred 15 leti. Nikdar še ni bolan, pred 10 leti je dobil tretjič nekaj zob, ima dober tek, vidi dobro in sliši.
Ljubljana, 8. junije
sVs/VvVVtA
Gledališče
Drama. Četrtek 8. Junija: Zaprto. — Petelt 9. junija: Zaprto. — Sobota 10. junija: »Neopravičena ura«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja 11. jun.: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene.
Opera. Četrtek 8. junija: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Petek 9. junija: Zaprto. — Sobota 10. junija: »Štirje grobijani«. Gostuje Božo Vičar. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Četrtek, 8. junija: 8 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 9 Verski govor (dr. Ciril Potočnik)
—	9.15 Prenos prvega blagoslova procesije — 9.30 Napovedi, poročila — 9.45 Plošče — 10.30 Orgelski koncert, prof. Pavel Rančigaj — 11.30 Praznični koncert Radij, orkestra — 18 Napovedi
—	13.20 Ljubljanski godalni kvartet — 14 Od bajke do bajke (plošče) — 17 Kmet ura: Pomen in ureditev kletarske zadruge (Pečovnik Konzar)
—	17.80 Otroci pojo in kramljajo (Nastop vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 18 Vesel domač koncert, igra Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije
—	19.50 Slovenski vokalni kvintet — 20.80 Prenos z velesejma — 21.15 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovanski skladatelji (plošče).
Petek. 9. junija: 12 Iz naroda med narod (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 S pesmijo za slogol Jugoslovanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Dvignil sem svoje oči k goram (Zora Orel) — 18.20 Vesel drobiž (plošče) — 18.40 O problemu borbe proti tuberkulozi (dr. R. Neubauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: O pomenu borbe proti tuberkulozi (dr. L. Vučinič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Za kratek čas (plošče) — 20.30 Spevi iz Puccinijevih oper. Sodelujejo: ga. Ksenija Vidali, član. opere, Ado Darijan in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijonec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Prireditve tn zabave
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima
r okviru protituberkuloznega tedna v Ljubljani v petek 9. junija 1939 ob 18.15 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani predavanje. Tema predavanja: »Razvoj pljučne tuberkuloze v rentgenski sliki«. Predava šef tuberkuloznega odseka obče državne bolnišnice v Ljubljani dr. Franco Debevec.
Katoliško prosvetno društvo v Spodnji Šiški
priredi v nedeljo, 11. jinija, izlet za člane in njih prijatelje v Borovnico—Pekel—Pokojišče. Odhod iz Ljubljane ob 6. Vsi vljudno vabljeni'
Sestanki
Dne 11. junija t. 1. ob 9 dopoldne ho v restavraciji »*pri Sestici« VIII. redni občni zbor Društva absolventov Državnih trgovskih šol v Ljubljani. Člani kakor tudi prijatelji društva vsi vljudno vabljeni 1
Lekarne
Nočno sluibo imajo lekarnei v četrtek: dr. St. Kmet, Tyrševa 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7; v petek i mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. št 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Gospa, ki je iskala na Celovški cesti 34 papigo, naj pride še enkrat I
Pri pometanju dvorišča se je našla zlata zapestnica. Dotična dama, katera jo je izgubila, naj se oglasi v Zalokarjevi ul. 10 pri jilagajna Anton.
*	17. obletnico, odkar so Italijani zapustili Ši-benik, bodo v Šibeniku slovesno obhajali 12. t. m..
•	Nad 75.000 razbitih jajc je obležalo na cesti Bjelovar—Djurdjevac dne 5. t. m. zvečer. Tovorni avto je namreč iz Varaždina po tej cesti vozil v zabojih 75.000 jajc. Ko je šofer srečal kmečki voz, ki se mu je hotel izogniti, je obrnil na desno. Ker pa je bila cesta blatna, je na robu ceste avto zdrknil v jarek ter se prevrnil osem metrov globoko. Šofer je bil lahko ranjen. Od jajc sta ostala cela le dva zaboja. Škode ima tvrdka 40.000 din. Drugi dn so kmetje iz vse okolice kar romali na kraj nesreče po razbita jajca.
Slovenj Gradeo
Tukajšnje mlado Prosvetno društvo je v soboto, dne 3. junija, zvečer prvič stopilo na pozorišče v javnosti z lepo uspelo proslavo Ivana Cankarja. Spored je bil res izbran. Predsednik društva g. dr. Lojze Simoniti je v jedrnatih besedah orisal pomen te proslave. Nato je moški zbor zapel dve lepi pesmi. Sledil Je krasen govor g. prof. dr. Brumna, ki je z izbranimi besedami orisal življenje našega slavljenca in preudaril bistvo Cankarjevih del, ki so en sam krik k luči in resnici. Višek proslave pa je bila globoka igra »Jakob Ruda«, ki je bila podana s takim občutjem vseh igralcev, da so mnogoterim stopile solze v oči. Predavatelja, pevci in igralci — vsi so želi priznanje in navdušen aplavz občinstva. Igra se bo ponovila v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Telesa popoldne v Starem trgu. čisti dobiček je namenjen za tukajšnjo Protitubevkulozno ligo. — Iskreno vabljeni I
»Gospod ravnatelj, iznaSel sem način, da bl v vaši tovarni že vsi delavci bili na svojem mestu, kakor hitro bi zatulila sirena.«
»To pa je res dobra zamisel, ki me močno zanima in jo naša tovarna lahko dobro plača. Povejte jo!«
»Stvar je docela preprosta. Tisti delavec, ki bo zadnji prišel v tovarno na delo, naj sproži sireno, pa bo!<
HUBI1ANA
Procesija presv. R. Telesa pri Sv. Jakobu
^ nedeljo, dne 11. junija, bo v cerkvi sv. Jakoba
ob 8 slovesna sveta maša. [Takoj po sveti maši se bo razvrstila procesija po naslednjem vrstnem redu:
1. Dve mali banderci.
2. Prulska osnovna in meščanska šola.
3.	Šentjakobska dekliška osnovna in meščanska šola.
4.	Veliko farno bandero.
5.	Oratorijanci z Rakovnika.
6.	Možje in fantje.
7.	Prosvetne organizacije:
a)	člani F. 0. z zastavo;
b)	članice D. K.;
c)	člani Prosvetnega društva.
8.	Ženski oratorij s čč. sestrami Marije Pomočnice.
9.	Dekliška Marijina družba z zastavo.
10.	Marijina družba z zastavo.
11.	Marijin Vrtec s praporom.
12.	Dve mali banderci.
13.	Dečki in deklice s svečami.
14.	Otroci s cvetjem.
15.	Salezijanska godba.
16.	Cerkveni pevci(ke).
17.	Mašni strežniki.
18.	Duhovščina z Najsvetejšim.
19.	Narodne noše.
20.	Gospe in gospodične s svečami in drugi verniki.
Zaradi regulacijskih del na Starem trgu bo pot procesije za letos nekoliko spremenjena. Procesija se bo pomikala: po trgu Sv. Jakoba mimo Marijinega znamenja v Rožno ulico k cerkvi sv. Florijana, kjer bo prvi blagoslov. Karlovška cesta — ob vhodu na Privoz (v bližini hiše g. Ahlina) bo drugi blagoslov. Nadaljnja pot procesije bo pa kot po navadi.
V primeru slabega vremena se bo vsa evha-ristična slovesnost vršila v župni cerkvi. Po končani procesiji in zahvalni pesmi bo pri glavnem oltarju sv. maša s petjem.
Matere se zahvaljujejo 9. županu
Ljubljana, 7. junija.
Danes Je prfSla v naše uredništvo mati, ki
Se bila z drugimi vred v nedeljo počaščena od g. iupana dr. Adlešiča v Unionu ter nam izročila to le zahvalo v imenu vseh počaščenih mater:
»Podpisane slovenske matere, ki nas je preteklo nedeljo v Unionu g. župan dr. Adlešič v imenu mestne občine tako počastil, kakor tega nikdar nierno pričakovale, se s tem g. županu v imenu vseh 60 mater, ki smo bile deležne te krasne počastitve in obdaritve, najiskreneje zahvaljujemo. Bile smo globoko ganjene po krasnih besedah, e kateremi g. župan ni le počastil nas, marveč vse slovenske malere. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo plemeniti gospej dr. Adleai-Čevi, ki nas je najljubezniveje obdarila	"*
Bog poplačaj obema ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k počastitvi nas trpečih mater! Podpisi: Skalja Frančiška, Galjevica 30, Logat Ivanka, Cerkvena ulica 21, Perme Frančiška, Florjanska ulica 13, Furlan Frančiška, cesifa VI-41, Zidar M., cesta 11-27, Matjašič Terezija, Zaloška cesta 189, Novak Marija, Zaloška cesta 135, Zorman Helena, Zaloška cesla 195, Bajde M., Študentovska ulica 9, Zupančič M., Grajska planota 1, Sagadin Karlina, Jeranova ulica 7, Sever Ana, Cesta dveh cesarjev 10, Marinko Uršula, Opekarska cesta 34, Zalar Frančiška, Cerkvena ulica 11.
1 Uradne ure na banovinski podkovski šoli v Ljubljani so od 11. junija dalje od 7 do 18.30.
1 0 negi in prehrani otrok bo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, (Dečji dom kraljice Marije) večerni tečaj 2-krat na teden ob ponedeljkih in sredah od 20 do 21 zvečer. — Tečaj se prične dne 19. junija t. 1. ob 20 ter je brezplačen. — Prijavo se eprejemaijo dnovno v dopoldanskih uradnih urah v omenjenem zavodu tudi telefonsko na Mev. 44-71. — Tečaj bo trajal 12 ur.
Prazno sobico, čisto, s štedilnikom, v središču ■ mesta, išče samska oseba, ves dan odsotna, za takoj. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 8880.
1 Hud karainbol na Celovški cesti. Celovška cesla je ena najbolj prometnih cest v Ljubljani, kar nevarna pa je ob času velesejma. Zato ni nič čudnega, da se je na njej zgodil danes oh pol 5 hud karambol, pri katerem se je ponesrečil Trček Vincenc, prevoznik s Tržaške ceste št. 71. Pri stranskem izhodu iz velesejma, ki je odprt satno za vozovni promet, je zapeljal Trček svojega konja z vozom na Celovško cesto. V trenutku, ko je konj zavijal že v smer ceste in je stal voz še pravokotno na smer, je pribrzel težak tovorni avtomobil v smeri iz Šiške in se zaletel naravnost v voz. Udarec je bil tako silen, da se je voz skoraj sesul, voznik pa je velikem loku odletel z voza. Tudi avto je pošleno razbit, zlasti hladilnik in sprednji blatniki. Trček je pri padcu dobil precejšnje poškodbe po glavi in praske po telesu. Hudo krvavečega so odpeljali reševalci v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in k sreči ugotovili, da so poškodbe lažjega značaja. Zanimivo pri nezgodi je to, da se konju, ki se je pri
udarcu odtrgal od voza, nI zgodilo ničesar. Na kraj nesreče je odšla tudi policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan, iz katerega bo mogočo razbrati, kdo je kriv nesreče.
1 Hiter konec ieparske nadloge. Vsak velesejem v Ljubljani je dobrodošla prilika za spretne žeparje, ki pridejo kaj radi, z juga. Tudi letos so se v prvih dnevih velesejma množile pritofcbe okradencev, ki so jim spretni uzmoviči izmaknili denarnico iz žepa. Prevelika predrznost pa so vedno maščuje in tako sta se dva tiča že ujela na limanice, ki jih jim je nastavil v nedeljo nehote poštni uradnik ir Ljubljane, ki je z družino hodil po velesejmskih praviljonih. Opazil je, da se v bližini njegove družine suče neka ženska, ki je s svojim vedenjem vsaj pri dobrem opazovalcu morala vzbuditi pozornost. V majhni gneči, ki tako rada nastane pred bolj zanimivimi razstavnimi prostori, je nenadoma začutil uradnik, da mu je nelsdo posegel v žep. Zaradi gneče se ni mogel takoj obrniti, vendar je hitro segel v žep in ugotovil, da mu je izginila denarnica, v kateri je bilo 7 stotakov in nekaj drobiža. Ko je gneča popustila, ženske, ki je zbudila njegovo pozornost, ni bilo nikjer videti. Obvestil je stražnika in končno so našli osumljenko, ki pa ni imela denarja pri sebi. Ugotovili pa so, da je dala denar naprej nekemu moškemu. Našli so tudi tega. Tako je dobila policija parček, ki je prišel na velesejem iz Subotice pregledovat žepe obiskovalcem velesejma. Pri moškem so našli še nekaj več denarja kakor ga je bilo vzetega poštnemu uradniku. Oba grešnika sta dejanje tudi že priznala in 6ta najbrž olajšala še koga drugega.
1 Ne prezrite na velesejmu postavljenega kioska Protituberkulozne zveze, čigai dvojni rdeči križ vabi in prosi: Darujte in usmilite se jetičnih bolnikov!
1 Priporočamo ogled umetnostne razstave Fr. Kralja v Jakopičevem paviljonu.
Zopet prvi
PUCH 250 S4
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
1 Gospa Asta Ba9ajeva na zadnji poti. V sredo popoldne je nastopila zadnjo pot k Sv. Križu požrtvovalna in vzorna mati gospa Asta Basajeva, katere življenje je potekalo v skritem zatišju domačega ognjišča. Kako ogromno število prijateljev, ki so jo spoštovali, si je pridobila v tihem družinskem življenju, posvečenem vzgoji otrok in dobrodelnosti, pa so dokazali vsi tisti, ki so jo spremili na zadnji poti. Ne samo najvišji predstavniki ljubljanskega življenja, tudi zastopniki vseh gospodarskih krogov in zadružništva so pospremili pokojnico. V posebno obilnem številu pa je počastilo spomin rajnice katoliško ženstvo, ki je zgubilo z njo zgledno mater in dobrotnico.
1 V počaščenje pok. ge. Aste dr. Basajeve je za mestne reveže darovalo ravnateljstvo in urad-ništvo Vzajemne zavarovalnice 500 din, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice g. Avgust Novak 300 din, gdč. Slavica Vencajzova 100 din in notar g. Ivan Ušlakar 100 din, mestna vrtnarija je pa na krsto položila preproste vence 6 trakovi v meatnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli.
1 Na mesto venca na krsto ge. Aste Basajeve je darovala družina dir. Remca 200 din za Eliza betno konferenco pri Sv. Petru. Hvala lepa.
1 Zahvala. Namesto venca na grob blagopok. ge. Aste dr. Basajeve je daroval g. Ivan Marte-lanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, 300 din za Vincencijevo konferenco Srca Jezusovega. Bog povrni!	...
1 Namesto venca na grob pok. gospe Aste dr. Basajeve sta darovali rodbini Verovšek-Rustia: 800 din za Vincencijevo konferenco Mar. Ozn. — G Ivan Krvina je enako naklonil v spomin pok. gospe dr. Basajeve 200 din za Elizabetno konf. Mar. Ozn. — V imenu ubogih — Bog plačaj!
I Protituberkulozni tedon se nagiblje h koncu. Vsakdo, ki čita teh par vrstic, naj s? Vpraša: »Ali sem storil svojo dolžnost?« Še je čas, ne zamudi in prisluhni utripu svojega srca I
1 Kopališče na Ljubljanici odprto.
1 Plinski iraoni napadi in obramba pred njimi. To obravnava prav poljudno v svoji brošu-rici dr. Mavricij Rus. Knjižica obsega 52 strani. Založil 'jo je Podmladek Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II, kjer se tudi naroča za ceno din 3— izvod. Priporočamo jo zlasti učiteljstvu
MARIBOR
Ustrelil nevesto in sebe
Maribor, 7. junija. Davi so počili na Koroški cesti usodni streli, ki so ves ta del mesta razburili. V hi&i št. 24 se je odigrala žaloigra, ki je uničila dve mladi življenji. V omenjeni hiši stanuje v prvem nadstropju zobotehnik Jawurek, pri katerem je bila žo več let uslužbena kuharica 27 letna Ana Založnik, doma iz Pake pri Konjicah. Davi okrog pol šestih so zaslišali pekovski pomočniki pekarne Rakuša, ki so se mudili na dvorišču, iz sobice, v kateri 'je stanovala v prvem nadstropju Založnikova, nenadoma oster prepir. Naenkrat se je pojavila na oknu Založnikova, ko pa je spregovorila nekaj besed, je že počil strel ter je ne-srečnica omahnila nazaj. Takoj nato sta sledila še dva strela. Ljudje v hiši eo hiteli v prvo nadstropje ter vdrli v sobico, kjer se jim je nudil žalosten prizor. Na tleh sta ležala Ana Založ-
ter je še hropela, Uršič pa si je z 'dvema streloma prebil sence ter je bil že mrtev, Založ-nikovo so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa je danes dopoldne umrla.
Uršič, ki je doma iz Golobinjeka pri Podčetrtku, je bil zaposlen pri mesarskem mojstru Filipiču, kateremu je nedavno poneveril večjo vsoto ter bil obpuščen. Za to je izvedela tudi njegova izvoljenka Založnikova ter ga je odslovila. Uršič je odpotoval v Konjice, kjer je sklenil, da ubije Založnikovo in sebe. V Konjicah je napisal poslovilno pismo, kupil si je repetirno pištolo ter 6e snoči vrnil z avtobusom v Maribor. Davi je šel ob pol šestih na Koroško cesto št. 24 ter vdrl v sobo Založnikove. Ta je takoj zaslutila nesrečo, skušala ga je najprej zlepa spravili proč, nato pa je odpria okno ter začela klicati na pomoč. Tedaj pa je Uršič potegnil pištolo
nikova ter 28 letni mesarski pomočnik Ivan Uršič. J in >jo ustrelil od zadaj v tilnik. Nato je oddal Založnikova je imela rano od strela na tilniku še na 6ebe dva strela.
in lolam.	...	j
l Razstava risb in ženskih ročnih del bo odprte „« dri lanski realni aimnaziii v Ljubljani (Reeljeva cesta 10) od 10.-12. junija in sicer v soboto 10. junija od 9-12 in od 14-18, v nedeljo 11. in ponedeljek 12. junija pa od 8—12 dop.
m Nevarna eksplozija bencina. V vojašniški ulici je nastala v stanovanju železničarja Vald-hauserja Ivana nevarna eksplozija. Ko je kuril v štedilniku, niso hotela drva goreti, pa jih je polil z bencinom iz steklenice, v kateri je bilo poldrug liter tekočine. Komaj pa je bencin prišel v stik z ognjeni je nastala eksplozija, ki mu je raznesla steklenico v rokah. V hipu je bila vsa kuhinja v ognju, da so plameni švigali skozi okna. Na njegove krike so prihiteli sosedje, ki so ogenj pogasili. Valdhauser je dobil hude opekline jx> obrazu, pohištvo v kuhinji pa je močno osmojeno. Vsa sreča je, da se mu bencin ni razlil po obleki, ker bi bil zgorel pri živem telesu.
111 Mali izgubljenčck. Petletni Emil Karlič iz Bresternice je prišel v Maribor z očetom in materjo, pa se je v uličnem vrvežu izgubil. Zvečer ga je našla jokajočega delavka Marija Lukšič v Magdalenski ulici ter ga je zapeljala na policijsko stražnico, kamor je potem kmalu prišla ponj njegova mati, ki ga je iskala ves dan po mestu.
m Podivjani konji. Pred Mestno hranilnico se je splašil par konj, ki je stal tamkaj brez nadzorstva. Konji so zdrveli s silno naglico po Slomškovem trgu ter so se z vozom zaleteli v izložbeno okno na kavarni Rotovž, ki je bilo k sreči zaprto z železno ruleto. Razbili so ruleto in šipo ter povzročili 2000 din škode, nato pa so zdrveli proti Ulici 10. oktobra, kjer so zavili v vežo hiše št. 4. ter padli med vežnimi vrati in se na ta način ustavili.
m Žetev smrti. V Košakih je umrl znani gostilničar in posestnik, kletarski ravnatelj v p. gospod Viktor Koren v starosti 61 let. Bil je ugleden mož, ki ga je vse spoštovalo. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 16 na Pobrežju. V bolnišnici je ugrabila smrt 63 letno šiviljo Marijo Cvetko, v Peklu št. 22. pa je umrla 64 letna Ana šmidl. Naj počivajo v miru!
m Študijska knjižnica v Mariboru nvede za dobo od 12. junija do 9. septembra nedeljene uradne ure. Čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8 do 12.30 in vsako soboto od 8 do 12. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj javijo interesenti ravnateljstvu.
111 Namesto čez mejo, jih je zapeljal na orož-niško postajo. V zadnjem času sili čimdalje več Dalmatincev in Bosancev čez mejo v Nemčijo. Upajo, da bodo dobili tam delo na železnicah in cestah, ker pa jim nemške oblasti ne dajo dovoljenja, skušajo priti Čez mejo na skrivnih prehodih. Tako je prišlo 4. junija sedem dalmatinskih delavcev z avtotaksijem iz Ljubljane ter so na Ljubnem začeli iskati človeka, ki bi jih prepeljal čez mejo. Našli so Karola Krajnca.ter so se pogodili z njim za nagrado 700 din. Izročili so mu denar, Krajnc pa jih je vodil vso noč okrog po hribih, zjutraj na vse zgodaj pa jih je pripeljal v Črno na orožniško postajo, kjer jih je izročil orožnikom ter jim dal tudi ves denar, ki ga je dobil od Dalmatincev. Delavci so prišli v Ljubljano, da bi dobili delo na novi progi Črnomelj— Vrbovsko, v Ljubljani pa jih je pregovoril nek dalmatinski krošnjar, naj gredo raje v Nemčijo, kjer bodo bolje zaslužili.
m Požar zaradi neopreznosti. V Rocoznici pri Sv. Rupertu v Slov. goricnh je uničil požar gospodarsko poslopje in hleve posestnika Juriča Andreja ter mu je povzročil 23.500 din škode. Požar je nastal najbrže zaradi nepazljivosti, ker Je kadil Juričev hlapec Ivan Koren, ki je duševno omejen, na skednju pipo.
m Umrla je v mariborski bolnišnici gospa Kristina Pavletlč, soproga mariborskega policijskega uradnika. Pokojnica je bila stara 46 let. Bila je blaga in plemenita žena, vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali. Biia je dobra soprana svojemu možu in najboljša mati svojim otrokom, ki Jo bodo težko pogrešali. Poleg užaloščenega moža
zapušča hčerko Vero, ki je poročena s profesorjem Glasbene akademije Miranovoin iz Zagreba, ter sina. K večnemu počitku jo bodo položili jutri, v petek ob pol 16. uri. Pogreb bo iz mrtvašiuce na mestno pokopališče. Naj ji sveti večna luč, žalujočim ostalim naše globoko sožalje.
m Danes popoldne: velika nogometna senzacija. Na igrišču SK Železničarja bo danes popoldne nogometna senzacija, kakor je v Mariboru še ni bilo. Mariborski novinarji in gledališki igralci nastopijo v borbi za žogo. V obeh ekipah sodelujejo same znane mariborske osebnosti. Za tekmo je izredno zanimanje, obeta se velik obisk tudi od drugod. Pričetek tekme Je ob 17.
m Izlet k Sv. Jerneju nad Muto priredi SPD v Mariboru danes na praznik. Sv. Jernej z nadmorsko višino 1044 m ie najvišja župnija lavan-tinske škofije ter krasna izletna točka na naši meji, ki je še žal tako malo poznana. Pri Sv. Jerneju bo planinska sv. maša.
m Zaradi današnje telovske proecsijo se premesti živilski trg s Strossmajerjevega drevoreda na Vojašniški trg. Tudi gornji del Vodnikovega trga mora biti prazen. Branjevke se premeste z Glavnega na Rotovški trg.
111 Zdravniško prazniško službo za nujno zdravniško pomoč ima na današnji praznik dr. Zirngast Teobald na Kralja Petra trgu 3-1.
111 V nedeljo tombola Rdečega križa. V nedeljo popoldne ob 15 bo na Trgu Svobode velika tombola Rdečega križa. Tablice se prodajajo po 5 din. Srečni dobitniki si bodo med seboj razdelili 30 krasnih tombol, med njimi popolnoma nov avto znamke Opel ter preko 1000 manjših, vendar lepih dobitkov.
m Prosvetno društvo v Krčevini priredi v nedeljo ob 15 društveno zabavo v prostorih Prosvetnega doma v Ribniškem selu 25. V slučaju slabega vremena es preloži zabava na nedeljo 18. t. m. Prijatelji poštenega veselja vabljeni.
m Zaostanki na gledališkem abonmanu. Vsi, ki zaostalih obrokov za gledališki abonma in za bloke dosedaj še niso poravnali, se naprošajo, da store to do 10. t. m., ker mora oh zaključku sezone tudi gledališka uprava urediti svoje račune.
111 Smrten skok z okna bolnišnice. V mariborski bolnišnici se je zdravil na oddelku za pljučne bolezni Najdan Paunovič, ki je bil bolan na jetiki. Ker je videl, da ni več upanja, da bi ozdravel, se je zvečer ob 8 vrgel skozi okno z drugega nadstropja ter je padel 12 111 globoko na cementni tlak na dvorišču. Komaj so ga prenesli v bolniško sobo, je zaradi zadobljenih poškodb umrl.
m 100 delavcev za Francijo! Mariborska podružnica Borze dela potrebuje nujno 50 moških ln 50 ženskih delovnih moči (poljskih delavcev) za sezonsko delo v Franciji. Potrebuje izključno poljske delavce. Interesenti naj se javijo v ponedeljek 12. t. m. ob 8 zjutraj v uradu Rorze dela. Podrobnejše podatke glede plače in delovnega časa bodo dobili delavci od francoskega zastopnika.
Celje
c Praznik sv. Rešnjega Telesa v Celju. Spored današnjih bogoslužij je naslednji: Ob 8 zjutraj slovesna sv. maša v opatijski cerkvi, nato procesija po naslednjem vrstnem redu: križ, moški, Katoliška akcija, dekliška Marijina družba z zastavo, kongregacija gospodičen, pevoi, gasilci, godba, prta četa vojaštva, narodne noše, belo-oblečene deklice, duhovščina z Najsvetejšim, okr. načelnik in poveljnik mesta, okrajno, okrožno in upravno sodišče, zastopniki mostne občine in predstavniki uradov z uradnlštvom ter častniki, katoliško akademsko starešinstvo, Vinrrncijeva konferenca, možic Katoliške akcije, Goepejno društvo, druga četa vojaštva in ostalo ženstvo. K zadnjemu evangeliju na Glavnem trgu ee zbere
Na gorski dirki, 4. junija 1939 Jesenice — Sv. Križ zasedel
prvo mesto PUCH 250 S4
v 250 ccm kategoriji.
PUCH zastopstvo
IGU. VOK
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7.
tudi vsa šolska mladina. — V nedel,;o_ ob 9 pa bo slovesna procesija na Hribu 6v. Jožeta.
c Olimpijski dan v Celju. Jugoslovanski olimpijski odbor je določil 18. junija za Olimpijski dan v Celju, ta dan naj bi se propagirala olimpijska misel in obenem naj bi se zbirala vsa sredstva, s katerimi se podpirajo naši vsakokratni športni in telovadni tekmovalci na Olim-pijadah. Tudi celjski klubi in telovadne organizacije so se odzvali povabilu JOO za sodelovanje.
c Prazniško zdravniško službo zn člane OUZD ima danes g. dr. Hočevar v Kokenčevi ulici, v nedeljo pa meslni fizik g., dr. Podjiečan Ivan, Mariborska cesla 13 a.
c Mladinski telovadni nastop bo 18. Junija za celjsko okrožje v Vojniku. Na zborovanju bosta govorila podpredsednik Zveze Fantovskih odsekov, celjske podzveze g. dr. Benedičič in g. Vrabl Vanči.
c Na drž. realni gimnaziji v Celju s klasičnimi vzporednicami bodo sprejemni Izpiti dne 24. in 25. junija. Zaradi evidence naj se po možnosti zglaaijo dne 24. junija učenci (nke), ki se nameravajo jeseni vpisati v 1. razred klasične gimnazije, dne 25. junija pa učenci (nke) realno gimnazijskih razredov. Prošnje za sprejemni izpit (koiek 10 dtin) s krstnim listom in spričevalom o dovršeni ljudski šoli kot prilogama je predložiti ravnateljstvu najkasneje do 23. Junrja. Sprejemni izpit morejo delati za redno šolanje samo letniki: 1926, 1927, 1928 in 1929.
c Celjsko pevsko društvo priredi danes na Telovo popoldne ob 3 koncert v Rogatcu v dvorani hotela »Pri pošti", ob 8 zvečer pa v zdraviliški dvoran! v Rogaški Slatini. Na oholi koncertih bo pelg sopranske samospeve ca. Marjanca dr. Kalanova, koncertna pevka iz Celia.
c Meslni kopališči (žensko in moško) bosta od danes naprej odprti.
c Zanimiva tožba. Neki celjski trgovec Je vložil tožbo proti znanemu celjskemu šppceristu zaradi večjega dolga, ker mu Je dal 13 kub. metrov desk. špecerist je prejel račun, pa je pojasnil vso zadevo, da on ni ničesar naročil, še manj pa dobil. Zadeva je prišla pred sodišče. Lestni trgovec je prisegel, da je les dobavi! ter Je dobil zato še več prič. špeceriftl pa .je dobil kar 13 prič, ki so prav tako prisegle, da ni dobil lesa. Vsi so prisegli. Zdaj jo vprašanje, ali gre tu le za pomoto, ali za pozabljivost.
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
Tretjeredni tabor v Nazarjih
Preteklo nedeljo, 4. junija, je bil lepo uspeli tretjeredni tabor v Nazarjih v Savinjski dolini. Tretjeredniki so prihiteli na prijazni nazarski griček iz treh dekanij: iz gornjegrajske, braslovške in šaleške. Poleg tega so prišli tretjeredniki iz Ljubljane, z Viča, Kamnika in Celja.
Ze v soboto zvečer je bila obširna nazarska cerkev napoilnjena do zadnjega kotička. P. Hugo dr. Bren je množice vnemal za veliko in važno ustanovo ev. Frančiška, navduševal je vse stanove za tretji red. — Nato se je razvila po nazarskem griču veličastna procesija z baklami. Ves hrib ]e bil kot mogočen kres, ki so ga zakurili otroci sv, Frančiška Pracesijo je vodil stolni dekan pre-lat dr Franc Cukala kot zastopnik mariborskega škola.'Izpred glavnih cerkvcnih vrat so množice prejele blagoslov z Najsvetejšim.
Nato je bila na starodavnem cerkvenem stopnišču uprizorjena verska ljudska igra »Jurij Koz-jak«. Nazarsko prosvetna društvo se je lotilo težke naloge, ki jo je tudi častno izvršilo.
V nedeljo 4. junija zjutraj ob 6 so tretjeredniki na slovesen način proslavili srebrni jubilej svojega voditelja p Kerubina Tuška, ki že nad 25 let vodi nazarsko tretjeredno skupščina in okrožje. Njegov nečak g. prof. Maks Miklavčič iz škofovih zavodov je imel ob tej priliki primeren govor. Nato jc jubilant opravil sv. mašo za tretji red. Pri presv. daritvi je rabil prelep nov kelih, ki «o mu ga za to priliko, poklonili nazarski tretjeredniki.
Glavna taborna slovesnost pa je bila dopoldne ob pol 10. Službo božjo na prostem je opravil g stolni dekan prelat dr, Cukala iz Maribora. Med sv. mašo je tisočera množica navdušeno prepevala pod vodstvom p, Odila Po sv maši je g. prelat tretjerednikom podelil papežev blagoslov.
Nato se je začelo zanimivo zborovanje. Odprl ga je prov, komisar tretjega reda p Odilo s pri memim nagovorom o pomenu tabora. Ze takoj v začetku tabora so matere tretjerednice sklenile resolucijo glede svojih sinov pri vojakih.
Po tej resoluciji, ki je bila z navdušenjem sprejeta, je sprejel predsedstvo zborovanja msgr Alfonz Požar, dekan gornjegrajske dekanije. Po pozdravu je dal beseda prvemu govorniku g. dr. Matiji Lavrenčiču, sodnemu starešini iz Maribora Poln notranjega ognja je izjavil, da je rešitev svetn v duhu sv. Frančiška. Tretji red morr biti popolni protiutež brezboštvu in modernem-n poganstvu.
Drugi govornik ie bil urednik »Slavcnca« g France Terseglav. Z njemu lastno domačnostjo, prozornostjo in navdušenjem je govoril o pristni pobožnooti, ki je v veselju, miru in ljubezni. Oba govornika »ta vžigala kot goreče bakle in sta zakurila mogočen kre« navdušenja r.a sveto stvar.
Zborovanje je zaključila mogočna zahva!n» pesem.
KULTURNI OBZORNIK
Boj proti tuberkulozi
Smo v protitubcrkuloznem tednu, ki je našel svoj odmev tudi na književnem polju ter ga danes z velikim odobravanjem tudi beležimo. Je to lična knjižica-slikanica, ki jo je izdala Protituberkulozna zveza v Ljubljani in ima naslov; Modri Janko. —-Slikanica temelji na pesmicah poučne vsebine, ki jih je spesnil Mac John Leuthe ter jih je že pred vojno poslovenil eden najboljših naših prevajate-ljev pesnik Anton Funtek in jih je že svojčas izdalo »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem«. Zdaj jih je Protituberkulozna zveza ponatisnila ter jih dala opremiti kot slikanico slikarju Otonu Gaspariju. Ta knjiga 6 pripovednih pesmi z uvodom je naravnost poživljajoča že zaradi lepega prevoda prof. Funtka, pa tudi po svoji lepi poučnosti, kako se braniti tuberkuloze. Najlepši način, naučiti otroka snage in higiene je ta, kot ga je izbral Leuthe: s poučno storijco v lepih lahkih verzih pokazati otroku pogubnost nečistoče in ncpažnje v hrani in pijači.
Prva pesem: Modri Janko, kaže, kako žive bacili v nekuhanem mleku ter mu oče-zdravnik lepo razloži potrebo kuhanja mleka. Druga: Soseda z metlo, kaže, kako se zdravo dekle lahko okuži s prahom, če ne pometa tako, da se preveč ne praši-
torej pametni ljudje: metlo, kdor pometat gr4, z mokro cunjo naj omota — to res prava je dobrota. Ni hotela je soseda pa jo vzela smrt je bleda!
Tretja zgodba govori o teti Mari, bolehni starki, ki je hotela poljubovati svoje vnuke na usta ter jih tako okužila. In zdravnik ji da nagobčnik na usta. Četrta kaže pogubnost pljuvanja: pljuvač Blažek, bolehen fantič pljuje po podu ter okuži svojo sestrico, ki umre in jo odnesejo angelci. Kmalu pa tudi Blažek sam umre in ga odneso — parkeljci, ker se ni ravnal po reku:
otroci pridni na besedo čujejo, le v pljuvalnik pljujejo,
ker pa tega ne dobe, žepni robec je za nje.
Peta dogodivščina je v zvezi z bolnim pijancem Rajkom, ki ve, da je bolan in pije pivo ter s tem redi bacile, da ga napihnejo in se močno razpoči. Zadnja povestica v verzih pa kaže mesarsko muho, kako se plazi po črvih in mrhovini, potem pa poleti k slaščičarju na torte, katere kupujejo otroci in nalezejo bolezen.
Torej pozor in posluh: čuvajte se vselej muhi
Vee te poučne pesmice so ponazornjene s slikami Otona Gasparija, ki otroku nazorno kažejo zle posledice nepazljivosti in nečistoče.
In zato, otroci vi, ostanite vselej rednf, v ustih čisti, v nosu čedni snažni tudi po rokah, sicer splazi zmaj se na mah z roke v usta, in tačar se bolezen loti va6. A čez tedne se je bati, da še smrt prikolovratil Vsak v tem protituberkuloznem tednu napravi največjo uslugo sebi in gibanju proti jetiki, če otrokom kupi to slikanico, ki ima povedati veliko koristnega v lepi in prikupni obliki gladko tekoče pesniške storije ter nazorne podobe.
Ob tej priliki opozarjamo tudi na časopis »Delo proti tuberkulozi«, ki izhaja že peto leto v Ljubljani (uredništvo dr. Tomaž Furlan, Topol-ščica, uprava Protituberkulozna zveza v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2/II, cena 10 din letnol) katerega je zdaj izšla št. 3 z naslednjo vsebino: Napori in uspehi protituberkuloznega pokreta, (dr Furlan). Kakšni so znaki pljučne jetike? (isti), Nenavadna pljučna bolezen (isti). Gozdna šola za ogrožene otroke v Smrečinah v Topolščici. Nato pa slede poročila o delu proti tuberkulozi pri nas in drugod ter 6eznam ordinacijskih ur dispanzerjev v Ljubljani in vseh krajih naše banovine, kjer so dispanzerji proti tuberkulozi.	td
< Iz francoske književnosti j
Danes govori vse samo o vojni in to se zelo pozna tudi na francoskem knjižnem trgu.. S splošnim strahom in s človeško preplašenostjo trgujejo dobro samo dnevniki in tedniki politične smeri: naklade vseh dnevnikov in političnih listov silno naraščajo. Knjigarnarji pa tožijo, da se dobrih knjig proda zelo malo. Pač pa imajo tem večjo naklado publicistična in polemična ideološka dela. Zato je bilo v zadnjih tednih zanimanje posebno veliko za vojne knjige naslednje vsebine:
Znana časnikarka in publicistka Andree Violi«, ki je že napisala toliko knjig z vseh koncev sveta — bila je na vseh frontah zadnjih let — je objavila knjigo »Notre Tunisie — naša Tunizija;« septembrski dogodki še razburjajo francosko javno mnenje in pisatelj Paul Nizan je izdal te dni knjigo »La chronique de Septembre — septembrska kronika,« ki pa obsega večinoma polemične zunanje politične članke, ki jih je objavil v septembru v dnevniku »Le soir« in kjer je poudarjal, da je bila monakovska pogodba isto kot poraz Avstrije pri Sadovi 1. 1866; prav posebno zanimiva pa je knjiga, ki jo je izdal najoriginalnejši duh modernega francoskega pam-fleta in eseja Andre Suares »Vues sur Eu-rope — pogledi na Evropo.« Del teh opazovanj je izhajal več mesecev v reviji »Nouvelle Revue Francaise«, kjer jih je Saures objavljal pod naslovom »Chronique de Caerdak. Najpomembnejši kritik mlajše generacije J. P. Maxence je objavil zgodovinsko studijo pod naslovom L'histoi-rededixans—zgodovina 10 let (1927—1937), dočim je Benaerts prav tako vzbudil veliko pozornost s knjigo »L'unite allemande — nemška edinost. Najbolj pomemben roman v tem žalostnem mesecu je izdal znani katoliški pisatelj Daniel Rops pod naslovom >L'epee de feu — ognjeni meč«. V romanu zagovarja Rops misel o blaženosti nemira in strahu. Nad nami visi danes vse polno Damoklejevih mečev. Rops si 'je izbral življenje pariškega bančnika^ in ga opazuje v borbi z dvema sinovoma, ki sta že zašla med komuniste, hčerka pa se rešuje v versko zatišje. Drugi pisatelj moralističnih romanov Louis A r t h u s se bori v zadn jem svojem delu z zahtevami in posledicami razporoke.
Jean Martet se je vrnil s potovanja po Ka-merunu in takrat napisal knjigo pod naslovom »Le sultan de Foumban — sultan iz Fumba-na,< ki je postala obenem najpomembnejša knjiga o razmerah v kolonijah s slikami strahote in razkrinkavanja.
Član Francoske akademije in odlični katoliški pisatelj Louis Bertrand je te dni objavil 16. knjigo o usodi obrobja sredozemske kulture. Nova knjiga nosi naslov »Jeruzalem« s popisom modernega življenja svetega mesta. Bertrand je ob opisovanju Omarjeve mošeje nekak moderni Schopenhauer na potovanju, ki se ob svetih krajih prepoji s polnostjo krščanstva. Knjiga je polna opazovanj socialnega obupa, prepletenega z mistično vero, ki se iščeta v novo skladnost.
Med zgodovinskimi knjigami je ta mesec vzbudila veliko pozornost izredno zanimanje za nesrečnega cesarja Napoleona III. in je o njem in njegovi dobi izšlo kar četvero knjig zaporedoma: Pierre Champlain »Un grand Dandy — le comte d'Or-say«, Marlat Guitard »Louis Bonaparte«, Jules Bertaut »Napoleon III Secret.r nik »Les Nnuvelles Litteraires«, ki je visoko kvali-nik »Les Douvelles Litteraires«, ki je visoko kvaliteten, je v svoji zadnji številki od 20. maja objavil pregled Jugoslovanske književnosti, ki ga je napisal neki Pierre V alitrh (Valič). najbrž dijak belgrajskega vseučelišča. Članek hoče podati sliko o vsej jugoslovanski književnosti, pa je hrvaški in slovenski književnosti odmerjena komaj desetina članka. Vse ostalo hnfe orisati ves razvoj srbske književnosti, pri tem pa še podati oris sodobne moderne srbske literature. Če je pisec skušal o hrvaški književnosti povedati nekaj več s tem. da je omenil deset imen najpomembnejših hrvaških pisateljev, tedaj odpravi slovensko književnost kar tako, da piše. da sta za Slovenijo najpomembnejša Zupančič in Magajna. Polovica članka izzveni ▼ slavospev profesorja belarajskega vseučilišča Bogdana PopoTiča... Ni čudno, da je pravega književnega pregleda prav malo. od slovenskega pa samo ti dve imeni. Danes imamo pri nas ?3<A7j> 4» »»* rasnih pnznaTAlreT naše književnosti, ki bi jo takemu listu'prav nsiorno in hvaležno podali v pravi sliki. Zakaj neki se je list obrnil na takega opisovalca?
Sklepna produkcija gojencev Glasbene Matice
gola Glasbene Matice ljubljanske je razkrila uspehe svojega letošnjega vzgojnega dela v produkciji, ki se je vršila v mali filharmonični dvorani pri polnem obisku poslušalstva. Nastopila je dolga vrsta učencev in učenk, ki so z lepo samozavestjo in z dognano sposobnostjo nastopali ter odigrali pisano vrsto skladb, bodisi na klavirju, bodisi na violini ali flavti. Profesorski zbor, ki je učence za nastop pripravil, more biti zadovoljen s takim uspehom, ki priča, da je vzgojno delo dobro zastavljeno in da so gojenci voljni in sposobni slediti v svet prave glasbene lepote. V. U.
Drugi natis »Proljetnih oluja< od znamenitega t škofa dr. TihAmera Totha. (270 str. s slikami). —»Zbor duh. mladeii zagrebačke« se je odločil za novo izdanje te prelepe in aktuelne knjige. Knjiga na romansko gladek in prijeten način razpravlja o spolnem vprašanju in je namenjena za moško mladino. Naij naveden samo nekoliko vrstic najboljšega hrvaškega kritika dr. Lj. Marakoviča o njej: »To delo je pisano V najbolj posrečeni obliki, ki najbolj ugaja mladini: v obliki neposrednega pripovedovanja, 6koro prijateljskega razgovora, ki ee, kadar je za to potrebno, spremeni v pisma in dnevnike, al.i pelo v povest. Pisatelj se globoko in odprto vglablja v samo področje onega, kar se danes imenuje »seksualno uvajanje«. S suvereno sigurnostjo pesniške dikcije, zares mnogo pove, ali na diskreten načm. Sijajna kompozicija knjige, katera je vzeta iz samega življenjskega razvoja, dela da je delo zanimivo in privlačno kakor roman; a njegova iskrenost in istočasna delikatnost ga približujeta posebno današnji mladini.«
Delo je edinstveno in najboljše na tenn polju ter je dobilo priznanje v vsej svetovni lite-, raturi. Dobi ee v Zbor D. M. Z. Kaptol 29. — Zagreb,
Iz kraljestva Stola
Nad prijaznimi vasmi in vasicami, ki so kakor biseri posejane po lepi gorenjski ravnini, ee razprostira naše preljubljeno kraljestvo Stola.
Kakor je Stol privabil g svojo mikavnostjo že toliko planincev in planink v svoje kraljestvo, tako je zamikal tudi naju ono lepo sončno nedeljo, ko je bila nova planinska postojanka Valvazorjev doni natrpana z več ko 70 obiskovalci.
Hotela sva biti junaka. Obiskati sva hotela Prešernovo kočo vrh Stola. Mahnila sva jo s postajo Žirovnica po slovenski smeri mimo prijaznega letovišča »Ravnice«:, last Palovca in Hafnerja in Fižgerjeve »Murke« z lično kapelico na Staro zabreaniško planino. Do tu že utrujena od naporne, zasnežene in poledenele poti in tudi ne dovolj opremljena za obisk Prešernove koče in vrha Stola, sva krenila proti Valvazorjevem domu mimo koče nekega železničarja in »gorske vile« dr. Justina, potem mimo poletnega stana šolskih sester iz Maribora in študentovske koče s kapelico, kakor tudi mimo Zabrezniške in Ži-rovniške planine ter po trudaipolni zasneženi poti erečno dospela v novi Valvazorjev dom.
Novi dom je pravkar gostil nove goste. Obširna velika jedilnica je bila zasedena do zad-mjega kotička. Nič boljše ni bilo v mali jedilnici. Za silo sva našla skromni koteč v kuhinji, kjer nama jo prijazna oskrbnica gospa Marica postregla z okusnim kosilom in žlahtno kapljico; saj sva bila obojega zelo potrebna.
Ko sva se okrepčala, sva si ogledala vso notranjost novega doma. potem pa njegovo neposredno okolico. SPD podružnica Kranj si labko šleje v čast in ponos, da je lastnica tako lepega in prostornega doma, ki ustreza vsem potrebam planinstva in tudi najbolj razvajenega planinca. Ni potrebno doma podrobno opisovati, pač pa je priporočljivo, da 6i ga vsak ljubitelj planin ogleda sam.
Od tu sva občudovala vrb Stola; podoben je bil veliki sladkorni kopi. Očarljiv je bil razgled po lepi Gorenjski ravnini, posejani i na-
selji; med njimi biser Vrba, rojstni kraj naSega narodnega prebuditel.a dr. Franceta Prešerna.
Rlod — dežela Kranjska nima lepšega kraja,
ko je z okolšjio ta podoba raja —
e svojo mično in vabljivo cerkvico na Jezeru in z vso svojo okolico, je ležal z vsem svojim sijajem tik pred nama. Veličasten je bil naš očak Triglav in vsa veriga Julijskih Alp. Prekrasen razgled tja doli do bele Ljubljane in še dalje.
Oskrbnica gospa Marica nama je predložila zvezek z napisom: »Prostovoljni prispevki za zgradilo kapelice pri Valvazorjevem domu«. Na prvi strani zvezka je napisano tositvarno posvetilo, katero je sestavil, kakor so nama povedali, vrli planinec in kalehet v Kranju g. Žužek. V zvezku je zapisanih že nekaj darovalcev s precejšnjimi zneski. Gospa Marica je hkrati omenila, da so domačini iz Most in Žirovnice pripravljeni prispevati za kapelico ves gradbeni materijal, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je prispevek za napravo kompletnega oltarja v kapelici že zagotovljen po požrtvovalnem trgovcu in tovarnarju iz Kranja.
Kako veličastno bi bilo. če bi vsako nedeljo bila tu gori, v tem idiličnem kraju, služba božja za planince, pa tudi za domačine in okoličane, ki se radi razvedrijo ob nedeljah in praznikih na svojih lepih planinah.
Zamisel je prav lepa in upati je, da se bo tudi uresničila; saj bi bilo to v čast in slavo Bogu in v dušni blagor planincem. Torej kar tri kapelice v kraljestvu Slola. Kje bo fara?
Dovolj novic sva zvedela in dovolj veselih trenutkov sva užiila v tem prijetnem kraju — vesela planinca med veselimi planinci.
Čas odhoda. V % ure sva že bila na postaji v Žirovnici, odkoder sva z vlakom oddrdrala v svoje tiho zatišje.
Ko bodo odprli Valvazorjev dom, kar bo dno 11. junija 1939, tedaj na svidenje v kraljestvu Stola 1	Planinca.
ŠPORT
Podzvezno kolesarsko prvenstvo K. P. Z.
V	nedeljo, 4. junija se je vršilo podzvezno kolesarsko prvenstvo za A-kategorijo na progi Ljub-ljana-Trcbnje, za B-kategorijo Ljubljana-Stična in obratno z oficielnim startom in ciljem za obe kategoriji pri Jelačinu na Dolenjski cesti, 6 častnim pri gostilni Gašpcrlin v Zadvoru.
Za A-kategorijo so se prijavili Premk Pavel (Hermes), Štibernik Franc (Hermes), Žerjal Oskar in Gračner Franc, oba D. K. S. K. Edinstvo, ki so startali ob 14.45. Radi defekta, povzročenega po zelo 6labi cesti, je prisilil Stibernika, da je odstopil še pred obratom. V Višnji gori je odstopil tudi Gračner, ker so se mu zlomile vilice. V cilj sla prisprintala Žerjal in Premk, oba v ča6u 3.38, vzpodbujana od številne množice, ki se je zbrala na cilju Ker je bilo prvo mesto sporno, sta morala oba na kilometerski sprint,. kjer si je za kolesno dolžino pred Žerjalom, priboril Premk naslov pod-zveznega prvaka v A-kategoriji.
10 minut za A-kat, je startalo 16 jumiorjev, ki so v strnjeni skupini privozili do višnjegorskega klanca, kjer se posreči z zelo močnim tempom Grc-goriču, Berliču, Štirnu in Vrhuncu, odtrgati se od ostalih. Nazaj grede pa vsled defekta na prestavah in gumi zastane Greg*orič. Ostali to izkoristijo ter si priborijo nekaj minut naskoka. V cilj je privozil 1 Berlič Lado D. K. S. K. Edinstvo, v času 2.00:45, 2. Štiren Tomaž (Vrhnika) 2.1, 3. Gregorič Jože, 4. Šibila Albin, 5. Korenin Franc, 6. Setnikar Franc, 7 Vrhunc Franc, 8. Mladovan Rudolf, (vsi D. K. S. K. Edinstvo) in 9. Grabner Franc (Hermes).
Ker je bila ta dirka tudi izbirna za državno prvenstvo juniorjev, ki bo v nedeljo, 11. t. m. v Zagrebu, bo prva petorica zastopala K. L. P.
Po končani dirki je bila razdelitev daril na vrtu gostilne Gašperlin.
Prvaka sta prejela dres belo-zelene barve Z ljubljanskim grbom.
Celjski šport
V	nedeljo 11. junija bo v Celju zanimiva nogometna tekma med člani sodniških zborov LNP iz Maribora in Celja.
Prvenstvo Celja Olimpijskega peteroboja za A. Mislejev pokal. Atletska sekcija SK Celja bo na Olimpijskem dnevu 18. junija v Celju prire-
dila atletsko tekmovanje v olimpijskem petero-boju kot prvenstvo Celja za pokal, ki ga je poklonil celjski veletrgovec g. A. Mislej. Naknadne pro-pozicije bodo objavljene v časopisih.
Razpis
počitniškega plavalnega tečaja za mladino
I. jugoslov. plavalna šola, ki posluje pod pokre« vlteljstvom in nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, priredi običajni vsakoletni počitniški plavalni točaj na kopališču SK Ilinje. Tečaj se prične 15. junija in traja do 3«. avgusta, odnosno oh ugodnem vremenu do 15. septembra. Tečaj je dnevno oh 10 dopoldne do M, v juliju od 9 dopoldne. Vsi udeleženci bodo pred pričetkom zdravniško preiskani in ves ča« tečaja bodo zdravniki nadzirali tečajnike. Prijave je treba oddati v tej obli! i, ia oddajo udeleženci tečaja pismeno dovoljenje staršev v pisemski nabiralnik plavalne šolo na kopališču.
Tečajniki bodo razdeljeni v oddelke m dečke ln deklice in pa po znanju plavanja. Vsakega 15. v mesecu so prevedejo sposobni v višji tečaj, ako žele še nadaljevali obisk tečaja. Vstop je mogoč po začetku tečaja tudi v naslednjih dneh, zahtevata pa se stroi^ red in disciplina. Prijavnina je 10 din, vsakokratni vstop v kopališče 1 din z izkaznico. Siromašne otroke oprosti šola plačevanja, če za to zaprosijo.
Točaj ho nadziral g. prof. Zaletel, poučevali pa
bodo izvožbani učitelji plavanja.
*
SK 'Planina*: atletska sekcija - juniorji! T)ne 25. t.m. se vrši v Eagrebu revanžni juniorski mee-ting z SK »Marathonom«. Zaradi tega nujno opozarjamo vse juniorje, da izrabijo čas. ki nas loči do toga termina in pridno trenirajo Zlasti pridejo v po-štov sledeči atleti: Bratož H. Burja T, Cerue M.. Rolinar Z., Gunde M., Klinar T., L^binger H„ Merala K., Mavsnr D., Potočnik Z., Kus I., Strupi S. in Urbančič S. — Vsi omenjeni atleti naj sporoče na naslov: Fr. Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2, če nimajo dne 24. ozir. 25. junija kakega zidržka, da hi ne mogli v Zagreb in en.-ko sporoče, če se bodo lahko udeležili izbirnega meetinga 18. t. m. popoldne na Stadionu. Pripominjam, da nosi vse stroške za voznino in prehrano vsak Ram (t. j. oh priliki izbirnega meetinga). Pogram izbirnega meetinga. ki je program dvoboja, obsega sledeče discipline: 'Joki: 100 m. 200 m, 1000 m 'n G0 m zaprekt. — Meti: disk (kg 1.50), krogla (5 kg), kopje (Mul. — Skoki: višina, daljava. Vse stroške ob priliki dvoboja v Zagrebu (t. j. vožnja. prenočišče in prt hi ana) nosita SK »Planina« in »Marathon«. — Načelnik atletske sekcije SK Planine.
Z F 0
Fantje in dekleta triglavskega in radovljiškega okrožja Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov prirede v soboto 10. ter v nedeljo 11. t. m. večjo prireditev, V soboto zvečer bo štafetni tek ob jezeru, otok bo slovesno razsvetljen, prižigale se bodo rakete. Po štafetnem teku bo v Prosvetnem domu telovadna akademija z izbranim sporedom. V nedeljo ob 8 zbirališče ob Zdraviliškem domu za sprevod, ki se bo začel točno ob 9. V sprevodu bodo fantje in dekleta v krojih, konje, niki in narodne noše, katere zlasti prosimo, da naj pridejo v čim večjem številu. Ob 10 bo v župni cerkvi sv. maša, popoldne ob 3 pa javna telovadba Po telovadbi prosta zabava do mraka. Vabimo čim več izletnikov na Bled.
Mladinski tabor pri Sv. Jakobu ob Savi
V	nedeljo 11. junija bo velika mladinska prireditev pri Sv. Jakobu ob Savi. Dopoldne ob 9 ho sprevod, nato sv. maša in po njej zborovanje. Popoldne ob 3 bo javni nastop zasavskega okrožja ZFO in ZDK na vrtu g. Zajca (Bašca) v Soteski pri Sv. Jakobu.
Za prometne zveze je dobro preskrbljeno. Avtobus bo vozil izpred Mestnega doma ob 8, 12.30, 13,30 in 14.30.
Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se v nedeljo gotovo udeleže našega tabora in s svojim obiskom pripomorejo do čim večjega uspeha naše mladinske prireditve.
Mladinski dan v Rahli
V	nedeljo 11. junija bo v Rnčah mladinski dan, ki ga prireja Slomškovo okrožje Fantovskih odsekov in mariborsko okrožje Dekliških krol-kov. Ob 9 je sprejem na postaji Rače-Fram, nato sprevod po vasi na grajsko dvorišče, kjer bo ob 10 sv. maša in pridiga (č. g. ravnatelj Jakob Rich-ter). Po maši zborovanje, na katerem govori zastopnik mariborske podzveze prof. Anton Klasine. Popoldne oh pol 3 telovadni nastop.
Vse prijatelje naše organizacije iz Maribora in okolire ter prebivalstvo Dravskega polja vabimo, da pohitijo v Rače ter s številno udeležbo podprejo plemenita stremljenja naše mladine.
ZDK
Sodnice nimajo telovadbe v pelek zvečer v Vzajemni zavarovalnici.
Danes popoldne, na praznik, je na Stadionu vaja za rajalni pohod in proste vaje za Mladinski tabor v Mariboru, in sicer za miadenke ob 15, za članice ob 16. Obvezno za vse članice krožkov barjanskega, šmarnogorskega in zasavskega okr.
Ptuj
Okrajno društvo JUU v Ptuju bo proslavilo W-lotnlCo »voje ustanovitve. Že leta 1868. je narodno zavedno uiiteljstvo ptuj^kepa sodnega okraja ustanovilo pripravljalni odbor. Za svojo 70-letnico prireja v soboto dne 10. junija t. 1, veliko Slavnostno zborovanje vseh sosednjih učiteljskih društev « popoldanskim! Izleti v okolico. Okrajno Idruštvo JUU v Ptuijoi hoče tako proslaviti pogumne ustanovitelje naijetareJSega slovenskega učiteljskega društva in pokazati, da se je slovensko učiteljetvo ie pred voč ko 70 leti zavedalo nevarnosti, ki je grozila Slovencem ter se neustrašeno borilo za slovensko zemljo ln slovenski narod. Vei prijatelji slovenskegn učiteljstva ste vljudno vabljeni V Ptuj na to važno zborovanje! Tudi g. ban Je Izrekel ob zadnjem obisku našega mesta priznanje nalstarejSemu slovenskemu učiteljskemu društvu za njegovo delo in mu želel mnogo uspehov še v naj>rej v prosvetnem in narodnostnem oziru.
V današnjem (asu bo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja mogočna Izpoved vseh narodov za mir y kraljestvu Kristusovem I
Raittova risarskih in ženskih ročnih del dijakov na ptujski drž. real. gimnaziji bo od 6. do 11. t. m. v pritličju gimnazije.
Sprejemni Izpiti na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo dne 24. t. m. ob 8 zjutraj. Prošnjo, ki jo jo treba kolkovati z 10 dimirljil in ji priložiti krstni list ter izpričevalo o dovršeni ljudski floli, jo predložiti do 23. t. m. NaijbrŽe bo z novim šolskim letom odprta klasična paralelka v l, raz-ledu.
Kranj
Podružnica »Slovenca« v Kranju se z današnjim dnovoin preseli iz dosedanjega lokala v lokal v hiši g. Antona Majdlča na Vidovdanski cesti (nasproti »Putnika«),
Skoraj ne mine dan, da ne bl bila v Kranju izvršena tatvina kolesa. Kljub temu niso kolesarji prav nič previdni in puščajo na ulicah nezaklenjena kolesa kar po Ves dan. S tem povzročajo policiji ogromno dela, ki le težko izsledi tatu, saj pomavadi tatovi koles takoj spremenijo razne dele, da ni potem kolo ve? podobno prejšnjemu kolesu. Opozarjamo lastnike kole«, da v svojo korist v bodoče ne puščajo ne-zakljenjonih koles na ulici.
Krajevna protituberkulozna liga v Kranju bo imela v petek zvečer ob pol sedmih občni zbor v državni realni gimnaaiji v Kranju. Predavala boela g. dr. Josip Režek in šef primarij g. dr. it. Neubauer iz Golnika
Toplo vreme prlhala, bodite previdni!
Vaše vino
MriUe pred pohvoro „HalSCr|eV DlSUilfllor"
ItoSill ne boste veliko »krbl, Co »1 nabavite, In uloer tsjioj novo konstruirani iu patentirani „Kal«Brjev BisnlfatOr' apurnt, ki obvaruje vltio, ila ni kalno in da se n« skisa in pokvari v naCetih sodih. Cena s priborom l)ln 40'—. KALNO VINO In aoMo v sodu boste temeljito očistili in so inojrnlll vsake »kodn, Po si nnbavlte
Ifalserlev „Eiha' Hiter
I)!tlM<r- 380 - 510'— RIcnlfsktfAr" Llunevlt Kolter, lastnih
Vll^llllfllflll veletrgovino vina (n alko-f|UlvUIIUIVl holnih pij*«, L. H. C.
Zagreb, Tre Kralja Petra 1
zahtevajte tnhol prospekt ln navodila!
ObUClto nas na tlnbljanskcm veiesMmn fld l do 12. JdnlJa
Oostovanje članov ljubljanskega Narodnega gledališfa v Kranju. V torek, 13. t. m., bodo odigrali pri nfts Hevkovo igro v treh dejanjih »Partija šaha*. Delo je doživelo o priliki jubileja 26-letnega gledališkega udejstvovanja Vala Bratlne v Mariboru svojo krstno predstavo tor je bilo od kritike in občinstva sprejeto z največjim priznanjem. Delo je zrežiral Bratina. Igrali bodo: Drena — Bratina, njegovo ženo Eruo — Danilova, nju-
nega domačega prijatelja Galeta — Drenove« ln Marto Slavčeva. Opozarjamo na to zanimivo predstavo.
Trbovlje
Fantovski odsek v Trbovljah uprizori v soboto, 10. junija, ob 8 zvečer in v nedeljo, 11. junija, točno ob 3 popoldne Schillerjevo dramo »Razbojniki«. Iskreno vabimo!
NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD
KN JlftOTISKI
'.Tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, proBpekti, katalogi, brošure, ceniki, letaki. Eno-in večbarvni ilustracijskl tisk
KNJIGOTISK OFSETN1 TISK LITOGRAFIJA KAMENOTISK
BAKROTISK KLIŠARNA FOTOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA
K L I S A R N A

j . jl)<| VulSfcf)
LITOORAFIJA
Plakati, vrednostni papirji, diplome, katalogi, prospekti, etikete v eno- in večbarvnem tisku. Kameno* in offsettisk, fotolitografija
Klišeji v vsaki obliki, za reprodukcijo slik, fotografij in drugo, za enobarvni in večbarvni tisk v največji velikosti 70 X 100 cm
I f .M" v;-'<)■:■-, . '.r^r,)qc,^ • • r • '• r-
t> 'r IJ p	t r\>li>- ltli*
IBAKROTUK
Umetniške ilustracije, prospekti, albumi, koledarji, razglednice, diplome, propagandne tiskovine v eno- in večbarvnem bakrotisku
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
Telefon interurban 4001—4005
LJUBLJANA
Brzoj.: Jugotiskarna Ljubljana
Alekslj Pclipenko:
43
Ukrajina joka ...
Potepov je še izpil požirek vina, obrisal si Je usta, nažgal je cigareto in začel:
, »Komar je prebrisan lisjak. Ze vnaprej sem si dejal, da mu moremo le po ovinkih priti do živega, namreč z izdajstvom. Preoblekel sem se torej v kmeta in se pomešal med kmete ter toliko časa iskal, da sem nekoga našel, ki je bil lia Komarja, jezen. S podkupnino sem ga še podžgal. Tistemu kmetu sem obljubil tisoč rubljev in kot naplačilo sem mu jih pet sto že dal.
»Toda, tovariš,« je rekla Dunja in prijela Potepova za roko ter mu jo stisnila, »ne vznemirjajte se. Ko bom po vaseh naložila kontribucijo, bodo morali vse plačati.«
Potepov je nadaljeval:
»Tisti kmet mi je potem povedal, kje se Komar sedaj skriva.«
»In kje je to?« je Dunja zakričala in Potepovu trdo stisnila roko.
Ta se je nasmehnil.
»Da, če vam pa to povem, potem sem vam odkril svojo skHvnost. Komarja boste ujeli in ga odpeljali v Moskvo. Zanj boste utaknili lepo nagrado in vsa Moskva ho o vas govorila in vas hvalila. Ne pozabite, da so ga do sedaj iskale že cele čete, pa ga niso izsledile. Vi ga boste ujeli, jaz se bom pa pod nosom obrisal?«
Dunjina lica so žarela. Vedno bolj se je primikala Pote povu. Naenkrat se mu je pa zavihtela na kolena in ga objela okoli vratu.
»Vse bom naredila, kar hočete, razumete, vse! Vzamem vas lahko v Moskvo in vam preskrbim dobro službo. Vi
menda še ne veste, kakšne zvfez^j imam? Spregovorim le besedico in vi postanete v Čeki vefika glava.«
»Da, to pravite le sedaj in pbtein me boste pozabili.«
»Ne, ne, nikoli vas ne pozabim«, je Dunja vročekrvno zakričala, zgrabila z obema rokama Potepovo glavo in ga poljubila sredi na usta. Kako naj bi te pozabila, ljubček? Najlepši moški si, kar sem jih do sedaj videla in ta poljubček je bil le predujem. Sedaj pa mi moraš povedati, kako bi tega lumpa Komarja lahko ujeli!«
Potepov je zopet izpil požirek vina in kot da mu je stopilo v glavo, se je nasmehnil:
»Dunja, ti golobičica, vidim, da se ti ne morem ustavljati. Torej čuj: Komar bo jutri in pojutrišnjem v Vranjem gozdu. Tam je velika pečina, ki si jo Je udobno uredil. Vhod pa je tako skrit, da ga nihče ne najde. Mnogo rdečih vojakov je stalo že tesno poleg vhoda, pn ga niso opazili. Zakrit je z zaklopnimi vrati, ki so pod travno rušo. Iz pečine je napeljan do vhoda električni zvonec. Kmetje vedo zanj in če hočejo govoriti s Komarjem, pritisnejo na gumb dvakrat kratko in enkrat dolgo. Oni krnet, ki mi je Komarja izdal, mi je tudi vse natančno pokazal. Jaz bom peljal svoje ljudi v gozd, dva od njih se preoblečetn v kmete, drugi se pa skrijejo za hrasti na okrog. Ko mu bomo dali znak, bo Komar prišel ven in govoril s preoblečenima čekistoma. On govori z vsukim, tudi če ga ne pozna. Potem ga bomo prijeli in ga imeli!«
Dunja je zaploskala:
»Imenitno! Čudovito! Potem ga bomo Imeli ln Dunja mu bo že pokazala, kako naredi s fakimi lumpi. Najprej ga boni pretepla s svojim bičem, da mu borlo cunje stran letele, potem ga pa odpeljemo v Moskvo.
Zopet je zgrabila Potepova in ga strastno poljubljala.
»Toda še nekaj, ljubček, kdaj ga bova lovila?«
»Rekli so mi, da se Komar ponoči ne upa na plan, kmetje ga navadno obiskujejo poano popoldan.«
■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■t.i
»Dobro, torej jutri popoldan!«
Dunja je upihnila luč.
Zaradi trkanja Dunjinega pobOčnika, ki je čakal na ukaz> sta se Dunja in Potepov zbudila iz spanja.
»Spravi se, bedaki« je kričala Dunja, »pridi čez eno uro, potem ti bom povedala.«
Najrajši bi Dunja s Potepovim takoj odjezdila proti Vo-roni dubiui, toda Potepov je zadrževal:
»Najprej moram govoriti s svojim namestnikom in s svojimi ljudmi ter jim dali ukaze. Jaz bom odjezdil nekaj pred teboj. Ti pa odjezdi s svojimi Tunguzi tako, da boš ob dveh na severnem koncu Volovodivke. Tam te bom čakal. Le eno se bojim, da ne bi kdo od vaščanov opozoril Komarja, da gremo nanj, ko nas bodo opazili. Toda tudi to bomo preprečili.«
Potepov se je od Dunje prav prisrčno poslovil, ki je kar žarela v veselem razburjenju in pričakovanju, da bo Komarja ujela. V škornjih in ostrogah je tekala po sobi in si že premišljala, kako bo sporočila v Moskvo čekini centrali, da je ujela Komarja. V mislih je že poslušala besede občudovanja, s katerimi jo bodo naravnost obsipali, videln je svoje ime že vrezano na zlati plošči v hiši ljudskih komisarjev. Sanjala je tudi, kako bo ljubila tega krasnega fanta Potepova, kako bosta šla na poročni urnd, dn prijavita svoj zakon. Najbolj jo je pa veselilo, kako jo bodo njene tovarišice zavidalo za odločnega mladega moža.
Tako se. ji je mudilo, da je na jed kar pozabila ln ukazala je svoji Četi, naj bo nared. Telefonirala je še okrožnemu komisarju:
»Tovariš komisar, sedaj odjezdim s svojimi ljudmi na izvid. Če bom srečala Komarja in nekaj njegovih kmetov, jih bom ie ugnala. Ako bom pa potrebovala pomoč, "bom sporočila telefonsko ali po jezdecu.«
S pneumatiko
(diitineiifial
dosežete najbolj ekonomično vožnjo, ker je dobro preizkušena tudi na slabih cestah, pri hitri vožnji in pod velikimi bremeni.
Zastopstvo: A.G0REC, poleg nebotičnika
Mali oglasi
V raslih oglasih velja vsaka beseda I din; tenltovanjskl •Klani I din. Debelo tiskane naslovne besed« se računajo dvojno. Najmanjši cnesek ta mali oglas 15 din. • Mali •Klasi plačujejo takoj pri naročila. • Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka »eUtna vrstica po t din. • Zs pismene odgovore clede malih oglasov treba priložiti znamko.
C • * I • v » •
Službe ucejo
Dekle
■vajeno vseh hišnih del, nekoliko Šivanja in kuhe — Išče stalno službo. Naslov v upravi »Slov,- pod št. 9265.
Oskrbnik
absolvent Kmetijske Bole * večletno prakso, resen in poSten, išče službo. Dopise na upravo »Slov.« pod St. 550-9133.	(a)
Enomesečno plačo
dobi, kdor ml preskrbi stalno službo lnkasanta aH podobno. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 9066. (a)
Diplomirana postrežnica
s popolnim znanjem nemščine, išče službo k bolniku za zmerno ceno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 9189.	(a)
Trg. pomočnica
mlada, simpatična, poštena, pridna, zanesljiva, 7. lepim nastopom, iSčo službo. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Prvovrstna moč« St. 9287.	(a)
Tekstilni strokovnjak
7. večletno prakso samostojnega barvanja in apretira-nja bombažnih in svilenih izdelkov, želi menjati mesto. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Agilen« St. 9290.
Mlada zakonca
r enim otrokom, sprejmeta mesto oskrbnika ali sluge. Zena je vajena Šivanja in vsega gospodinjskega dela. Ponudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Trezen« St. 9201.
Starejša kuharica
varčna gospodinja, zdrava. iSče službo pri starejScm gospodu ali pri manjSi družini, kjerkoli, delam vse, nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9325.	(a)
(1
Pohištvo
t
Spalnice, kuhinje,
posteljne mreže in razno pohištvo najceneje pri Andlo-vic, Komenskega ulica 34.
Spalnica
dobro ohranjena, ln nekaj salonske oprave, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9132. (s)
mm\
Vajenci
za avtoličarsko in Beril/irsko obrt sprejmem takoj, šu-šteršič, Frankopanska 21.
Zaslužek
Dober zaslužek
se nudi zbiralcem steklenic. Preglejte kleti in podstrešja! Sanitas in sifonsko ste klenice prevzemamo proti plačilu odškodnine v Slom škovi ulici 27.	(a)
Donašalka
pridna, čedna in poštena, dobi službo »pri Levu«, (b)
Vež mizar, pomočnikov.
za fino pohištvo, sprejmo Trebar Anton, Zadraga, pošta Križe.	(h)
Tri ključavničarje
za stavbna dela išče tvrdka Josip Weibl, ključavničarstvo, Ljubljana.	(b)
Kmetijsko deklo
za župnišče iščem. — .Tan. Lčsar, župnik, Smartin pod Šmarno goro.	(b)
Hlapca
za kmečka dela sprejmem. Plača po dogovoru. Zapuže St. 9 (pri Dravljah).
Strojni tehnik
mlnd, s srednješolsko izobrazbo. uveden v kalkulacije jn^prefa^tjflinvnnjo aknrdnih nadur, star 20 do 25 let, dobi službo v tovarni kovin. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in navedbo plačo poslati upravi lista »Politika , Novi Sad, pod značko »U Vojvodini«. (h)
Hlapec
h konjem, ki je vajen kmečkega dela, zanesljiv, pošten, trezen in priden, dobi službo na večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača 300 din na mesec in oskrba. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 9320.	(b)
Absolvent
ekonomske komercialne visoke šole ali tudi trgovske akademije, se sprejme na korespondenčno mesto pri veleindustriji. Ponudbe 7. vsemi običajnimi podatki na upravo »Slovenca« pod št. 8971.
Otroiki kolitek.
62
Kon£i Ahafiif?
Nosan in Zalika

>Ljuba moja hčerka! Zdaj nisem več mama! Oh! Kako bo meni, ko bom reva sama! Koga bom zdaj prala, koga bom česala, komu bom šivala, komu jesti dala, koga bom nosila, v vozku vozila, koga bom iz srca celega ljubila?« vzdihuje Taci in debele solze 6e ji vlijejo po licu.
Skladiščnika
mlajšega, vojaščine prosto-ga trgovskega pomočnika, najraje iz ljubljansko okolice, Bprejmo takoj vočje podjetje. Ponudbe na upravo »Slovonca« pod »Delaven in pošten« št. 9305.	(b)
Krojaškega pomočnika
za malo ln velike kose, sprejmem. Kopač Stanko, krojač, Ljubljana Vil., Vodnikova 173.	(b)
Šivilje
samo prvovrstne moči, vajene konfekcijskega dela, sprejmem takoj. Pismeno ponudbo na upravo »Slov.' pod »Stalno mosto« St. 9215.
lESH^S! IHHhMMMHHHI		
	Naprodaj	
eno	ali dvodružlnska	hl-
ša.	Vodmaftka št. 5,	po-
leg	vojno bolnišnice.	(P)
Dvostanovanjsko hišo
novo, 7, vrtom, pripravno za obrtnika, prodam. Črnuče št. 122. (p)
Dobro ohranjeno hišo
kupim proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 9140. (p)
Majhno posestvo
četrt ure od postaje, zelo ugodno prodam. Vse v dobrem stanju. Interesenti naj pišejo na naslov: Završnik Ivan, Rimske toplice. — Pridem na postajo.	(p)
OGLEJTE SI RAZSTAVLJENE STROJE NA VELESEJMU!
Hlapca
za vsa dela in služkinjo sprejmem. — Vprašati na Tržaški cesti št. 2. (b)
Čevljarskega pomočnika
ki je vajen tudi prikroje-vanja in štepanja, sprejme takoj Alojz Repina, Litija.
Hlapca
pridnegn, poštenega, za poljska dela — takoj sprejmem. Ivan Goljar, mizar, Ljubljana, Linhartova 30.
Pomočnika
za pohištveno mizarstvo takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Skrhinc & Komp., Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano.	(h)
Manufakturist
izvežhan, samostojen v vseh ozirih se sprejme z julijem ali avgustom. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »Stalno« St. 9268.	(b)
Služkinja
ki bi opravljala vsa dela, znati mora tudi kuhati, ne pod 26 let stara, se sprejme v trgovsko hišo. Navesti jo dosedanje službe. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 9255.	(b)
Krojaškega pomočnika za boljše delo, mladega (starega ne) sprejmem. Franc Deželah, krojač, Hrastnik.	če kupite ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite so na priznano solidno in kulantno realitetno pisarno Franjo Pri stavec — Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. — Vse informacije so brezplačne.
Več mizar, pomočnikov izvežbanih za stavbno mizarstvo, sprejme takoj Janez Stare, Vodice. (b)	
	Večja restavracija starorcnomirana, s celotnim kvalitativnim obiskom ln turističnim prometom, v večjem industrijskem kraju in tujskoproinctncm mestu — ugodno naprodaj. Informacije dajo: Maribor, poštni predal št. 13. (p)
1 Kupimo]	
Železne cevi notranji premer 25—30 cm in 50 m dolge, rabljene, kupim. Janez Tlntar, Ma-lenskl vrh, p. Poljane n. škofjo Loko. (k)	
	Vila na Bledu na zelo lepem prostoru, blizu Jezera, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Elektrika ln vodovod v hiši. Več se Izve pri lastnici : Marija Plemelj, Cerkvena ulica št. 127, Bled. (p)
Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih eenab CERNE, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica SLS	
Rezan les Kupim več tisoč m" rezanega jelovega in smrekovega lesn za eksport. Plačilo takoj v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Export 864i St. 9295. (k)	
	Gostilno v industrijskem kraju, na najprometnejši točki,?, vsem inventarjem takoj ugodno prodam. Založne kloti v skali, primerne 7,a vinsko trgovino. Delno plačljivo s hranilnimi knjižicami. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9331. . fl)
čitaiie in širite »Slovenca« ♦	
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš ln vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Hišo z gostilno
ln velikim vrtom v sredini mosta, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8635.	(p)
Hišo z gostilno
moaarijo in nekaj posestvom na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Promet« 9134.
Gozdna parcela
lega, naprodaj. Cena 10.000 din. KirbiS, Celje.	(p)
Hišo z vrtom
četrt uro od Novega mesta, zaradi premestitve prodam. Cena 35.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9126.
Hišo
petstanovanjsko, novo zidano, donos 26.000 din. Cena 350.000 din. Hipoteke 150.000 din, proda realitotna pisarna Adamič, Ljubljana, Go-sposvetska 7, telofon 48-79.
Lepe stavbne parcele
od 500 m1 naprej, v lepi legi, vodovod in elektrika 7,ra-ven, prodam, tudi na mesečne obroke. Poizve se pri Škrbincu, Vižmarje — pod Klancem.	(t)
I
Auto-mofor
i
Poltovorni avto DKW
skoraj nov, zanesljivo brezhiben, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. — Ogled pred velesejmom. (f)
Osebni avto
limuzina znamke »Chovro lot«, v zelo dohrem stanju vožen 10.000 km, naprodaj Vprnšati: Stražar Lovro — Ljubljana, Na Klančku 1,
DKW avto
Meisterklasse, Kabriolet, Schwebe Achse, ravno možen, triptik Nemčija, Italija, naprodaj pod ceno zaradi nepredvidenih ovir. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo gotovina« 9269.
MM
Več motorjev
220 Voltov od 1 do 50 konj. škili sil — kupim. Ivan šern, tovarnar, Kranj. (f)l
Hiša v Košnici
Celje, 2 sobi, kuhinja in klet, naprodaj. Cena 40.000 din. Prodani tudi posamezne parcele. KirbiS, Celje. (p)
Planinska hiša
v bližini Celja, nova, dve sobi, kuhinja, ca 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, krasna lega, naprodaj. Cena 16.000 din. — Kirbiš, Celje.	(p)
Avto-limuzina
85 KS, vožena le 20 tisoč kilometrov, v prvovrstnem stanju, zelo poceni naprodaj! Posebno pripravna za gasilski ali reševalni voz. Informacije daje »Radio«, družba 7. o. 7,. v Ljubljani, Miklošičeva 7.	(f)
Stanovanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
iščeta novoporočenca za mesec avgust v Šiški ali Mostah. Točna in stalna. Ponudbe s ceno na Marija Cesar, Vidovdanska 1. (č)
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
v središču Maribora, do sedaj več let zobni atelje, oddam s 1. septembrom. Dopisi na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Centrum 863« št. 9294.	(č)
Opremljeno sobo
oddam. Poseben vhod. Sta-retova 31, Trnovo.	(s)
Anker šivalne stroje
s tovarniško garancijo ia druge znamke, rabljene kro. jaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva 16.
Dinamo
istosmerni tok, napetost 220—300 V, 16—22 k. s., lit dinamo 220 V, 4—6 k. s. 4 kupim. Pintar Janez, Ma-lenskl vrh, Poljane nad škofjo Loko.	(k)]
Specijalna delavnica
za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinarn. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromateiljal tur motorji za pogon in <ii-name za luč.
Fr. Periinllt
elektropodletie, Ljubljana Gosposvetska c. IS, Islelon, 20-11
MAMA
mmmBammB/mmmmst
Priporoča se letovišče
ln kopališče Ivo Sorll^ Gorenja vas, Poljanska, dolina.	"	(r)|
Letoviščarji, pozor!
Oddajamo opremljene so!tfl v prijaznem kraju na Gorenjskem po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovonca« št. 9312.
Krasen razgled na Bled
vam nudi sezijsko stanov-n uje, t. j. 2 opremljeni suhi, kuhinja in balkon. Cena nizka. Natančnejše poizvedbe dobite pri Jožetu Pristo-vu, trgovcu v Zg. Gorjah pri Bledu.	(L)
Sobe za letoviščarje
sončne in zračne, v novi hiši, na Dolenjskem, oddam* Naslov v upravi »Slovenca« št. 9324.	(s)

Dekle z dežele
dobra gospodinja, s 25.000 din gotovine, želi poročiti uradnika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro, zvesto srce« št. 9138. (ž)
mM
Preklic
Preklicujem, da ni resniS-no, kar sem govoril o go-spej Kanižar in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Tomšič Franc, Loke St. 369, Trbovlje.	(o)
Podpisani
Stanovnik Marija in Sta-novnik Alojzija, obe usluž-beni v Ljubljani, Igriška št. 6, preklicujeva in obžalujeva vse, kar sva govorili o g. Fugina Slavkotu in gdč. Zaje Alojziji, kot neresnično in izmišljeno ter se zahvaljujeva, da sta od-stopila od kazenskega preganjanja proti nama. Ljub. ljana, dne 5. junija 1939. —t Stanovnik Marija, Stanov, nik Alojzija.	(oj
+ Potrti od velike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da >c naš nepozabni soprog, oče, 6in, brat, svak, stric, gospod
Joško Kos
referent ministrstva prosvete
v ponedeljek, dne 5. junija nenadoma umrl. Pogreb blagopokojnega se vrši v petek, dne 9. junija ob 16 iz kapele na Pobrežju.
Sveta maša zadušnica bo v soboto ob 8 v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 7. junija 1939.
Žalujoča soproga in sinček ter družine Kos, Pivec, LovSe, Tebes in Veit

Denar
Halo!
Kdor hnče «voj denar varno
yložitl, naj ie pridruži novemu brczkonkurenčncmu podjetju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno« f t. 9307.	(d)
Hranilna knjižic«
| 3°^ obveznice
r In druge vrednostno |>»plrja kupuje tn plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40

Vnajem
V Mesnico v Celju
dobroidofo, oddani v najem. Mariborska cesta 18. (n)
Lep
lokal
ea pisarno, Ktrlkarljo aH
krojaštvo, so a stanovanjem ugodno odda. Tyr-čeva ccsta 121.	(n)

HI
f« Otroške vozičke
v veliki izberi - dobite
najceneje pri B a n J a i, Ljubljana, Miklošičeva 20
Novo obleko
ea veliko motno gospo -prodam. Ogled dopoldne. Zrinjskega 7-1.	(1)
Lep špecerijski inventar
ugodno prodam. Tyrševa co-sta St. 124.	(1)
Košnjo detelje in trave
oddam tu in pa Barju. Kdor želi kupiti, naj ne zglasi. Graščina Kodeljovo, Moste,
i Športno kolo
HajboljSa znamka, poceni naprodaj. Jager, Hrenova ulica 16.	(1)
t Tricikelj
'dobro ohranjen, prodam	po
nizki ceni. Gosposka ul.	10,
dvoriSče, desno.	(1)
Koncesijo
ka Izdelovanje spominov, Igrač in mizarsko obrt prodam zaradi bolezni. Naro čila so. Naslov v upravi >S!ovonea* pod St. 9249. (1)
i Ugodno naprodaj
VeC otroških vozičkov, koles, Šivalnih strojev ln raznih drugih predmetov pri Pro metu (nasproti križanske cerkve).	(1)
Zupni uradi - pozor!
Ugodno lahko kupite krasne masivne bronaste svečnike raznih velikosti pri tt. R u p e n a - T-utz Ljubljana VII. Tel. 32-52. Oglejte si jih na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »F«.	(1)
Košnjo
eena ln otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove, pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom«, oddamo. — Pogoji so na vpogled pri hišniku v "VVolfovl ul. 12 In Dolenjski cesti 23. (1)
sata seje
v enem
~ t
profesor. Uporabljajte rožnato 'lirafiS Tokalon za noč. Ona hrani ln olepšava kožo med Vašim 6panjem. Koža postana Čvrsta ln rešena gub. Cea dan uporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo svežo ln Jasno,
razkroji zajedalce ln zoži razSirjene znojnice,
i
ZAJAMČENA VRNITEV. DENARJA.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh ,minut-, dnevno, lahke dobi gladko občudujejo ter zavidajo za5*di-«ladke Cisti	fco|ct ter svežo, krasni polt. Rezul-
kože. na kateri nI niti ene gube. Vsem po- tati 60 v tisočih primerih bili tako presenet-
ftf ftifaS« 'dekle )e preizkusilo tako presenetljivo izpremembe svoje zunanjosti v 8 dneh. Ciiajle »po. daj njeno lastno pismo, v katerem Je točno pojasnjeno, kako J« lo dosegla In kako lahko io dosei« " ~~---------. ludi .vsaka druga lena. " ~
"Jfoma) lafilčo sama sebi verjamem«, p!Se gdčna X.......»ko gledam svoje fotografije stare 8 ln 10 dni. Imela sem brazde ln gube na čelu ter olrrog otf in ust. Polt Je bila vela ln bleda. Danes me vse, prijateljice
vem, naj uporabljajo hrano za kožo Tokslon i— rožnato za noč, belo pa za dan. Nekatere bo ee ml posmehovale, dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.«
Rožnata hrana za koSo Tokalon vsebuje Biocel presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučiliškt
ljivt, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite 6i So danes po enq tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Uporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce nista navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili ln ml .Vam v celoti nadoknadimo Vaš Izdatek,	, !
Aparati
za električno varjenje
med obratom interesenta najbolj prepričajo o uporabnosti in koristi. Oglejte si jih pri Furlanu na Črnučah, 6 km od LJubljane. Zveze ugodne.	0)
Mestno poglavarstvo Maribor.
X. štev. 8041/1252-1939.
Vojno brodovje
podmornice, krlžarke, ru-šilcl s topovi, zelo lepo ln masivno Izdelani, po ameriškem načrtu, bo zakasnili prevos v Ameriko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu, ln «ieer na veselič-nem prostoru po smešno nizki ceni 10 din komad. Razveselite otroke 8 to lepo ln trajno Igračo.
Elektrovarilce in ielezostrugarje
sprejmemo, — Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse na naslov; Kranjska industrijska družba, Jesenice - Fužine. Plača in pogoji po dokazani sposobnosti.

Zahvala
i
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Franca čebularja
mu poklonili cvetje in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala.
Posebno se zahvaljujemo č. sestram Zavetišča sv. Jožefa, Ljubljanskemu Sokolu, njegovim stanovskim tovarišem, urad-ništvu Ljubljanske kreditne banke, sploh vsem in vsakemu posebej.
Ljubljana, dne 8. junija 1939.
Žalujoča rodbina Čebularjeva
na pravem mestu, ob pravem času..
Perilo velja tisočake, milo pa samo nekaj dinarjev! Drago« ceni zaklad perila ohraniti se pravi: prati perilo z blagim in dobrim miloml Schichtovo terpentinovo milo ]e čisto in izdatno, se bujno peni ter je daljSe mencanje perila nepotrebno. Tako se perilo varuje in ostanejdolgo kot novo.
V Mariboru, dne 24. maja 1939.
V	'.! ? ".
Zahvala
Ob prerani smrti moje nepozabne soproga
Franje Gržina
izrekam moje prisrčno zahvalo vsem in vsakemu, ki ste z menoj sočustvovali, mi izrazili sožalje, ji poklonili vence in šopke ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gg. zdravnikom za požrtvovalni trud tekom bolezni.
Ljubljana, dne 7, junija 1939.
Globoko žalujoči soprog
SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO
Razpis o licitaciji
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo mizarskih, ključavničarskih in steklarskih del, električne instalacije in hišnega priklopa za uvod električnega toka in razsvetljave dovoza k skladiščem ter instalacije plina pri gradnji carinarnice v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. junija 1939 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8,
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna za: mizarska dela 371.256 din, ključavničarska dela 243.430 din, steklarska dela 90.723.24 din, električno instalacijo in električni priklop 248.710.05 din in instalacijo plina 4395 din.
Predpisana kavcija znaša za: mizarska dela 38.000 din, ključavničarska dela
25.000 din, steklarska dela 10.0C0 din, električno instalacijo in električni priklop 25.000 din in instalacijo plina 500 din ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu nap ravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi kolki za: mizarska dela 200 din, ključavničarska dela 200 din, steklarska dela 100 din, električno instalacijo in električni priklop 200 din in instalacijo plina 50 din in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
Mestno poglavarstvo mariborsko, dne 24, maja 1939,
Obittlte na Ljubljanskem velesejmu
mojo razstavo poljedelskih strojev in dr.
FR. STOPICA, železnina
LJUBLJANA, Gosposvetska 1
Tunika Vida! 8 Sohn TEMPO-M
Hamburg -Harburg
razstavlja svoj znani prvovrstni TEMPO-trikolesni dostavni' v«« z nosilnostjo 750 kg.
Načela konstrukcije, ki so se v teku mnogih let izkazala za prvovrstna, se niso spremenila. Obratno pa se je polagala velika pozornost moderniziranju izdelave karoserij. Šoferska kabina je razširjena, tako da sodita voznik in spremljevalec v njej še bolj udobno. Tudi cestna lega je izboljšana z razširjenjem koloseka. Po tej razširitvi pa jc možno tudi povečanje tovorne površine karoserije. Kot nov serijski model se razstavlja TEMPO-voz tipa A 400 s posebno široko, nizko ležečo ploščadjo iz jeklene pločevine s tovorno površino 150 X 250 cm.
Mnogo pozornosti se jc posvečalo namestitvi evidenčnih
tablic ter zadnji razsvetljavi.
Oglejte si TEMPO-avtomobile, razstavljene na Ljubljanskem velesejmu!
Zastopstvo »LUSTRA« V. LAZNIK
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8.
+ Nad vse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi preljubljeno soprogo, preblago mamico, 6taro mamo, hčerko, sestro, svakinjo in teto, gospo
Kristino Pavletič roj- Hrobat
soprogo poUcijskega uradnika
ki je danes, dne 7 junija po dolgi in mučni bolezni v starosti 46 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v petek, dne 9. junija ob pol 16 (pol 4) iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica bo brana v soboto ob 7 zj v magdalenski oerkvi. Maribor, Zagreb, Gorica, dne 7. junija 1939.
Josip Pavletič, soprog; Vera Miranov roj. Pavletič, hčerka: Josip, sin; Antonija Hrobat, mama; prol. Ladislav Miranov, zet; Ljcrka, vnukinja; Vilma, snaha — in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki ste našo dobro mamo, gospo
Marijo Gregorc
vdovo po viš. revidentu drž. žel. v p.
spremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja, izrekamo našo iskreno zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Petra v soboto, dne 10. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 8. junija 1939.
Žalujoči otroci
DASKA na OTOKU KRKU
MORSKO KOPALIŠČE
Zahtevajte prospekte I
Ootel Vekbit
na plaži pred kopališčem
Krojači! Krznarji!
STROBEL
SPECIJALNI ŠIVALNI STROJI pri
B. Magdič - Zagreb
Radlilna ul.11
Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G"
NAFTALIN
Ia v luskinah, pakovan v 100 kg lesenih sodih, netto težina, prodaja po zelo ugodnih cenah
STANKO FLORJANCIC
kemo - tehnični predmeti — LJUBLJANA.
Poštni predal 231 :: Telefon št. 20-82
- Razirna krema LA TO J A
Edinstvena na svetu) nmmtflntl. dhllba i tf«.. UUBUfl»A. Mt»tw hg 10
Na zahtevo brezplačni vzorci.
ZA BIRMO
otroški sandali od 12 din dalje, ročno delo. — Bele nogavice za otroke od 2.50 din dalje, svileni trakovi, vcnčki, pajčolani v veliki izberi, najceneje pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
KRAPINSKE TOPLICE
Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče in zdravilišče, zdravi uspešno revinatizem ishias, pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopalnice V hiši, nanovo zgrajen velik bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospektel
TRIBUNA" F. BATjEL
dvohoiesa
motorji, prevozni trici kili, šivalni stroji, »kiroji, »ricik-lji, otroški in igračnl vozički, gugalnice, avtomobilčki itd.
Engro Liubllana, KarlovSha 4 Detajl
Podružnica Maribor, Aleksandrova c.26. Ceniki franko
Parhete, Irsfle, bahulo, stresno lepenho, bltumenlufo, lesni cement, harbollnel. stresni lah. Katran. JUGOLIT-plošfe za predelne stene ln Izolacllo
in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri
J0S.R.PI1II. UuDliana
Gradaška ulica 22
Telefon šL 25-13
KRUPP AVTOMOBILI
>P
Junkers Diesel in Krupp ben-
Svetovni Krupp Diesel, Krupp
PP '
cinski tovorni avtomobili'od 2
do 7 ton, avtobusi ter komunalna vozila za vse svrhe
Glavno Zastopstvo: O. ZUZEK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica št. 11, Tel. int. 24—61
I 'JTCTrffnffl
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c, 14, Ljubljana.	(1)
Opalograf
malo rabljen, dobro ohranjen, v vel. 50 x 60 Cm ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9164.	(1)
Razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu poleg Slamiča.
KLEINDIENST & P0SCH
MARIBOR, Aleksandrova c. 44
lažno ia gospodinje
In neveste!
Tvrdka
F. I. GORICA R, LJUBLJANA
nudi v svojem specijalnem oddelku za perilo in stanovanjske opreme:
Tekače (tepihe) meter od.....din 15-— naprej
predposteljnike od........ din 30-— „
odmerjene preproge 130/200 od . . . din 160-— „ zavese, šir. 70 cm od ....... din 10— „
zavese, šir. 150 cm od ...... din 22-— M
zavese, šir. 300 cm od......din 300-— „
svilene brokat odeje s Ia. vato od . . din 220-— „
klot odeje s fino vato od.....din 110-— „
platno za rjuhe, šir. 150 cm od . , . din 12.— „ platno za kapne, šir. 180 cm od , . din 20— „ gradi za žimnice, prvovrsten od . . din 19-— „ kakor tudi vse vrste belo in barvasto blago za perilo, inlete, damaste, namizne garniture, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, perje, puh, žimo, morsko travo itd. po posebno nizkih cenah I Vsakovrstno posteljno in osebno perilo
izdelujemo po naročilu
Oglede si na$o razstavo no velesetmu v pavlllonu S
izdeluje
Električne stroje
črpalke vseh vrst
stroje za kamnolome
stroje za opekarne mlinske stole
vse druge stroje
Dobava iz Ogrske, kjer ie dovolj surovin.
Oglejte si zalogo pri tovarniškem zastopstvu
Poobl. Ing. PAVEL KAVČIČ
LJUBLJANA, Miklošičeva C.17./III.
Poštni predal 181	Telefon 48-00
■ i!
Kolesa
res prvovrstnih znamk -kupite najugodneje le pri Tehnik«. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1)
Orehova jedrca
zdrava in lepa po 20 din, ln orehe po 6 din - nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(1).
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovie, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).	(1)
Tovarna olja
rentabilno podjetje, v 12. urah 450 kg olja, s stanovanjsko hišo, naprodaj zaradi bolehnostl za 450 tisoč dinarjev. Tretjina lahko ostane. Prodam tudi samo stroje z Inventarjem za 130.000 din. • Dopise: Zwitter, Maribor, Stritarjeva B.	(1)
Neprekosljive gitare, tamburice i. dr.
MODIC - BOGDANOV
Paviljon H odn. Cojzova c. 9
Zdravite kožne bolezni
lišaie, hraste, mozolje na licu in telesu, izpuščaje (firegerje), vzemite še danes Dermoval lonček 20 din.
Želodčne bolezni, vetrovnost, pomankanje teka, slabo prebavo, zdravite z Markovimi kapljicami katere so že čez 100 let preizkušeno zdravilo, stekl. 22 din. Znojne noge se more zdraviti z Siquid-om stekl. 10 din.
LEKARNA ROJC, Zagreb, Kamenlta 11.
Inserirajte v ,.Slovencu"!
Vse vrste
svile
v krasnih, pestrih modnih barvah najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
H.
»PRI ŠKOFU«
L1UBL39H9
Lingarjeva ulica 3 i Pred škofijo 3
Spalnice, jedilnice, gosposke sobe
kupite ugodno pri
ANDREJ KREGAR, ST. VID n. Ljublj. Za časa velesejma v paviljonu „E"
LJUBLJANSKI VELESEJEM
TATRA TIP 87 8cilindrski zračno hlajeni, zaiaj vgrajeni motor 75 HP. Čisto aerodinamična limuzina — s 5—6 sedeži, maksimalna brzina 160 km na uro. Poraba bencina vsega 14 litrov na 100 km. TATRA TIP 57b 4cilindrski zračno hlajeni motor 25 IIP. — Znano solidna izdelava.
PET0VAR LAVOSLAV - TATRA AVTO
ZAGREB
G A JEVA ULICA 42
TELEFON 71-17
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože framarič
Izdajatelj: int Jože Sodja
• Urednik: Viktor Cenčič
»»BIIANA
Procesija presv. R. Telesa pri Sv. Jakobu
,V. nedeljo, dne 11. junija, bo v cerkvi sv. Jakoba
ob 8 slovesna sveta maša. Takoj po sveti maši se bo razvrstila procesija po naslednjem vrstnem redu: 1. Dve mali banderci. 2. Prulska osnovna in meščanska šola.
3.	Šentjakobska dekliška osnovna in meščanska šola.
4.	Veliko farno bandero.
5.	Oratorijanci z Rakovnika.
6.	Možje in fantje.
7.	Prosvetne organizacije:
a)	člani F. O. z zastavo;
b)	članice D. K.;
c)	člani Prosvetnega društva.
8.	Ženski oratorij s čč. sestrami Marije Pomočnice.
9.	Dekliška Marijina družba z zastavo.
10.	Marijina družba z zastavo.
11.	Marijin Vrtec s praporom.
12.	Dve mali banderci.
13.	Dečki in deklice s svečami.
14.	Otroci s cvetjem.
15.	Salezijanska godba.
16.	Cerkveni pevci (ke).
17.	Mašni strežniki.
18.	Duhovščina z Najsvetejšim.
19.	Narodne noše.
20.	Gospe in gospodične s svečami in drugi verniki.
Zaradi regulacijskih del na Starem trgu bo pot procesije za letos nekoliko spremenjena. Procesija se bo pomikala: po trgu Sv. Jakoba mimo Marijinega znamenja v Rožno ulico k cerkvi sv. Florijana, kjer bo prvi blagoslov. Karlovška cesta — ob vhodu na Privoz (v bližini hiše g. Ahlina) bo drugi blagoslov. Nadaljnja pot procesije bo pa kot po navadi.
V primeru slabega vremena se bo vsa evha-ristična slovesnost vršila v župni cerkvi. Po končani procesiji in zahvalni pesmi bo pri glavnem oltarju sv. maša s petjem.
Matere se zahvaljujejo g. županu
Ljubljana, 7. junija. _ Danes je prišla v naše uredništvo mati, ki je bila z drugimi vred v nedeljo počaščena od g. župana dr. Adlešiča v Unionu ter nam izročila to le zahvalo v imenu vseh počaščenih mater: »Podpisane slovenske matere, ki nas je preteklo nedeljo v Unionu g. župan dr. Adlešič v imenu mestne občine tako počastil, kakor tega nikdar nismo pričakovale, se s tem g. županu v imenu vseh 60 mater, ki smo bile deležne te krasne počastitve in obdaritve, najiskreneje zahvaljujemo. Bile smo globoko ganjene po krasnili besedah, s kateremi g. župan ni le počastil nas, marveč vse slovenske matere. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo plemeniti gospej dr. Adlesi-čevi, ki nas je nailjubezniveje obdarila
Bog poplačaj obema ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k počastitvi nas trpečih mater Podpisi: Skalja Frančiška, Galjevica 30, Log9r Ivanka, Cerkvena ulica 21, Perme Frančiška, Florjanska ulica 13, Furlan Frančiška, cesta VI-41 Zidar M., cesta 11-27, Matjasic Terezija, Zaloška cesta 189, Novak Marija, Zaloška cesta 135, Zorman Helena, Zaloška cesta 19o, Bajde M., Studentovska ulica 9, Zupančič M.. Grajska planota 1, Sagadin Karlina, Jeranova ulica 7 bever Ana. Cesta dveh cesarjev 10, Marinko Uršula, Opekarska cesta 34, Zalar Frančiška, Cerkvena ulica 11._—————
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
1 Gospa Asta Basajeva na zadnji poti. V sredo popoldne je nastopila zadnjo pot k Sv. Knzu požrtvovalna in vzorna mati gospa Asta Basajeva, katere življenje je potekalo v skritem zatišju domačega ognjišča. Kako ogromno število prijateljev, ki so jo spoštovali, si je pridobila v tihem družinskem življenju, posvečenem vzgoji otrok in dobrodelnosti, pa so dokazali vsi tisti, ki so jo spremili na zadnji poti. Ne samo najvišji predstavniki ljubljanskega življenja, tudi zastopniki vseh gospodarskih krogov in zadružništva so pospremili pokojnico. V posebno obilnem številu pa je počastilo spomin rajnice katoliško ženstvo, ki je zgubilo z njo zgledno mater in dobrotnico.
1 Priporočamo ogled umetnostne razstave Fr. Kralja v Jakopičevem paviljonu.
j V počaščenje pok. ge. Aste dr. Basajeve je za mestne reveže darovalo ravnateljstvo in uradništvo Vzajemne zavarovalnice 500 din, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice g. Avgust Novak 800 din, gdč. Slavica Vencajzova 100 din in notar g. Ivan Ušlakar 100 din, mestna vrtnarija je pa na krsto položila preproste vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli.
1 Na mesto venca na krsto ge. Aste Basajeve je darovala družina dir. Remca 200 din za Eliza-betno konferenco pri Sv. Petru. Hvala lepa.
1 Zahvala. Namesto venca na grob blagopok.' ge. Aste dr. BasajOve je daroval g. Ivan Marte-lanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, 300 din za Vincencijevo konferenco Srca Jezusovega. Bog povrnil
I Namesto venca na grob pok. gospe Aste dr. Basajeve sta darovali rodbini Verovšek-Rustia: 800 din za Vincencijevo konferenco Mar. Ozn. — G. Ivan Krvina je enako naklonil v spomin pok. gospe dr. Basajeve 200 din za Elizabetno konf. Mar. Ozn. — V imenu ubogih — Bog plača j I
1 Protituberkulozni teden se nagiblje h koncu. Vsakdo, ki čita teh par vrstic, naj se vpraša: »Ali sem storil svojo dolžnost?« Se je čas, ne zamudi in prisluhni utripu svojegz srca I 1 Kopališče na Ljubljanici odprto. 1 Plinski zračni napadi in obramba pred njimi. To obravnava prav poljudno v svoji brošu-rici dr. Mavricij Rus. Knjižica obsega 52 strani. Založil jo je Podmladek Rdečega križa, Gospo-svetska cesta 2-11, kjer se tudi naroča za ceno din 3,— izvod. Priporočamo jo zlasti učiteljstvu in šolam.
1 Razstava risb in ženskih ročnih del bo odprta na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta 10) od 10,—12. junija, in sicer v soboto 10. junija od 9—12 in od 14—18, v nedeljo 11. in ponedeljek 12. junija pa od 8—12 dop.
1 Uradne ure na banovinski podkovski šoli v Ljubljani so od 11. junija dalje od 7 do 13.30.
1 0 negi in prehrani otrok bo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, (Dečji dom kraljice Marije) večerni tečaj 2-krat na teden ob ponedeljkih in sredah od 20 do 21 zvečer. — Tečaj se prične dne 19. junija t. 1. ob 20 ter je brezplačen. — Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih uradnih urah v omenjenem zavodu tudi telefonsko na štev. 44-71. — Tečaj bo trajal 12 ur.
1 Ne prezrite na velesejmu postavljenega kioska Protituberkulozne zveze, čigai dvojni rdeči križ vabi in prosi: Darujte in usmilite se jetičnih bolnikovi
1 Hud karambol na Celovški cesti. Celovška cesta je ena najbolj prometnih cest v Ljubljani, kar nevarna pa jo ob času velesejnia. Zato ni nič čudnega, da se je na njej zgodil danes ob pol 5 hud karambol, pri katerem se je ponesrečil Trček Vincenc, prevoznik s Tržaške ceste št. 71. Pri stranskem izhodu iz velesejnia, ki je odprt samo za vozovni promet, je zapeljal Trček svojega konja z vozom na Celovško cesto. V trenutku, ko je konj zavijal že v smer ceste in je stal voz še pravokotno na smer, je pribrzel težak tovorni avtomobil v smeri iz Šiške in se zaletel naravnost v voz. Udarec je bil tako silen, da 6e je voz skoraj sesul, voznik pa je v velikem loku odletel z voza. Tudi avlo je pošteno razbit, zlasti hladilnik in sprednji blatniki. Trček je pri padcu dobil precejšnje poškodbe po glavi in praske po telesu, lludo krvavečega so odpeljali reševalci v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in k sreči ugotovili, da so poškodbe lažjega_ značaja. Zanimivo pri nezgodi je to, da se konju, ki se je pri udarcu odtrgal od voza, ni zgodilo ničesar. Na kraj nesreče je odšla tudi policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan, iz katerega bo mogoče razbrati, kdo je kriv nesreče.
Prazno sobico, čisto, s štedilnikom, v središču mesta, išče samska oseba, ves dan odsotna, za takoj. Vprašati v upravi »Slovenca* pod št. 8880.
1 Hiter konec žeparske nadloge. Vsak velesejem v Ljubljani je dobrodošla prilika za spretne žeparje, ki pridejo kaj radi z juga. Tudi letos so se v prvih dnevih veiesejma množile pritožbo okradencev, ki so jim spretni uzmoviči izmaknili denarnico iz žepa. Prevelika predrznost pa se vedno maščuje in tako sta se dva tiča že ujela na limanice, ki jih jim je nastavil v nedeljo nehote poštni uradnik ir Ljubljane, ki je z družino hodil po velesejmskih praviljonih. Opazil je, da se v bližini njegove družine suče neka ženska, ki je s svojim vedenjem vsaj pri dobrem opazovalcu morala vzbuditi pozornost. V majhni gneči, ki tako rada nastane pred bolj zanimivimi razstavnimi prostori, je nenadoma začutil uradnik, da mu je nekdo posegel v žep. Zaradi gneče se ni mogel takoj obrniti, vendar je hitro segel v žep in ugotovil, da mu je izginila denarnica, v kateri je bilo 7 stotakov in nekaj drobiža. Ko je gneča popustila, ženske, ki je zbudila njegovo pozornost,
Zopet prvi
PUCH 250 $4
Na gorski dirki, 4, junija 1939 Jesenice — Sv. Križ zasedel prvo mesto PUCH 250 S«
v 250 ccm kategoriji.
PUCH zastopstvo
IGN. VOK
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7.
ni bilo nikjer videti. Obvestil je stražnika in končno so našli osumljenko, ki pa ni imela denarja pri sebi. Ugotovili pa so, da je dala denar naprej nekemu moškemu. Našli so tudi tega. Tako je dobila policija parček, ki je prišel na velesejem iz Subotice pregledovat žepe obiskovalcem velesejma. Pri moškem so našli še nekaj več denarja kakor ga je bilo vzetega poštnemu uradniku. Oba grešnika sta dejanje tudi že priznala in sta najbrž olajšala še koga drugega.
Nilliam Strang gre v Moskvo
London, 7. junija. AA. Reuter: Diplomatski urednik Keuterja je izvedel, da bo posebni odposlanec britanske vlade v Moskvi, ki ga je danes omenil Chamberlain v svojem govoru v spodnji zbornici William Strang, šef oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem uradu. Strang se je nedavno mudil v Varšavi na zasebnem obisku pri britanskem poslaniku Kennardu, zdaj se pa vrača na Angleško. Strang je informiran o vseh dogodkih in pogajanjih s sovjetsko vlado in je zato kvalificiran, tla orlnese navodila britanskemu poslaniku v Moskvi VViiiiamu See<!su in mu jih obrazloži. Ta navodila bodo pripomogla k skorajšnji sklenitvi francosko-britansko-sovjetskega pakita proti napadom.
Po današnji zelo določni in odločni Chamber-lainovi izjavi v spodnji bornici, da misli, da bo bitanska vlada mogla ustreči sovjetski vladi in* da je britanska vlada pripravljena skleniti dogo- .' \or. na temelju popolne recipročnosti utegne ostati le še prav malo dvoma, da bi tako neznatno razlike, ki še obstoje med britanskim in sovjetskim stališčem, mogle izjaloviti sporazum. V di-
plomatskih krogih govore, da so osnovne formule za vzajemno pomoč, formule, ki bodo ustrezale i britanski i francoski i sovjetski vladi, že dogovorjene in da bodo sestajale v tem, da bo vsaka država druga drugi jamčila njene življenjske interese, če bi jo kdo ogrožal z napadom. Posebna izjava bi nato razčistila, kaj vsaka država razume pod svojimi življenjskimi interesi. Če bi sovjetska vlada izjavila, da vidi svoje življenjske interese v teritorialni nedotakljivosti in politični neodvisnosti baltiških držav, bi bilo tako vprašanje poroštev tem državam urejeno. Vsekako sodijo v uradnih krogih, da sestava formule, ki bo premostila vsa nasprotna stališča, ne bo tvorila velike težkoče, ko se je zdaj doseglo soglasje glede sovjetskega pogoja o popolni recipročnosti.
Jutri pričakujejo v Londonu Williama Stranga, v petek se bo pa najbrž odpeljal z letalom, tako da bo v Moskvi v soboto ali nedeljo. Nato sodijo, da bo moči moskovski sporazum doseči že prihodnji teden. Strang bo tehniški svetovalec sira \Villiama Seedsa, dogovor bo pa 6eveda podpisal britanski poslanik sam.
Gospodarska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo podpisana
Koln, 7. junija, c. Danes so se zaključila gospodarska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo. Konferenca nemškega in jugoslovanskega zastopstva je trajala že dalj časa.
Podpisana je bila nova trgovinska pogodba s številnimi dodatnimi protokoli, prav tako pa jo bil podpisan tudi sporazum o trgovinskih odnošajih s češkoslovaškim protektoratom.
Italijani o nesreči „Thetisa"
Rim, 7. junija. AA. Štefani: Današnji »Gior-nale d'Italia« prinaša članek Angela Belonija, znamenitega italijanskega strokovnjaka za podmornice. Ang. Betoni je izumil razne naprave na podmornicah, ki jih je uvedla italijanska vojna mornarica zaradi varnosti posadk. Njegov članek je čisto strokoven. Beloni preiskuje tragedijo britanske podmornice »Thetis« in je prišel do sklepa, da se je katastrofa v tolikšnem obsegu mogla pripetiti le zaradi napačnega manevriranja v času, ko bi posadka morala zapustiti podmornico. Betoni ugotavlja, tla je na podlagi dozdaj znanih podrobnosti dovoljena domneva, da je bilo na pod-
Italilanski prometni minister v Sarajevu
Sarajevo, 7. junija. AA. Danes ob 17 se jc pripeljal s posebnim motornim vlakom italijanski prometni minister Beni v družbi glavnega ravnatelja italijanskih železnic in kabinetnega šefa. Z njim 6C\ sc pripeljali prometni minster dr. Spaho, glavni ravnatelj državnih železnic Djurič in njegov tajnik. Sprejem na sarajevski postaji je bil zelo prisrčen. Na peronu je tvorilo špalir 200 železničarjev. Postaja je bila okrašena z zelenjem in z itali-lijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Zastave vise tudi na več poslopjih v mestu, K sprejemu so
Ustrelil nevesto in sebe
Maribor, 7. junija.
Davi so počili na Koroški cefiti usodui streli, ki so ves ta del mesta razburili. V hiši št. 24 se je odigrala žaloigra, ki je uničila dve mladi življenji. V omenjeni hiši stanuje v prvem nadstropju zobotehnik Javvurek, pri katerem je bila že več let uslužbena kuharica 27 letna Ana Založnik, doma iz Pako pri Konjicah. Davi okrog pol šestih so zaslišali pekovski pomočniki pekarne Rakuša, ki so se mudili na dvorišču, iz sobice, v kateri je stanovala v prvem nadstropju Založnikova, nenadoma oster prepir. Naenkrat so je pojavila na oknu Založnikova, ko pa je spregovorila nekaj besed, je že počil strel ter je ne-srečnica omahnila nazaj. Takoj nato sta sledila še dva strela. Ljudje v hiši so hiteli v prvo nadstropje ter vdrli v sobico, kjer se jnn je ^nudd žalosten prizor. Na tieii sia letala Ana ^f'?*" nikova ler 28 letni mesarski pomočnik Ivan UrfiC. j Založnikova je imela rano od strela na tilniku
S
z dvema stre-mrtev, Založ-
ter je še hropela, Uršič pa si
loma prebil sence ter je bil __ ........
nikovo so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa je danes dopoldne umrla.
Uršič, ki je doma iz Golobinjeka pri Podčetrtku, je bil zaposlen pri mesarskem mojstru Filipiču, kateremu je nedavno poneveril večjo vsoto ter bil obpusčen Za to je izvedela tudi njegova izvoljenka Založnikova ter ga je odslovila. Uršič je odpotoval v Konjice, kjer je sklenil, da ubije Založnikovo in sebe. V Konjirah je napisal jiosiovilno pismo, kupil si je repetirno pištolo ter se snoči vrnil z avtobusom v Maribor. Davi je šel ob pol šestih na Koroško cesto št. 24 ter vdrl v sobo Založnikove. Ta je takoj zaslutila nesrečo, skušala ga je najprej zlepa spraviti proč, nato pa je odprla okno ter začela kli-cati na pomoč. Tedaj pa je Uršič potegnil pištolo in jo ustrelil od zadaj v tilnik. Nato je oddal šc na 6ebe dva strela.
mornici več mornarjev še premalo izučenih za službo na podmornicah. Poveljnik »Thetisa« je imel za reševanje posadke časa četrt ure, morda celo 20 minut, a lo zadošča pri pravilnem manevriranju za rešitev vse posadke. Beloni podkrepljuje svojo trditev z nesrečo italijanske podmornice »F 17«, ki jo je leta 1927 zadela katasitrofa 11 m pod morsko gladino, in vendar se je njena posadka po zaslugi spretnega (barometrskega) manevriranja rešila. Takrat so rešili iz podmornice povprečno po 12 ljudi na minuto. Dalje primerja Angelo Beloni nesrečo italijanske podmornice »F 17« s katastrofo podmornice »Thetisa«.
prišli na peron ban Jevtič s svojo ženo, armadni poveljnik general Ilič s svojo ženo, podban dr. Adamovič, italijanski konzul Bertele s svojo ženo, sarajevski župan, načelnik štaba druge armade polkovnik Magdič, pomočnik ravnatelja železniškega ravnateljstva, vsi načelniki banske uprave in železniškega ravnateljstva in več občinskih svetovalcev.
Po pozdravu je godba zaigrala italijansko in jugoslovansko himno, nato sa pa gosti odšli na Ilidžo, odkoder so se vrnili v mesto in obiskali mestno občino. Z balkona magistrata je minister Beni opazoval panoramo Sarajeva in izrazil svoje občudovanja. Nato se je odpeljal z italijanskim konzulom na tukajšnji italijanski klub in ostal tam pol ure. Okoli 19.30 je Beni odšel s svojim spremstvom na sprehod in si ogledal mc6to. Ob 20 je prometni minister dr. Spaho priredil gostom na čast banket.
Jutri dopoldne si bodo gosti ogledali razne znamenitosti mesta, ob 11.30 sc pa odpeljejo s posebnim motornim vlakom iz Sarajeva.
Preosnova JRZ
Belgrad, 7. junija, m. Reorganizacija JRZ se nemoteno nadaljuje. Po izvolitvi banovinskih odborov za donavsko in vardarsko banovino ter novega mestnega odbora za Belgrad, Zemun in Pančevo bo v nedeljo 11. t. m. sestanek banovinskega odbora za zetsko banovino, na katerem bo prav tako izvollen nov odbor. V Celinje se je odpeljal minister za telesno vzgojo ljudstva Cejovič in je imel že več sestankov z vodilnimi strankinimi funkcijonarji. Danes so imeli v Novem Sadu sestanek tudi vsi poslanci iz donavske banovine pod vodstvom ministra Tomiča in Cvrkiča. Razpravljali so o vprašanjih, ki so v zvezi z nadaijno reorganizacilo stranke.
Poslanci dunavske banovine so zborovali
Novi Sad, 7. junija. AA. Dane6 dopoldne 6o se pripeljali v Novi Sad kmetijski minister in predsednik banovinskega odbora JRZ Nikola Be-slič in trgovinski minister Tomič, prvi podpredsednik banovinskega odbora JRZ, in minister brez listnice in predsednik poslanskega kluba JRZ Vojko Cvrkič. Po konferenci z banom Jovanom Ra-divojevičem je začela konferenca s poslanci dunavske banovine. Debate 60 se udeležili skoro vsi poslanci. Nato so soglasno sprejli tele sklepe:
1.	Izrekamo popolno zaupnico predsedniku vlade in politiki vlade;
2.	Ugotavljamo, da je napačen postopek tistih poslancev, ki so podpisali znano interpelacijo, da kršijo disciplino in delo v stranki in škodujejo urejanju enega izmed najbolj perečih vprašanj naše notranje politike.
3.	Sklenjeno je, da se začne delo na terenu in da se čimbolj oživi delovanje stranke v državi.
Konferenca se je končala kmalu po 13. uri. Nato so šli V6i poslanci z ministri Besličcm, To-mičem in Cvrkičem na 6kupno kosilo v holel »Kraljica Marija«,
Vrhovno invalidsko sodišče
Belgrad, 7. jun. 111. Te dni sc je ustanovilo v Belgradu v smislu nove urodbe o vojnih invali-lidih novo invalidsko sodišče. Sedež tega sodišča je v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v Belgradu, Novo sodišče bo druga in poslednja stopnia za reševanje pritožb proti rešitvam pr.vostopnih invalidskih sodišč, ki poslujejo pri okrožnih sodiščih. Imelo bo torej poslednjo besedo v zadevah naših invalidov.
Za člana vrhovnega invalidskega sodišča je socialni minister imenoval tudi g. Karla Klcnov-ška, apelacijskega sodnika, ki je član državnega sodišča za zaščito države v Uelgradu. To imenovanje je posebno važno za slovenske invalide, ki jih ima invalidsko sodišče zabeleženih doslej že 23.513. Ker je zaščita z novo invalidsko uredbo razširjena, se ho število slovenskih invalidov nedvomno povečalo. V stvareh, ki bodo prihajale iz Slovenije na vrhovno invalidsko sodišče, bo sodišče poslovalo v slovenskem jeziku.
Gospodu Klenovšku čestitamo k imenovanju ter smo prepričani, da bodo slovenski invalidi v njem našli pravičnega zaščitnika.
Osrednji zavod za ribarstvo je ustanovljen
Belgrad, 7. junija. AA Na podlagi zakona o sladkovodnem ribarstvu in v sporazumu s prosvetnim ministrom je kmetijski minister predpisa! uredbo z zakonsko močjo o organizaciji in dtlu osrednjega zave,da za ribarstvo.
Po tej uredbi se ustanavlja Osrednji zavod za ribarstvo kraljevine Jugoslavije s sedežem v Belgradu Zavod je državna ustanova, podrejena neposredno kmetijskemu ministrstvu. Zavod ima svoj posebni proračun, svojo upravo in svoje osebje, Delokrog zavoda 6e razširja na vse ozemlje kraljevine Jugoslavije, njegove naloge pa so: da prevzame raziskovanje in proučevanje biologije sladkih voda, da opravlja vsa potrebna proučevanja sladkovodnega ribarstva, da proučuje posamezne načine ribolova in priprav za ribolov, da prouči možnosti in načine predelovanja rib, da ugotovi, ali v posameznih primerih o.bstoji zastrupljevanje vode, da proučuje ribje bolezni, da glede vseh vprašanj daje svoja strokovna poročila, da na zahtevo zasebnih strank in na njihov račun po izvršenih pregledih izdaja poročila itd.
Banovinski zavodi oziroma postaje, katerih naloga je podobna nalogi Osrednjega zavoda za ribištvo, so dolžni sodelovati s tem zavodom ter v mejah možno/sti podpirati zavod pri njegovem delu
Skoplje, 7. junija, AA. Danes okoli 11.45 se je minister za pošto, brzojav in telefon Jovan Al-tiparmakovič pripeljal po tridnevnem obisku v Bitolju v Skoplje. Takoj po prihodu je obiskal bansko upravo. Popoldne je obiskal pisarne banovinskega odbora JRZ in tam sprejel delegacije in posameznike. Drevi ob 20.10 sc minister odpelje iz Skoplja z vlakom v Belgrad.
Belgrad, 7. junija. AA. Pravosodni minister ne bo sprejemal strank, ne senatorjev in poslancev v petek, 9. t. m., v soboto, 10. t. m. in v ponedeljek, 12. t, m. — (Iz kabineta pravosodnega ministra.)

KULTURNI OBZORNIK
Boj proti tuberkulozi
Smo v protituberkulozneitt tednu, ki je našel svoj odmev tudi na književnem polju ter ga danes z velikim odobravanjem tudi beležimo. Je to lična knjižica-slikanica, ki jo je izdala Protituberkulozna zveza v Ljubljani in ima naslov: Modri Janko. — Slikanica temelji na pesmicah poučne vsebine, ki jih je spesnil Mac John Leuthe ter jih je že pred vojno poslovenil eden najboljših naših prevajate-Ijev pesnik Anton Funtek in jih ie že svojčas izdalo »Deželna pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem«, Zdaj jih je Protituberkulozna zveza ponatisnila ter jih dala opremiti kot slikanico slikarju Otonu Gaspariju. Ta knjiga 6 pripovednih pesmi z uvodom jc naravnost poživljajoča že zaradi lepega prevoda prof. Funtka, pa tudi po svoji lepi poučnosti, kako se braniti tuberkuloze. Najlepši način, naučiti otroka snage in higiene je ta, kot ga je izbral Leuthe: s poučno storijco v lepih lahkih verzih pokazati otroku pogubnost nečistoče in nepažnje v hrani in pijači.
Prva pesem: Modri Janko, kaže, kako žive bacili v nekuhanem mleku ter mu oče-zdravnik lepo razloži potrebo kuhanja mleka. Druga: Soseda z metlo, kaže, kako se zdravo dekle lahko okuži s prahom, če ne pometa tako, da se preveč ne praši:
torej pametni ljudje: metlo, kdor pometat gr4, z mokro cunjo naj oimota — to res prava je dobrota. Ni hotela je soseda pa jo vzela smrt je bledal
Tretja zgodba govori o teti Mari, bolehni starki, ki je hotela poljubovati svoje vnuke na usta ter jih tako okužila. In zdravnik ji da nagobčnik na usta. Četrta kaže pogubnost pljuvanja: pljuvač Blažek, bolehen fantič pljuje po podu ter okuži svojo sestrico, ki umre in jo odnesejo angelci. Kmalu pa tudi Blažek sam umre in ga odneso — parkeljci, ker se ni ravnal po reku:
otroci pridni na besedo čujejo, le t pljuvalnik pljujejo
ker pa tega 11« dobe, žepni robec je za nje.
Peta dogodivščina je v zvezi z bolnim pijancem Rajkom, ki ve, da je bolan in pije pivo ter e tem redi bacile, da ga napihnejo in se močno razpoči. Zadnja povestica v verzih pa kaže mesarsko muho, kako se plazi po črvih in mrhovini, potem pa poleti k slaščičarju na torte, katere kupujejo otroci in nalezejo bolezen.
Torej pozor in posluh:
čuvajte se vselej muhi
Vse te poučne pesmice so ponazornjene s slikami Otona Gasparija, ki otroku nazorno kažejo zle poslcdice nepazljivosti in nečistoče,
In zato, otroci vi, ostanite vselej redni, y ustih čisti, v nosu čedni snažni tudi po rokah, sicer splazi zmaj se na mah z roke v U6ta, in tačas se bolezen loti va6. A čez tedne se je bati, da še smrt prikolovrati! Vsak v tem protituberkuloznem tednu napravi največjo uslugo sebi in gibanju proti jetiki, če otrokom kupi to slikanico, ki ima povedati veliko koristnega v lepi in prikupni obliki gladko tekoče pesniške 6torije ter nazorne podobe.
Ob tej priliki opozarjamo tudi na časopis »Delo proti tuberkulozi«, ki izhaja že peto leto v Ljubljani (uredništvo dr. Tomaž Furlan, Topol-ščica, uprava Protituberkulozna zveza v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2/II, cena 10 din letno!) katerega je zdaj izšla št. 3 z naslednjo vsebino: Napori in uspehi protituberkuloznega pokreta, (dr Furlan). Kakšni so znaki pljučne jetike? (isti), Nenavadna pljučna bolezen (isti). Gozdna šola za ogrožene otroke v Smrečinah v Topolščici. Nato pa slede poročila o delu proti tuberkulozi pri nas in drugod ter seznam ordinacijskih ur dispanzerjev v Ljubljani in vseh krajih naše banovine, kjer so dispanzerji proti tuberkulozi.	td
Iz francoske književnosti
I
Danes govori vse samo o vojni in to se zelo pozna tudi na francoskem knjižnem trgu.. S splošnim strahom in s človeško preplašenostjo trgujejo dobro samo dnevniki in tedniki politične smeri: naklade vseh dnevnikov in političnih listov silno naraščajo. Knjigarnarji pa tožijo, da se dobrih knjig proda zelo malo. Pač pa imajo tem večjo naklado publicistična in polemična ideološka dela. Zato je bilo v zadnjih tednih zanimanje posebno veliko za vojne knjige naslednje vsebine:
Znana časnikarka in publicistka Andree Violi s, ki je že napisala toliko knjig z vseh koncev gVeta — bila je na vseh frontah zadnjih let — je objavila knjigo »Notre Tunisie — naša Tunizija;« septembrski dogodki še razburjajo francosko javno mnenje in pisatelj Paul Nizan je izdal te dni knjigo »La chronique de Septembre — septembrska kronika,« ki pa obsega večinoma polemične zunanje politične članke, ki jih je objavil v septembru v dnevniku »Le soir« in kjer je'poudarjal, da je bila tnonakovska pogodba isto kot poraz Avstrije pri Sadovi 1. 1866; prav posebno zanimiva pa je knjiga, ki jo je izdal najoriginalnejši duh modernega francoskega pam-fleta in eseja Andre Suares »Vues sur Eu-rope — pogledi na Evropo.« Del teh opazovanj je izhajal več mesecev v reviji »Nouvelle Revue Franraise«, kjer jih je Saures objavljal pod naslovom »Chronique de Caerdal«. Najpomembnejši kritik mlajše generacije J. P. Maxence je objavil zgodovinsko studijo pod naslovom L'histoi-re de dixans-zgodovina 10 let (1927-1937), dočim je Benaerts prav tako vzbudil veliko pozornost s knjigo »L'u n i t e allemande — nemška edinost. Najbolj pomemben roman v tem žalostnem mesecu je izdal znani katoliški pisatelj Daniel Rops pod naslovom >L'epee de feu — ognjeni meč«. V romanu zagovarja Rops misel o blaženosti nemira in strahu. Nad nami visi danes vse polno Damoklejevih mečev. Rops si je izbral življenje pariškega bančnika in ga opazuje v borbi z dvema sinovoma, ki sta že zašla med komuniste, hčerka pa se rešuje v versko zatišje. Drugi pisatelj moralističnih romanov Louis A r t h u s se bori v zadn jem svojem delu z zahtevami in posledicami razporoke.
Jean Martet se je vrnil s potovanja po Ka-merunu in takrat napisal knjigo pod naslovom »Le sultan de Foumban — sultan iz Fumba-na,« ki je postala obenem najpomembnejša knjiga o razmerah v kolonijah s slikami strahote in razkrinkavanja.
Član Francoske akademije in odlični katoliški pisatelj Louis Bertrand je te dni objavil 16. knjigo o usodi obrobja sredozemske kulture. Nova knjiga nosi naslov »Jeruzalem* s popisom modernega življenja svetega mesta. Bertrand je ob opisovanju Omarjeve mošeje nekak moderni Schopen-bauer na potovanju, ki se ob svetih krajih prepoji s polnostjo krščanstva. Knjiga je polna opazovanj socialnega obupa, prepletenega z mistično vero, ki se iščeta v novo skladnost.
Med zgodovinskimi knjigami je ta mesec vzbudila veliko pozornost izredno zanimanje za nesrečnega cesarja Napoleona III. in je o njem in njegovi dobi izšlo kar četvero knjig zaporedoma: Pierre Champlain »Un grand Dandy — le comte d'0r-say«, Marlat Guitard »Louis Bonaparte«, Jules Bertaut »Napoleon III Secret.« nik »Les Nouvelles Litteraires«, ki je visoko kvali-nik »Les Douvelles Litteraires«, ki je visoko kvaliteten, je v svoji zadnji številki od 20. maja objavil pregled Jugoslovanske književnosti, ki ga je napisal neki Pierre Valiteh (Valič), najbrž dijak belgrajskega vseučelišfa. Članek hoče podati sliko o vsej jugoslovanski književnosti, pa jo hrvaški in slovenski književnosti odmerjena komaj desetina članka. Vse ostalo hočo orisati ves razvo srbske književnosti, pri tem pa še podati oris sodobne moderne srbske literature. Ce je pisec skušal o hrvaški književnosti povedati nekaj več s tem, da je omenil deset imen najpomembnejših hrvaških pisateljev, tedai odpravi slovensko književnost kar tako, da piše. da sta za Slovenijo najpomembnejša Župančič in Magajna. Polovica Članka izzveni v slavospev profesorja belgrajskega vse-učelišča Bogdana Popoviča... Ni čudno, da je pravega književnega pregleda prav malo. od sloven ikega pa samo ti dve imeni. Danes imamo pri nas gotovo že več resnih poznavalcev naše književnosti, ki bi jo takemu listu prav nazorno in hvaležno podali v pravi sliki. Zakaj neki se je list obrnil na takega opisovalca*
Sklepna produkcija gojencev Glasbene Maiice
Sola Glasbene Matice ljubljanske je razkrila uspehe svojega letošnjega vzgojnega dela v produkciji, ki se je vršila v mali filharmonični dvorani pri polnem obisku poslušalstva. Nastopila je dolga vrsta učencev in učenk, ki so z lepo samozavestjo in z dognano sposobnostjo nastopali ter odigrali pisano vrsto skladb, bodisi na klavirju, bodisi na violini ali flavti. Profesorski zbor, ki je učence za nastop pripravil, more biti zadovoljen s takim uspehom, ki priča, da je vzgojno delo dobro zastavljeno in da so gojenci voljni in sposobni 6lediti v svet prave glasbene lepote. V. U.
Iz kraljestva Stola
Na3 prijaznimi vasmi in vasicami, ki eo kakor biseri posejane po lepi gorenjski ravnini, ee razprostira naše preljubljeno kraljestvo Stola.
Kakor je Stol privabil s svojo mikavnostjo že toliko planincev in planink v svoje kraljestvo, tako je zamikal tudi naju ono lepo sončno nedeljo, ko je bila nova planinska postojanka Valva-zorjev dom natrpana z več ko 70 obiskovalci.
Hotela sva biti junaka. Obiskati sva hotela Prešernovo kočo vrh Sitola. Mahnila sva jo s postaje Žirovnica po slovenski smeri mimo prijaznega letovišča »Ravnice«, last Palovca in Hafnerja in Fižgerjeve »Murke« z lično kapelico na Staro zabrezniško planino. Do tu že utrujena od naporne, zasneženo in poledenele poli in tudi ne dovolj opremljena za obisk Prešernove koče in vrha Stola, sva krenila proti Valvazorjevem domu mimo koče nekega železničarja in »gorske vile« dr. Justina, potem mimo poletnega stana šolskih sester iz Maribora in študeniovske koče s kapelico, kakor tudi mimo Zabrezniške in Ži-rovniške planine ter po trudaipolni zasneženi poti srečno dospela v novi Valvazorjev dom.
Novi dom je pravkar gostil nove goste. Obširna velika jedilnica je bila zasedena do zadnjega kotička. Nič boljše ni bilo v mali jedilnici. Za silo sva našla skromni koteč v kuhinji, kjer nama je prijazna oskrbnica gospa Marica postregla z okusnim kosilom in žlahtno kapljico; saj sva bila obojega zelo potrebna.
Ko sva se okrepčala, sva si ogledala vso notranjost novega doma. potem pa njegovo neposredno okolico. SPD podružnica Kranj si lahko šiteje v čast in ponos, da je lastnica tako lepega in prostornega doma, ki ustreza vsem potrebam planinstva in tudi najbolj razvajenega planinca. Ni potrebno doma podrobno opisovati, pač pa je priporočljivo, da si ga vsak ljubitelj planin ogleda 6am.
Od tn sva občudovala vrh Stola; podobem je bil veliki sladkorni kopi. Očarljiv je bil razgled po lepi Gorenjski ravnini, posejani z na-
selil; med njimi biser Vrba, rojstni kraj naSega narodnega prebuditeLa dr. Franceta Prešerna.
g]e(j _ dežela Kranjska nima lepšega kraja, ko je z okolšno ta podoba raja —
s svojo mi6no in vabljivo cerkvico na Jezera in z vso svojo okolico, je ležal z vsem svojimi sijajem tik pred nama. Veličasten je bil naš očak Triglav in vsa veriga Julijskih Alp. Prekrasen razgled tja doli do bele Ljubljane in še dalje.
Oskrbnica gospa Marica nama je predložila zvezek z napisom: »Prostovoljni prispevki za zgradbo kapelice pri Valvazorjevem domu«. Na prvi strani zvezka je napisano tositvarno posvetilo, katero je sestavil, kakor so nama povedali, vrli planinec in katehet v Kranju g. Žužek. V zvezku je zapisanih že nekaj darovalcev s precejšnjimi zneski. Gospa Marica je hkrati omenila, da so domačini iz Most in Žirovnice pripravljeni prispevati za kapelico ves gradbeni materi.jal, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je prispevek za napravo kompletnega oltarja v kapelici že zagotovljen po požrtvovalnem trgovcu in tovarnarju iz Kranja.
Kako veličastno bi bilo, če bi vsako nedeljo bila tu gori, v tem idiličnem kraju, 6lužba božja za planince, pa tudi za domačine in okoličane, ki se radi razvedrijo ob nedeljah in praznikih na svojih lepih planinah.	,
Zamisel je prav lepa itn upati je, 'da ee bo tudi uresničila; saj bi bilo to v čast in slavo Bogu in v dušni blagor planincem. Torej kar tri kapelice v kraljestvu Stola. Kje bo fara?^
Dovolj novic sva zvedela in dovolj veselih trenutkov sva užiila v tem prijetnem kraju — vesela planinca med veselimi planinci.
Cas odhoda. V Y\ ure sva že bila na postaji v Žirovnici, odkoder sva z vlakom oddrdrala v svoje tiho zatišje.
Ko bodo odprli Valvazorjev dom, kar bo dne 11. junija 1939, tedaj na svidenje v kraljestvu Stola t	Planinca.
ŠPORT

Drugi natis »Proljetnih olnja« od znamenitega t škofa dr. Tihamera Totha. (270 str. s slikami). —»Zbor duh. mladcži zagrebačke« 6e je
odločil za novo izdanje te prelepe in aktnelne knjige. Knjiga na romansko gladek in prijeten način razpravlja o spolnem vprašanju m je namenjena za moško mladino. Naij naveden samo nekoliko vrstic najboljšega hrvaškega kritika dr. Lj. Marakoriča o njej: »To delo je pisano v najbolj posrečeni oblika, ki najbolj ugaja mladini: v obliki neposrednega pripovedovanja, skoro prijateljskega razgovora, ki se, kadar je za to potrebno, spremeni v pisma in dnevnike, ali celo v povest. Pisatelj se globoko in odprto vglablja v samo področje onega, kar se danes imenuje »seksualno uvajanje«. S suvereno sigurnostjo pesniške dikcije, zares mnogo pove, ali na diskreten način. Sijajna kompozicija knjige, katera je vz.eta iz samega življenjskega razvoja, dela da je delo zanimivo in privlačno kakor roman; a njegova iskrenost in istočasna delikatnost ga približujeta posebno današnji mladini.«
Delo je edinstveno in najboljše na teim polju ter je' dobilo priznanje v vsej svetovni literaturi. Dobi ee v Zbor i). M. Z. Kaptol 29. — Zagreb.
Podzvezno kolesarsko prvenstvo K. P. Z.
V	nedeljo, 4. junija se je vršilo podzvezno kolesarsko prvenstvo za A-kategorijo na progi Ljub-ljama-Trebnje, za B-kalegorijo Ljubljana-Stična in obratno z oficielnim startom in ciljem za obe kategoriji pri Jelačinu na Dolenjski cesti, 6 častnim pri gostilni Gašperlin v Zadvoru.
Za A-kategorijo so sc prijavili Premk Pavel (Hermes), Štibernik Franc (Hermes), Žerjal Oskar in Gračner Franc, oba D. K. S. K. Edinstvo, ki so startali ob 14.45. Radi defekta, povzročenega po zelo 6labi cesti, je prisilil Štibernika, da je odstopil še pred obratom. V Višnji gori je odstopil tudi Gračner, ker so se mu zlomile vilice. V cilj sta prisprintala Žerjal in Premk, oba v času 3.38, vzpodbujana od številne množice, ki se je zbrala na cilju. Ker je bilo prvo mesto sporno, 6ta morala oba na kilometerski sprint, kjer si je za kolesno dolžino pred Žerjalom, priboril Premk naslov pod-zveznega prvaka v A-kategoriji,
10 minut za A-kat, je startalo 16 juniorjev, ki so v strnjeni skupini privozili do višnjegorskega klanca, kjer se posreči z zelo močnim tempom Gre-goriču, Berliču, Štirnu in Vrhuncu, odtrgati se od ostalih. Nazaj grede pa vsled defekta na prestavah in gumi zastane Gregorič. Ostali to izkoristijo ter si priborijo nekaj minut naskoka. V cilj je privozil 1 Berlič Lado D. K. S. K. Edinstvo, v času 2.00:45, 2. Štiren Tomaž (Vrhnika) 2.1, 3. Gregorič Jože, 4. Sibila Albin, 5. Korenin Franc, 6. Setnikar Franc, 7. Vrhunc Franc, 8. Mladovan Rudolf, (vsi D. K. S. K. Edinstvo) in 9. Grabner Franc (Hermes).
Ker je bila ta dirka tudi izbirna za državno prvenstvo juniorjev, ki bo v nedeljo, 11. t. m. v Zagrebu, bo prva petorica zastopala K. L. P.
Po končani dirki je bila razdelitev daril na vrtu gostilne Gašperlin.
Prvaka sta prejela dres belo-zelene barve z ljubljanskim grbom.
Celjski šport
V	nedeljo 11. junija bo v Celju zanimiva nogometna tekma med člani sodniških zborov LNP iz Maribora in Celja.
Prvenstvo Celja Olimpijskega peterohoja za A. Mislejev pokal. Atletska sekcija SK Celja bo na Olimpijskem dnevu 18. junija v Celju prire-
dila atletsko tekmovanje v olimpijskem petero-boju kot prvenstvo Celja za pokal, ki ga je poklonil celjski veletrgovec g. A. Mislej. Naknadne pro-pozicije bodo objavljene v časopisih.
Razpis
počitniškega plavalnega tečaja za mladino
I. jugoslov. plavalna šola, ki posluje pod pokre* vlteljstvorn in nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, priredi običajni vsakoletni počitniški plavalni tečaj na kopališču SK Ilirije. Tečaj se prične 15. junija in traja do 30. avgusta, odnosuo ob ugodnem vremenu do 15. septembra. Tečaj je dnevno ob 10 dopoldne do 12, v juliju od !) dopoldne. Vsi udeleženci bodo pred pričetkom zdravniško preiskani in ves čas tečaja bodo zdravniki nadzirali tečajnike. Trijave je treba oddati v tej obliti, da oddajo udeleženci tečaja pismeno dovoljenje staršev v pisemski nabiralnik plavalne šole na kopališču.
Tečajniki bodo razdeljeni v oddelke za dečke in deklice in pa po znanju plavanja. Vsakega 15. v mesecu se prevedejo sposobni v višji tečaj, ako žele še nadaljevati obisk tečaja. Vstop je mogoč po začetku tečaja tudi v naslednjih dneh, zahtevata pa ne strog red in disciplina. 1'rijavnina je 10 din, vsakokratni vstop v kopališče 1 din z izkaznico. Siromašne otroke oprosti, šola plačevanja, če za to zaprosijo.
TePtij bo nadziral g. prof. Zaletel, poučevali pa
bodo izvežbani učitelji plavanja.
*
SK »P/anina«: atletska sekcija - juniorji/ Ttne 25. t.m. se vrši v Zagrebu revanžni juniorski mee-ting z SK «Marathonom«. Zaradi tega nujno opozarjamo vse juniorje, da izrabijo čas, ki nas loči do tega termina in pridno trenirajo Zlasti pridejo v po-štev sledeči atleti: Bratož H.. Burja T., Cerne M„ Dolinar Z., Gunde M„ Klinar T., Lebinger H., Merala R., Mavsar D., Totočnik Z., Rns I„ Strupi S. in ITrbančič S. — Vsi omenjeni atleti naj sporoče na naslov: Fr. Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2, če nimajo dne 24. ozir. 25. junija kakega zadržka, da bi ne mogli v Zagreb in enrko sporoče, če se bodo lahko udeležili izbirnega meetinga 18. t. m. popoldne na Stadionu. Pripominjam, da nosi vse stroške za voz-nino in prehrano vsak sam (t. J. oh priliki izbirnega meetinga). Pogram izbirnega meetinga. ki je program dvoboja, obsega sledeče discipline: 'reki: 100 m, 200 m, 1000 m in 60 m zapreke. — Meti: disk (kg 1.50), krogla (5 kg), kopje (800 gl. — Skoki: višina, daljava. Vse stroške ob priliki dvoboja v Zagrebu (t. j. vožnja, prenočišče in prehiana) nosita SK »Planina« in »Marathonc. — Načelnik atletske Bekcije SK Planine.
ZFO
Fantje in dekleta triglavskega in radovljiškega okrožja Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov prirede v soboto 10. ter v nedeljo 11. t. m. večjo prireditev. V soboto zvečer bo štafetni tek ob jezeru, otok bo slovesno razsvetljen, prižigale se bodo rakete. Po štafetnem teku bo v Prosvetnem domu telovadna akademija z izbranim sporedom. V nedeljo ob 8 zbirališče ob Zdraviliškem domu za sprevod, ki se bo začel točno ob 9. V sprevodu bodo fantje in dekleta v krojih, konje, niki in narodne noše, katere zlasti prosimo, da naj pridejo v čim večjem številu. Ob 10 bo v župni cerkvi sv. maša, pojx>ldne ob 3 pa javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava do mraka. Vabimo čim več izletnikov na Bled.
Mladinski tabor pri Sv. Jakobu ob Sav!
V	nedeljo 11. junija bo velika mladinska prireditev pri Sv. Jakobu ob Savi. Dopoldne ob 9 bo sprevod, nato sv. maša in po njej zborovanje. Popoldne ob 3 bo javni nastop zasavskega okrožja ZFO in ZDK na vrtu g. Zajca (Bašca) v Soteski pri Sv. Jakobu.
Za prometne zveze je dobro preskrbljeno. Avtobus bo vozil izpred Mestnega doma ob 8, 12.30, 13.30 in 14.30.
Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se v nedeljo gotovo udeleže našega tabora in s svojim obiskom pripomorejo do čim večjega uspeha naše mladinske prireditve.
Mladinski dan v Rahli
V	nedeljo 11. jnnija bo v Račah mladinski dan, ki ga prireja Slomškovo okrožje Fantovskih odsekov in mariborsko okrožje Dekliških krožkov. Ob 9 je sprejem na postaji Rače-Fram, nato sprevod po vasi na grajsko dvorišče, kjer bo ob 10 sv. maša in pridiga (č. g. ravnatelj Jakob Rich-ter). Po maši zborovanje, na katerem govori zastopnik mariborske podzv<we prof. Anton Klasinc. Popoldne ob pol 3 tclovaiftii nastop.
Vse prijatelje naše organizacije 1» Maribora in okolice ter prebivalstvo Dravskega polja vabimo, da pohitijo v Raže ter s številno udeležbo podprejo plemenita stremljenja naše mladine.
ZDK
Sodnice nimajo telovadbe v petek zvečer v Vzajemni zavarovalnici.
Danes popoldne, na praznik, je na Stadionu vaja za rajalni pohod in proste vaje za Mladinski tabor v Mariboru, in sicer za mladenke ob 15. za članice ob 16. Obvezno za vse članice krožkov barjanskega, šmarnogorskega in zasavskega okr.