Poštnt urad MM Cetovet — Vodag<po*!amt Mtt Ktagenturt
^$53533
m
§sh,-
Letnik XXX.
^ha)a v Cotovtu — Er!th#itmng*od Ktagenfsrt	Potameini [tvod t.!0 EH., me^ešna nafoinina S šilingov
P. b. b.
Ceiovec, petek, 17. oktober 197$
Štev. 42 (1732!
Stojimo pred usodepolnimi odločitvami
V	/ftOJM;f?M /ftK M je V%Žwi do-%odb/ Mr t?rjt//Z, z/^jt/ j??ic? Zme/Z tnZ-wo t?o/Ztev v neMtere j%?woH/?rgvne MJt^nofe t?o/Ztt?e v borojb/ deže/nZ zbor ;n t?o/Ztt?e v dt?jtrZ;jM drž^t??:/ zbor. Vej &j in pot?jod je Mo prisotno f%JZ naje vpraMnje, katerega žit?% a^taa/nojt je je po^aza/a pojete; ob proj/at?Z 20-ietni(re državne pogoje odnosno ob proj/dt?Z 20-iet-n/ce oMofitfe jatnojtojne in neod-^ijne rep^b/Zbe rlfjtr/je. Na; omenimo v te; zvezi ie izmenjavo not meti
in najo rcp^bbbo in je predajo naše .spomenice ob iivajjetietnici državne pogoje".
Vje to jo dogodb/, b/ po voiitvaii ^ državni zbor nijo /e važen predmet razmotrZt?anja nove viaJe, marveč vjeA dražben/b Jtra^tar v naji državi. T^bo je v te/? tetinih zbirajo odbor/ we/? Jtranb, Ja ana/Zz/rajo Jtanje in razvoj, vzroke Mjpebov aii neajpe^ov jvojega dražbenopo/Zt/č-"ega, jocia/nega in gojpodarjbega prizadevanja in na ojnovi teb anaiiz tn dognanj jb/opajo jmernice za jvoje bodoče deio.
Zmagovita jociaiijtična jtranba in "jena viada in ziajti banc/er Nre/jbp bot jej te jtranbe in viade bo v brat-bem v viadni izjavi razg'r,;7 tež/šN. viadnega prizadevanja za prihodnja JtZrZ ieta.
Ne jamo, ber j?o nnjno tadi naje vprašanje med tež/ščZ v/adnega deia, antpab Mr jmo bot narodna manjjina in bot de/ avjtr/jjbe dražbe močno prizadeti, je na/oga ojrednjega vod-Jtva, da po omenjenih važni/? dogod-b/b na jiro^o preveri trenatno na-rodnopo/itično jitaaeijo, da v neposrednem jt/b% in razgovora j čim š/r-Jim drogom j/Zš/ in jpozna mnenja naš//? /jadi po vaje/? in končno na ojnovi teme/jite ana/ize jb/ene jmer-n/ce za Z?oJoče de/o in za ajodepo/ne od/očitve, M jo nepojredno pred nami.
V	ta namen ima Zveza j/ovenjbZ/? organizacij na Norošbetn v te/? dne/? in v prihodnji/? tedni/? krajevne je-Jtanbe, na kateri/? po eni Jtrani informira našega č/oveba o š/rš/b vidiki/? našega vprašanja, po dragi Jtrani pa poj/a!a njegovo mnenje, njegove najvete in njegovo br/t/bo. Od/očitve o tabo važni/? vprašanj//?, babor jo več a/i manj že jb/enjeno .preštevanje poje/?ne vrjte", razgovori z v/ado o pojamezni/? nerejeni/? vprajanji/? na ojnovi pred/ogov nove Spomenice in od banc/erja Nre/jbega napovedani .pabet pojpejeva/ni/? a^repov" ter Jta/ni poj^aji razdvojitve vodjtva ojrednji/? organizacij od naji/? /jadi, bo gre torej za /?iti a/i ne/?iti, jo za našo narodno j^apnojt vjebabor tabo ajodepo/ne, da za/?tevajo babor v čaja /?or/?e proti nacizma, M naj je o/?jodi/ na jmrt, jajna, nedvoamna in enotna Jta/Zšča in je poje/?ej podporo ter jtrnjenojt vjega natega /jadjtva.
Ne jmemo namreč prezreti, da jo poznane nam najprotne ji/e na de/a, da /?i prepreči/e tadi /e znojno reš/tev odprti/? vprašanj č/ena 7 državne pogodbe. Odgovori vodi/ni/? predjtav-n/bov PPO in OVP, pa tadi jocia/i-Jtične jtranbe, na vprajanja Heimat-dienjta, babo ji zamij/jajo rejitev natega vprajanja, jo tabo nezadržano Jarovi, da je jb/ep o izved/?i preštevanja poje/?ne vrjte nepojredno po vo/itva/? ne oziraje je na vje pomi-j/ebe prizadete narodne j^apnojti jamo ponovno potrdi/o, da v tem vprašanja ne od/oča v/ada, marveč od-/očajo o njem — babor v vje; zgodovini — &orojM nemški naciona/ijti. /z zgodovinjM iz^ajnje pa vemo, da /e-tem ni&dar ni j/o za rešitev,
S TAKO POL!T!KO
zaprav!ja Avstrija svoj ugied
Dogajanja okoli ieto!njega praznika koroške .eno!no$!i in svobode" ter posebej prikrojene ^domovinske zvestobe" so spet enkrat pokazati, da tisti, ki iegitimirano aii pa tudi ie samoiastno govorijo v imenu takoimenovane večine koroškega prebivaistva, ne samo niso pripravijeni učiti se iz zgodovine, marveč očitno tudi niso sposobni sie-diti spiošnemu razvoju v svetu. Obhajanje dežeinega praznika je namreč ponovno izzveneio v duhu tiste naravnost ie boiestne „koroške mentaiitete*, ki napravi čioveko giuhega in siepega za vse, kar se dogaja izven njegovega ozkega obzorja.
Spet smo doživlja!! prave orgije .pristnega koroitva", pri katerih so se stari in mtajši bojevniki — kakor na primer na Uirichsbergu — lizgie-da zeio dobro počutiti v družbi svo-iih SS-ovskih in drugih kameradov. Spet smo siišatli znane izpade proti Siovencem, ki menda kalijo mir ter ogrožajo varnost dežele; izdajalci
Gradiščanski
Hrvati
obiska!)
SR Hrvatsko
Deiegacija Hrvaškega kui-turnega društva na Gradiščanskem pod vodstvom predsednika dr. iva Miiiierja je bita na obisku v SR Hrvatski. Predstavniki osrednje organizacije hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem so ob tej priiožnosti imeii razgovore s predsednikom sveta za odnose s tujino pri izvršnem svetu SR Hrvatske ter predsednikom komisije za kuiturne zveze s tujino. Pri tem so obravnavati aktuaina vprašanja, ki se nanašajo na odnose med SR Hrvatsko in Avstrijo, posebej pa seveda probieme v zvezi s poioiajem hrvaške manjšine v Avstriji.
Zastopnike gradiščanskih Hrvatov je med njihovim obiskom v Zagrebu sprejei tud) predsednik repubiiške konference SZDL Hrvatske dr. ivo Morgan ter se z njimi pogovarja! o sodeiovanju med hrvaško sociaiistično zvezo in HKD na Gradiščanskem.
marveč predvsem za zaojtr/tev našega vprašanja. Zato /z zgodov/njMZ? Zz&ašen; dvom/mo v ajpešnojf Mnc-/erjeve zam/j/Z zagona o pospeševanja manjšZne — jaj, že predno je znana njegova vse/dna, prZjtojnZ ZzMja-čajejo Zz takega zagona šo/jM vprašanje, M je Mfveno Zn žZv/jenjjM za j/e/?erno manjšZno.
domovine, partizanski moriici, p!a-čani hujskači — to je te nekaj psovk in žalitev, ki nam jih rjavo uniformirani .branilci domovine* tako radi mečejo v obraz — vse v znamenju sprave in sožitja. Ni se čudiiti, če je .plebiscitno mesto" Velikovec takšno praznovanje kronalo s posebno počastitvijo .zmagovalca v nemški noči" Steinacherja, ki bo v po njem poimenovanem parku dobil svoj spomenik, ko pred leti ni uspel poskus, da bi se s spominskim obeležjem .poklonili" Maier-Kaibitschu, vojnemu zločincu in glavnemu krivcu množičnega preganjanja koroških Slovencev.
Ob vsej znani in tradicionalni vsebini praznovanja pa je bilo letos čutiti tudi še neko posebno noto: delno so bili govori vsaj na videz .spravljivejši* iin usmerjeni v pripravljanje .terena" za predvideno preštevanje ati ugotavljanje manjšine; posebej pa je šla težnja v to, da bi zabili klin med koroške Slovence in njihovo vodstvo. Samo tako je možno razumeti izjave ne le deželnega glavarja Wagnerja, marveč tudi marsikaterega lokalnega govornika, ki so pozivali prebi-vastvo, naj podpre .sporazumno manjšinsko politiko" treh strank. S tem, da so to politiko — ki temelji na sporazumu o preštevanju ali ugotavljanju manjšine! — skušali prikazovati kot manjšini naklonjeno, so namreč že pripravljati pot, da bi v danem trenutku izrekli .ekskomunikacijo" nad vsemi tistimi, ki bi iz znanih in utemeljenih vzrokov odklonili takšno .reševanje" odprtih manjšinskih vprašanj.
Ne glede na to pa je za nas številčno ugotavljanje kot pogoj za uveljavljenje naših pravic in za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe slejkoprej absolutno nesprejemljivo. Pri tem je povsem brez pomena, pri kakšnem odstotku se bo ustavilo nihanje med raznimi inozemskimi primeri ter predstavami posameznih domačih krogov. Kajti ne gre za tak ali drugačen odstotek; gre izključno samo za to, ali je Avstrija pripravljena uresničiti manjšinske pravice tako, kakor ji to nalagajo državna pogodba in drugi mednarodni dokumenti, ali pa hoče uveljaviti prakso, ki jo zahtevajo in diktirajo tiste sile, ki so že
7^
/ugros/o vansAri
prizadeto spremljajo položaj in borbo slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
V Nranjj/d gor/ ;c prejšn;/ reden zajeda/a /4. j^apšč/na Zveze Mov/narjev /agoj/av/;e, na Mrer/ jo zajto^n/M Zz vje/? rej?a/?/Z^ Zn poMajZn več dnZ razprav/;a/Z o poM/cnZZ? Zn jp/ošnodraž/?enZZ? vprašan;//? ter j/ začrta/Z j?nern/ce za jvoje Z?odoče de/o. Navzočnost v/joMZ? predjtavn/Mv 5/ovenZ;e Zn ojta/e /agoj/avZ;e ;e vf/jnZ/a z/?o-ra pečat Zzredno važnega draž/?enopo/Zt/čnega dogodka, še poje/?e; pa ;e /?Z/a v/oga nov/narjtva poadarjena j p/jmom, M ga ;e z/?ora poj/a/ preJjedn/^ TZto.
Na j^apšč/nZ ;e /?Z/o Zzvo/;eno novo vodstvo Zveze nov/narjev /agoj/av/je, nov/ predjednZ/? pa ;e pojta/ g/avn/ aredn/^ /;a/?/;an-jMga De/a A/Z tja Gorjap, ^Z je Zme/ na z/?ora tad/ referat o Zdejno-po/Zt/čnZ/? v/dZ^Z/? obveščanja v jamoapravn/ prabj;.
Po bončan/ jbapšč/n/ je novo/zvo/jeno predsedstvo Zveze novZ-narjev fagos/av/je pod vodstvom svojega predsedn/ba Gorjapa o/?Z-sba/o Norošbo. De/egacZja, v bater/ so ZnVZ vodZ/n/ zastopn/b/ novZ-narjev Zz vse/? jagos/ovansb/Z? repab/Zb Zn pobraj/n, se je po og/eda zgodov/nsbZ/? brajev pr/ Gospej Svet; na sedeža ZSO v Ce/ovca se-sta/a s predstavn/bZ obe/? osrednjZ/? organZzac/j borošb/b S/ovencev. Ob tem ob/sba, j bater/m so man/festZra/Z, .da je vse jagos/ovansbo nov/narstvo bot ce/a fagos/av/ja ž/vo za/nteres/rano na tem, baj se dogaja v ZvstrZjZ, bjer ž/vo sprem/jajo po/ožaj Zn borbo s/ovensbe Zn brvašbe manjšZne", so bZ/Z nov/narj/ podrobno seznanjen/ z abtaa/-n/mZ prob/em/, še posebej pa z argament/, s bater/mZ borošb/ S/ovencZ dos/edno odb/anjamo vsabo preštevanje bot ob/Zbo reševanja naš/b ž/v/jenjsbZ/? vprašanj. Pogovor je nad// tad/ prZ/ožnost za zabva/o jagos/ovansbema t/sba, b/ ma gre g/avna zas/aga, da naše vprašanje danes n/ več /e borošbo n/tZ samo s/ovensbo a/Z jagos/ovansbo vprašanje, marveč je z nj/m seznanjena vsa svetovna javnost,* Zn zab/ja-ČZ/ se je z zagotovZ/om, .da s/ bo jagos/ovansb/ t/sb v pr/bodnje še bo/j pr/zadeva/, da b/ javnost/ č/mbo/j pr/b/Zža/ po/Zt/čne, gospo-darsbe, ba/tarne Zn drage v/d/be te prob/emat/be".
vse od leta 1920 dalje reševanje manjšinskega vprašanja istovetile z iztrebljenjem manjšine.
Napoved deželnega glavarja Wagnerja na torkovi tiskovni kon-(erenci, da takoimenovani manjšinski pospeševalni zakon — ki ga nam ponujajo kot .cukerček", da bi lažje požrli .pelin" preštevanja — ne bo vseboval šolske problematike, nas glede omenjene odločitve Avstrije samo utrjuje v bojazni, da popuščanja nemškonacionalističnim silam še ne bo konec. Izločanje šolskega vprašanja iz .paketa* napovedanega reševanja namreč ni naključje, marveč je le nov primer takega kapifuliranja. Saj je znano, da tako v .domovinskih organizacijah* kakor pri FPO dajejo
prioriteto trenutno prav šolskemu vprašanju, kar v praksi pomeni, da moramo paralelno k zlorabljanju formalno demokratičnih ustanov za izrinjanje slovenščine iz cerkve pričakovati še združen napad na zadnje ostanke slovenščine v šoli.
Ob takih dejstvih nam pač nihče ne more zameriti, če resno dvomimo v uspešnost napovedanega manjšinskega pospeševalnega zakona, zlasti, ko ga postavljajo v neločljivo zvezo s preštevanjem. Kajti obljubljati manjšini pospeševanje, hkrati pa jo številčno atomi-zirati in razdrobiti ozemlje njene avtohtone naselitve, premeni skrajno protimanjšinsko in ne manjšini naklonjeno politiko. S tako politiko pa zapravlja Avstrija svoj ugled!
Slovenska skupščina
pozdravila jugoslovansko-italijanski dogovor
V forumih republiške skupščine SR Slovenije so prejšnji teden razpravljali o odnosih med Jugoslavijo in Italijo in še posebej o sporazumu, ki so ga dosegli o dokončni ureditvi vprašanja meje med obema državama.
Na skupni seji zborov skupščine je o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo poročal podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, ki je naglasil, da pomeni ta sporazum konkretno uveljavitev politike neuvrščenosti in odprtih vrat. Posebej je govoril o ureditvi manjšinskih vprašanj, ki so bila — kakor je dejal — urejena v duhu medsebojnega zaupanja. Prav v tej zvezi je izrazil prepričanje, da bodo demokratične in napredne sile današnje Italije pospeševale vse možnosti demokratičnega in humanističnega
razvoja na narodnostno mešanem ozemlju.
Z istimi vprašanji se je posebej ba-vila tudi komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, ki je zasedala pod vodstvom predsednika Eda Brajnika. Komisija je ocenila, da doseženi sporazumi predvidevajo možnost maksimalne zaščite manjšin, tako slovenske v Italiji kakor tudi italijanske v Jugoslaviji. To pa po sodbi komisije nalaga Sloveniji obveznost, da dosledno uresničuje ustavo, ki med drugim določa, .da delovni ljudje v Sloveniji izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu"; po drugi strani pa spoštuje pravice, ki jih ustava jamči italijanski manjšini v Sloveniji oziroma Jugoslaviji.
Preštevanje manjšine proti voiji manjšine je protimanjšinski ukrep
Napovedi OZN za leto 2000
DR. VEiTER NA PREDAVANJU V CELOVCU:
V ponedeljek je predava) v celovški galeriji Hildebrand znani avstrijski manjšinski teoretik dr. Theodor Veiter o .problemih jezikovnih štetij". Predavatelj je uvodoma obrazložil nekatere pojme mednarodnega manjšinskega prava ter navedel več mednarodnih dokumentov in deklaracij, ki ščitijo monšine. Dr. Veiter je prav gotovo na tekočem, kar se tiče dogajanj no področju manjšinske politike in znanosti, ki proučuje položaj manjšin. Danes vrsta narodnih in mednarodnih znanstvenih inštitutov raziskuje manjšinsko problematiko in njegov poziv .Korošcem", češ, naij pogledajo malo preko svojih ozkih provincialnih mej, je gotovo upravičen; vendar ni pričakovati, da bi obrodil kake uspehe.
Dr. Theodor Veiter je na primeru različnih narodnih manjšin prikazal, kakšni nameni vodijo države, da ugotavljajo jezikovno pripadnost svojih državljanov. Niti kriteriji povpraševanja niti nameni držav pri takih povpraševanjih niso enotni. Rezultati povpraševanja služijo pridobivanju statističnih podatkov in kot pripomoček državi pri raznih odločitvah, pogosto pa so narodno-politično orožje v roki nasprotnikov manjšin. Jezikovno štetje je obenem štetje manjšine, če se pri istem štetju ne povprašuje po narodni pripadnosti.
Na kratko je predavatelj govoril tudi o delu študijske komisije pri uradu zveznega kanclerja. V poteku diskusije je povedal, da je komisija pripravila osnutek za štetje posebne vrste oziroma jezikovno štetje, .ker je to zvezni kancler pač zahteval". Veiter ni zanikal možnosti oziroma upravičenosti ugotovitve jezikovne pripadnosti pod posebnimi pogoji. Med temi je naštel: povpraševanje mora spremljati poseben zakon o pospeševalnem manjšinskem pravu, ki ne pomeni zgolj to, da država nudi v konkretnem primeru slovenski manjšini na Koroškem večja finančna sredstva, večje subvencije; manjšinske pravice je treba uveljaviti tudi tam, kijer se nahaja majhno število pripadnikov manjšine — to pomeni, do je treba ustrezni odstotek, potreben za priznanje pravic, postaviti zelo nizko; predvsem pa je treba za tako povpraševanje pridobiti tudii prizadeto manjšino.
Ob koncu diskusije je dr. Veiter izrecno poudaril, da je proti ugotavljanju jezikovne pripadnosti, če temu nasprotuje manjšina in da tako povpraševanje smatra v tem primeru za protimanjšinski ukrep. V primeru štetja
proti volji manjšine bi se manjšinske organizacije lahko obrnile na ustavno sodišče, na komisijo za človekove pravice v Strasbourgu ter na komisijo za človekove pravice Združenih narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi.
Govornik je razpravljal še o takoimeno-vanem .Selbstinterpretationsprinzipu"; pod tem pojmom razume, da manjšina kot kolektiv sama pove, kakšne pravice potrebuje za svoj nadaljnji obstoj in razvoj. Ponovno je menil, da je treba procentualni delež manjšine, kjer naj bi se uveljavile manjšinske pravice, postaviti čim niže in v tej zvezi navedel tinski primer.
Ob izvajanjih dr. Veiterja je treba pripomniti, da je povsem manjkal aspekt so-ciatno-ekonomskega položaja manjšin oziroma da je bil nezadostno prikazan. Današnjo manjšinsko problematiko moremo razumeti le, če upoštevamo dosledno tudi ta aspekt. Tudi posamezni manjšinski inštituti
Po vsem sodeč bo zadnja četrtina 20. stoletja prišla v človeško zgodovino kot obdobje z naj večjim prirastkom svetovnega prebivalstva. Tako vsaj ugotavljajo v študiji OZN o najnovejših demografskih napovedih. Podobno obdelane demografske napovedi so v Združenih narodih pripravili že leta 1973, letos marca pa so jih dopolnili z novimi podatki.
Tako imenovana srednja različica dolgoročne napovedi — po splošni oceni utegne biti še najbolj zanesljiva — predvideva, da se bo število svetovnega prebivalstva, ki je leta 1970 znašalo okoli 3,6 milijarde, do leta 2000 zvišalo na 6 milijard in 253 milijonov. Pri tem pa so vsekakor zanimive razlike tega razvoja glede na posamezne predele sveta: po oceni OZN se bo delež razvitih dežel namreč znižal od 29,9 odstotka na 21,7 odstotka, medtem ko se bo delež nerazvitih dežel nasprotno povečal od 70,1 na 78,3 odstotka.
Izraženo bolj podrobno se prognoza za leto 2000 glasi takole: Kitajska bo imela 1148 milijonov prebivalcev, Indija 1059, Sovjetska
vse bolj poudarjajo, da je pri raziskovanju manjšinskih problemov treba upoštevali socialni položaj manjšine v preteklosti in v sedanjosti. Le tako spoznavamo, zakaj ima ponekod večina interes, da manjšine drži v odvisnosti, ki je v prvi vrsti ekonomskega značaja. Na drugi strani pa je tudi res, da z odpravo socialno-ekonomskih razlik še ni rešen noben manjšinski problem.
zveza 315, Združene države Amerike 267, Indonezija 238, Brazilija 213, Pakistan 147, Bangladeš 144, Nigerija 135, Japonska 136, Mehika 132, Filipini 90, Tajska 86, Turčija 73 in Iran 67 milijonov prebivalcev.
Med 15 deželami z največjim številom prebivalstva bo ob koncu tisočletja 12 nerazvitih, med njimi ne bo nobene evropske države (če ne štejemo Sovjetske zveze in Turčije, ki hkrati spadata tudi med azijske dežele). Razvitih evropskih držav, kot so Zvezna republika Nemčija, Anglija, Francija in Italija, ne bo na seznamu dežel z najvišjim številom prebivalcev.
Številčno najmočnejša dežela bo še naprej Kitajska, vendar se bo zmanjšal njen delež glede na svetovno prebivalstvo. V začetku tega stoletja je bil Kitajec vsak četrti zemljan, zdaj je vsak peti, leta 2000 pa bo vsak šesti. Hkrati se bo povečal delež prebivalstva na indijskem podkontinentu. Po napovedi OZN se bo prebivalstvo petih dežel — Burme, Etiopije, Kolumbije, Južnoafriške republike in Zaira — povzpelo na 50 do 55 milijonov.
Čeprav število prebivalstva kake dežele ni edini in tudi ne najpomembnejši dejavnik njene mednarodne veljave, nastajajoče spremembe vendarle pričajo, da se v mednarodnih odnosih nenehno krepi vloga dežel v razvoju.
Nadalje prognoza OZN predvideva, da bo leta 2000 živela v mestih polovica prebivalstva in da bo na tem področju prišlo še do izrazitejših sprememb v primerjavi s sedanjim stanjem. Leta 1970 so imeli samo London, New York, Tokio in Šanghaj (s predmestji) nad 10 milijonov prebivalcev. Konec tega stoletja se jim bo pridružila še cela vrsta nadaljnjih velemest, na primer Bombaj, Buenos Aires, Kalkuta, Los Angeles, Mexico, Osaka, Moskva, Pariz, Peking, Rio de Janeiro, Sao Paolo in Seul. Kak ducat mest pa bo imelo od pet do 10 milijonov prebivalcev.
Po tej napovedi bodo nekatera mesta ob koncu stoletja izgubila mestno obeležje, ker se bodo zlila v velikanska naselja, zaradi katerih bodo urbanizirane cele pokrajine. Takšna orjaška mesta bodo na primer Boswash (Boston in Washington), Chipitts (Chicago in Pittsburgh), San-san (San Francisco in San Diego), Tokaido (Tokio in Osaka), Pektjan (Peking in Tjansen), Djaban (Djakarta in Bangkok), La-gib (Lagos in Ibadan) ter druga.
Pri nekaterih mestih se napovedi morda ne bodo povsem uresničile, priznava študija OZN, vendar je dejstvo, da bo urbanizacija dosegla v prihodnjih treh desetletjih nesluten obseg.
Tudi Vatikan začenja urejati vprašanja meja
Sporazum o dokončni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo se začenja odražati tudi v pogledih Vatikana na vprašanje meja.
Kakor znano, je Vatikan odpoklical odnosno upokoji) tržaško-koprskega nadškofa Antonia Santino (znanega kot zagrizenega privrženca raznarodovalne politike). Cerkveno upravo tržaške škofije kot tudi župnije Milje in Mačkovlje, ki sicer spadata v koprsko škofijo, jje dal začosno v upravo apostolskemu administratorju, goriškemu škofu Co-colinu, apostolskim administratorjem Jenku in Nediču pa so že prej zaupali upravo škotij Koper oziroma Poreč in Pula. Pravno je ta n razdelitev" le vrnitev na meje med tržaško in koprsko škofijo, kokršne so bile v obdobju 1180 do 1828; v praksi pa pomeni ta vrnitev tudi zapoznelo priznanje londonskega sporazuma.
Toda s .političnim pogrebom" škofa San-tina, človeka, ki je podpira! iredentistično-revanšistične zahteve proti stalni ureditvi mejnega vprašanja z Jugoslavijo, je Vatikan pravzaprav odprl proces postopnega urejevanja cerkvenih meja na tem področju. Politična realnost Vatikana, kot se je pokazalo z odstranitvijo izrazito protislovenskega škofa, bo dobila dokončno podporo, ko bodo urejena obmejna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Razmejitev tržaške in koprske škofije ter .ureditev" cerkvene meje pri Gorici pa ne bo samo Vatikanovo pravno dejanje, kot ga narekuje konkordat (po določbah konkordata namreč nobena italijanska škofija ne sme obsegati ozemlja, ki je v drugi državi), ampak Ijo je razumeti kot nadaljevanje politike sporazumevanja med Vatikanom in Jugoslavijo. Ne nazadnje pa pomeni to tudi upoštevanje tistih načel, za katera so se zavzele evropske države na nedavni helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri je Vatikan aktivno sodelovat.
Predsednik FPO Peter
obdotžen ztočinov med zadnjo vojno
Znani Jovec" na nacistične ziočince inž. Simon Wiesenthai, vodja židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju, je poskrbe) za novo senzacijo. Neposredno po voiit-vah je seznani) javnost z nekaterimi podrobnostmi, ki hudo bremenijo predsednika FPO Friedricha Petra: prediozii je namreč dokumente, iz katerih izhaja, da je bii Peter jeseni ieta 1942 pripadnik ziogiasne 1. pehotne brigade SS, o kateri je znano, da je de-iovaia predvsem .v zaiedju", kjer je izvajata .čistke' med civiinim prebivaistvom, osum-tjenim sodeiovanja s partizani.
O Petru je bito že dosiej spiošno znano, da je bii pripadnik SS. Tega tudi sam ni zanikat, pač pa je vedno zagotavijai, da je bii ie frontni vojak. Nova odkritja inž. Wiesentha)a postavljajo njegovo čianstvo pri SS seveda v precej drugačni iuči, čeprav Wiesenthai dosiej še ni mogei prediožiti dokazov, ki bi zadostovati tudi za formaino obtožbo pred sodiščem.
Sicer pa pri .aferi Peter" ne gre samo za vprašanje, aii je Peter res tudi sodeiovai pri ziočinih, ki jih je zagrešita omenjena edinica SS. Gre v veiiki meri tudi za odziv, ki ga je imeio odkritje Wiesenthaia v javnosti in še posebej v poiitičnih vrhovih Avstrije. Ravno v tem oziru pa se Avstrija spet enkrat odiikuje s stvarmi, ki naši državi gotovo niso v čast, še posebej ne pri tistih narodih in državah, ki so biie — kakor baje tudi Avstrija — žrtve nacističnega nasiija.
V avstrijski javnosti in ziasti v poiitičnih vrhovih se zgražajo nad .nesramnostjo" Wiesenthaia, ker se je upai visokega poiitičnega funkcionarja spomniti na njegovo pretekiost; toda v istih avstrijskih krogih zeio redko najdejo besedo obsodbe za vse tiste strašne ziočine, ki so jih fjpdje v uniformah SS (med njimi tudi mnogi Avstrijci!) zagrešiti nad pripadniki števiinih narodov in še posebej nad Židi. )n tudi sodne obiasti so za primer morebitne obtožbe že kar vnaprej daie odvezo (ker baje niso našie .nobenih dokazov" za sodeiovanje Avstrijcev pri omenjenih ziočinih), medtem ko avstrijske patriote, ki so se boriii proti fašizmu (primer dr. Sienčnik), progiašajo za sovražnike Avstrije.
Mednarodno združenje za varstvo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) je imelo prejšnji mesec (9. in 10. septembra) v Lyo-nu posvetovanje o položaju posameznih jezikovno-kulturnih manjšin v Evropi. O tem posvetovanju je izdal izvršni odbor AIDLCM pred nedavnim poročilo za tisk, iz katerega povzemamo naslednje podrobnosti.
Izvršni odbor AIDLCM je ugotovil, da se od zadnjega kongresa združenja julija 1974 v Ustaritzu položaj jezikovno-kulturnih manjšin sploh ni izboljšal, marveč se je v številnih primerih nasprotno celo poslabšal. Na podlagi svojih ugotovitev AIDLCM glede posameznih držav izjavlja med drugim naslednje:
(8 V FRANCIJI kljub temu, da je na podlagi odgovorov, ki jih je združenje prejelo od najvišjih forumov te države na spomenico, poslano s kongresa v Ustaritzu, bilo pričakovati nekatere spremembe, ni bilo opaziti nobenega novega dejstva. Zato AIDLCM zelo odločno podpira javno izjavo .Bretonskih kulturnih gibanj" in številne posege .Društva za zaščito in razvoj jezikov v Franciji" v upanju, da se bodo oblasti končno zavedle svoje odgovornosti ter bodo spoštovale kulturne pravice jezikovnih manjšin. Sicer pa do-
godki na Korziki, katerih nasilne in uničujoče vidike združenje obžaluje in obsoja, zelo jasno kažejo izrodke, do katerih lahko pride zaradti nepriznavanja in nespoštovanja kulturnih pravic manjšin. AIDLCM zagotavlja vsem korzi-škim kulturnim organizacijam, posebno pa tistim, ki so njegove članice, popolno solidarnost in vso podporo v njihovem kulturnem boju, mirnem, toda odločnem in
pristopita k reševanju baskovskih vprašanj potom dialoga; hkrati se združenje pridružuje svetovnemu javnemu mnenju v zahtevi, da se napravi konec umorom in smrtnim obsodbam.
9 V IRAKU združenje z zadovoljstvom ugotavlja, da se iraška vlada po končanih sovražnostih čuti vezano na sporazum z dne 11. marca 1970 in na zakon o kurdski avtonomiji, ki ga je spre-
Položaj manjšin je zaskrbljujoč
vztrajnem boju, ki mora nujno privesti do priznanja kerziških kulturnhi pravic.
9 V SEVERNI IN JUŽNI BASKIJI AIDLCM iskreno sočustvuje ob tragediji, ki jo še vedno doživlja baskovski narod. Izpostavljena na severu nerazumevanju in nestrpnosti skrajno centralističnega sistema, na jugu pa odkritemu nasilju, preživlja baskovska manjšina nedvomno eno najhujših in najbolj žalostnih obdobij svoje zgodovine. AIDLCM nujno zahteva, da pristojni vladi ustavita stopnjujoče se nasilje ter
jela spomladi 1974; kaže, da se položaj na splošno in posebej v vprašanju kurdske kulture ter na gospodarsko-socialnem področju uspešno razvija v treh pokrajinah z avtonomno ustavo. Vendar pa te pozitivne ugotovitve ne morejo prikriti dejstva, da je bilo avtonomno ozemlje z zakonom o avtonomiji, ki ga je enostransko sklenita omenjena vlada, samovoljno skrčeno za približno eno tretjino tradicionalnega kurdskega področja. Poleg tega AIDLCM opozarja na zamudno izvajanje programa o pouku kurdskega jezika
v neavtonomnih pokrajinah, kjer 'pa so Kurdi v večini; na obstoj določenih diskriminacijskih metod, ko na primer oblasti nemuslimanske Kurde enostavno ne prištevajo med Kurde; na preseljevanje kurdskega (in arabskega) prebivalstva v nekaterih neavtonomnih okrajih, kar nedvomno predstavlja kršitev pravic prizadetega prebivalstva ne glede na razloge, s katerimi oblasti te ukrepe opravičujejo.
9 V AVSTRIJI je položaj slovenske manjšine slejkoprej zaskrbljujoč in ga združenje zelo pazljivo spremlja. AIDLCM je v stalnem stiku z najvišjimi predstavniki te dežele, da bi bile uresničene pravice Slovencev. Združenje namerava s posebnim odborom proučiti problem na licu mesta.
^ V ITALIJI se položaj jezikovnih manjšin po kongresu v Ustaritzu ni spremenil. Manjšine so še vedno resno ogrožene, posebno tiste, ki — npr. Slovenci v Videmski pokrajini za razliko od Slovencev na Tržaškem in Goriškem — sploh niso priznane kot take. Da bi doseglo spremembo tega položaja, je poslalo AIDLCM marca in aprila 1975 preiskovalno komisijo v Kalabrijo; poročilo te komisije bo v kratkem predano italijanski vladi.
R g M u 3 a a a u
V-€^C/7LA^e
Opera SNG iz Ljubljane
nas je spet povsem navdušita
Gostovanja opernega ansambla Slovenskega narodnega gleda-tiMa v Ljubljani pomenijo v Ceiovcu in na Koroškem, te posebej pa seveda za nas Slovence, nedvomno izredne in vrhunske kuifurne dogodke. Vsak obisk ljubljanskih opernih umetnikov je v pravem pomenu besede praznik za vse, ki ijubijo kvatitetne kuiturno-umetnitke stvaritve.
In s kvaiiteto Ljubljančani vedno prihajajo, kakor je pokazal tudi njihov tokratni obisk. Kajti torkova predstava Wo!f-Ferrarijeve glasbene komedije „Štirje grobijani" v celovškem Mestnem gledališču je biia spet enkrat čudovito, nepozabno doživetje.
Prav z istim komadom 'je Ljubljanska opera že enkrat gostovala v Celovcu. Že osemnajst let je od takrat, pa se je gotovo marsikateri izmed letošnjih obiskovalcev spomnil enega ali drugega prizora; to samo potrjuje našo ugotovitev, da so nam take predstave nepozabna doživetja. Z eno osebo pa se bomo ob tem obujanju spominov na vsak način srečali: z Ladkom Korošcem, ki smo ga že ob tolikih gostovanjih poslušali kot vrhunskega solista in gledali kot izvrstnega igralca, skratka občudovali kot resničnega umetnika in uživali ob njegovi visoki umetnosti.
Gotovo, ljubljanska opera ima samo enega Ladka Korošca; to-
da ima celo vrsto prav tako vrhunskih solistov in se je z njimi predstavila ravno v .Štirih grobijanih", ki za razliko od drugih opernih del, nimajo množičnih prizorov, marveč so povsem zgrajeni na .solistični" osnovi. Samo deset oseb (če izvzamemo služkinjo in .nemega" muzi-kanta-plesalca) agira na odru, toda teh deset oseb je v ljubljanskem ansamblu deset polnokrvnih umetnikov, med katerimi bi težko delali razlike ali iskali odtenke. Vrsta sega od že omenjenega Ladka Korošca preko Božene Glavakove, Ane Pusar-Jeričeve, Tatjane Kraljeve in Zlate Ognjanovič vse tja do Danila Merlaka, Jurija Rejo, Ivana Sanoina, Draga Ognjanoviča in
Jožeta Gašperšiča. Vsi brez izjeme so bili res užitek — kot solisti ali po v duetih, tercetih, kvartetih in tako dalje vse do skupnih nastopov, pri katerih so s svojimi čudovitimi in krepkimi glasovi nadomestili tudi najštevilnejši zbor.
Svoj delež k izvrstnemu uspehu pa so razumljivo prispevali tudi še ostal) člani ansambla, kjer bi za vse druge posebej omenili le dirigenta Milivoja Šurbka in režiserja Draga Fišerja ter še povedali, da je sceno prispevala Strahinja Petrovič, kostume pa Vlasta Hegedušič. V celoti se je ljubljanska opera tudi tokrat predstavila s svojim Visoko kvalitetnim ansamblom, ki je vsestransko in v vsakem oziru navdušil obiskovalce predstave, tako da je bil dolgotrajni in res iskreni aplavz med dejanji in še posebej ob koncu predstave gotovo le skromen izraz tiste globoke, prisrčne hvaležnosti, ki smo jo občutili spričo bogatega darila, ki so ga nam spet enkrat širokogrudno poklonili operni umetniki iz Ljubljane.
Ob tej svetli plati gostovanja ljubljanske opere pa je le treba vsaj kratko omeniti tudi še drugo, dosti manij razveseljivo stran: mislimo namreč odnos, ki ga je — žal ne prvič! do gostov iz Slovenije pokazal večinski narod na- Koroškem. Predstava je bila v okviru uradne kulturne izmenjave in v organizaciji celovškega Mestnega gledališča. Ne moremo si predstavljati, da bi bila dežela ati da bi bilo celovško gledališče tako naklonjeno koroškim Slovencem, da bi jiim .podarilo" tako prireditev; torej Ije bila predstava v takem okviru namenjena tudi in še posebej pripadnikom večinskega naroda. Toda če bi med obiskovalci torkove predstave odšteli vse tiste, ki jih na Koroškem menda ni in jih zato šele hočejo iskati in preštevati, potem bi dajala dvorana zelo zgovorno in značilno spričevalo .kulturnosti" nemško govorečih deželanov. Mislimo, da tak odnos, ki ga demonstrirajo .kulturni" nemški Korošci in Celovčani do kulture in umetnosti sosednega naroda, kaže pomanjkanje osnovnih pojmov olike in ga je mogoče označiti le za izttaz bolestne ošabnosti neke čudne herrenvolkovske miselnosti.
Nobelova nagrada za mir
postaja orodje političnih špekulacij
Odbor norveškega parlamenta, ki mu je naložena naloga, da vsako leto izbere osebnost, katera prejme Nobelovo nagrado za mir, je s svojo letošnjo odločitvijo, da nagrado podelijo sovjetskemu znanstveniku Andreju Saharovu, le še potrdil tisto, kar je postalo očitno že ob lanski podelitvi nagrade ameriškemu zunanjemu ministru Kissingerju: Nobelova nagrada za mir postaja orodje političnih špekulacij.
Andrej Saharov, ki velja za .očeta" sovjetske vodikove bombe, je brez dvoma zaslužen in priznan znanstvenik; če bi kot tak prejel Nobelovo nagrado, se temu nihče ne bi čudil. Toda nagrajen bo kot borec za mir in na tem področju njegove .zasluge" pač niso takšne, da bi bile vredne tako visokega priznanja. Nasprotno, s svojo angažiranostjo na tem področju — pa naj bo s humanitarnega vidika morda zaslužna — je deloval prav v tisti smeri, ki je napetost med vzhodom in zahodom poglabljala, namesto da bi jo zmanjševala.
V številnih državah tako na vzhodu kot na zahodu je velik del tiska odločitev glede Saharova komentiral zelo kritično. Tako je zlasti tudi švedski tisk (Nobelove nagrade podeljujejo na Švedskem — op. ured.) skoraj brez izjeme ugotavlja), da je letošnji sklep norveškega odbora za podelitev Nobelove nagrade za mir .pod vplivom političnih motivov". Komentarji švedskih listov ocenjujejo sklep kot politično akcijo, usmerjeno proti Sovjetski zvezi in socialističnim državam vzhodne Evrope. Finski tisk meni, da je Nobelova nagrada za mir postala orodje cinične in računske politike na Zahodu, s katero skušajo dati umetniško-ustvarjalni lesk stvarem in osebnostim, ki so jim potrebne. S tem se vrednost Nobelove nagrade vedno bolj zmanjšuje, ker nagrajujejo čisto nekaj drugega, ne pa resničen prispevek k miru. Politični komentator TASS pa je zapisal, da je podeljevanje Nobelove nagrade za mir postalo v zadnjih letih predmet odkritih političnih špekulacij.
Ob takih komentarjih, ki jih je slišati tako na vzhodu kot tudi na zahodu, odločitev glede Nobelove nagrade za mir pač resno postavlja vprašanje, ali to visoko priznanje ni res že povsem zgubilo ugled in pomen, ki ga je imelo nekdaj.
Josip Vidmar osemdesetietnik
V tore^ N. o^to^r<2 je o/?%M;%/ živ/jenjs^: j%Mej — osew-deset/etMtco živ/jenja — ztMMz' s/ovens^: ^K/tarni :'n draž^en/ t/e/%-fec /osip Vidmar, ^riti^, esejist in dramaturg, poieg tega pa tadi eden najvišji^? po/iticmA jatt^ciottarjett.
/osip Vidmar se je že med stadijem začei daviti s književnostjo, z Jiterarno zgodovino in predvsem s kritiko. Teta /934 je posta/ dr%?7MfKrg slovenskega narodnega g/edaiišča v Tjak/jani, kjer je de/ova/ vse do nemškega vdora v /agosiavijo, ko je še/ v i/ega/o ter ki/ med astanovite/j/ Osvokodi/ne jronte s/ovenskega naroda. Kot njen predsednik se je ade/eži/ tadi zgodovinskega zasedanja AVNO/ v /ajca /eta /943, medtem ko je ki/ nas/ednje /eto v Črnom/ja iz-kran za predsednika 5/ot7f??s&eg% narodnoosvokodi/nega sveta (SNOS).
Po /eta /943 je zavzema/ /osip Vidmar visoke in najvišje po/o-žaje v s/ovenski ter jagos/ovanski skapščini, danes pa je č/an predsedstva 5P 5/ovenije. Mimo tega je č/an najvišjik /oramov 5ZDZL 5/ovenije in /agos/avije, predsednik S/ovenske akademije znanosti in ametnosti, č/an vodstva jagos/ovansk/k književnikov, medtem ko ma je /jak/janska aniverza pode/i/a nas/ov častnega doktorja.
Na področja književnosti je njegovo de/ovanje široko razvejano. 5ode/ova/ je pri vsek pog/af/twe;š;A s/ovenskik revijak, ki/ je med astanovite/ji revije 5odoknost, z/asti pa je pomemkna njegova izredno okširna, tektna in asmerjajoča dejavnost na področja kritike. 5 svojimi spisi je posta/ pokadnik preroda sot/oZ??!fgd s/ovenskega /epo-s/ovja; kot g/eda/iški kritik se je apira/ negativističnim in niki/i-stičnim pog/edom na svet,* njegova nešteta razmiš/janja po idejni in estetski vrednosti pomenijo najvišje dosežke s/ovenske književnosti.
Ok svojem živ/jenjskem jaki/eja je ki/ /osip Vidmar de/ežen vi-sokik in najvišjik časti. Morda naj/epše dari/o za njegov praznik pa je .Zkornik", ki ga je poseke; za to pri/ožnost izda/a Državna za-/ožka S/ovenije. V zajetni knjigi, ki jo je aredi/ p roj. Anton Ocvirk, še vrsta s/ovenskik ka/tarnik, znanstvenik in po/itičnik de/avcev osvet/jajc de/o in pomen /osipa Vidmarja za s/ovensko narodno, po-/itično in predvsem ka/tarno živ/jenje.
Čestitkam jaki/anta /osipa Vidmarja se pridražajemo tadi koroški 5/ovenci/
Bogat koncertni spored
Glasbene matice v Trstu in Gorici
Glasbena matica v Trstu je tudi za novo sezono pripravila bogat koncertni spored, ki obsega devet koncertov v lastni režiji, v Gorici pa nadaljnjih pet koncertov, ki jih bodo deloma izvedli v sodelovanju z drugimi ustanovami.
Novo sezono bo tržaška Glasbena matica pričela 25. oktobra s prvim abonmajskim koncertom, ki ga bo izvajal orkester matice, kot solistka pa bo sodelovala mezzosopranistka Nora Jankovič. Dne 8. novembra bodo imeli Tržačani v gosteh beograjski akademski zbor .Branko Krsmano-vič"; za konec novembra je na sporedu koncert tria bratov Lorenz; 12. decembra bo gostoval simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane s pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjakovo; po novem letu se bodo zvrstili s svojimi nastopi zagrebški solisti, violončelist Valter Despalj, orkester Glasbene matice z violini-
stom Mihom Pogačnikom ter pianist Aci Bertoncelj. Sezona se bo zaključila 25. aprila s kombiniranim ansamblom mladinskega zbora iz Maribora, Slovenskega okteta, okteta Gallus in Slovenskega komornega orkestra.
Za Gorico pa je — kot že rečeno — predvidenih pet koncertov. In sicer imajo na sporedu: gostovanje Consortium musicum, recital pianista Acija Bertonclja ter koncerte Slovenskega okteta, godalnega orkestra tržaške Glasbene matice in kombiniranega vokalno-instrumentalnega ansambla.
Tako se ljubiteljem glasbene umetnosti v Trstu in Gorici tudi v novi sezoni obeta pester spored kvalitetnih koncertov, ki bodo v izvedbi priznanih ansamblov in solistov gotovo predstavljali bogat kulturno-umetni-ški užitek. Glasbena matica v Trstu s tem znova potrjuje svoj ugled in dokazuje uspešnost svojega delovanja.
DUŠAN NEČAK	11
t*
Volitve v Kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni
Tu naj sledijo nadaljnji rezultati:
	Vol. upr.	Velj. gl.	Slov.	Soc.	Nem.	KBB	FB	ABV
1932	4.017	3.034	656	283	2.095			
1951	5.008	3.963	447	1.108	2.408	1.253	1.155	
1956	5.074	3.959	376	963	2.620	1.771	849	
1961	5.892	4.612	384	1.319	2.909	1.853	1.056	
1966	6.050	4.614	269	1.444	2.801	1.951	785	165
1971	5.881	4.559	286	1.248	3.025	2.189	576	260
Delež slovenskih volilcev od števila vseh				vo- precej podobni		onim v celovškem okraju. De-		
hlnih	upravičencev je padel od		16 "/o v	letu lež	sociabsttčmh glasov		je znašal	leta 1932
1932, na 9 "/o v letu 1951 in na 5 "/o v letu 1971. V absolutnih številkah so Slovenci v prvih dvajsetih letih 1932—1951 izgubili 209 glasov, v zadnjih dvajsetih letih pa 161, od tega v času do 1956 71, po 1956 pa 90.
Padanje glasov je bilo prekinjeno z rahlim dvigom leta 1961 in 1971. Nemški meščanski tabor v beljaškem okraju v primerjavi z letom 1923 ni napredoval; v tem je velika razlika do razmer v velikovškem in celovškem okraju. Leta 1932 je zanj glasovalo 52 "/o volilnih upravičencev, leta 1951 samo 48 "/o, absolutno večino je spet dosegel 1956, jo znova izgubil 1961 in 1966, znova dosegel 1971, vendarle pa samo z 51 "/o. Najboljši uspeh nemške stranke je bil oni iz leta 1932; dvig volilcev (za 313 v letih 1932—1951 in za 617 v letih 1951—1971) je zaostajal za porastom volilnih upravičencev.
Socialistični uspehi v beljaškem okraju so
6 "/a volilnih upravičencev, leta 1951 22 "/o, leta 1971 pa 21 "/o. Socialisti so torej izredno močno okrepili svoj položaj leta 1951, saj so od predvojnih volitev napredovali za 825 volilcev, v naslednjih dvajsetih letih pa so do leta 1971 napredovali le za 140 volilcev, kar je bilo v primerjavi s porastom volilnih upravičencev premalo. Delež socialistčnih volilcev je bil leta 1971 nižji kot eta 1951, višek pa je dosegel pri predzadnjih volitvah 1966 s 1444 glasovi ali 24 "/c volilnih upravičencev.
Na ozemlju današnje beljaške okrajne kmetijske zbornice bi leta 1932 Landbund dobil 6 mandatov, Slovenci 3, krščanski socialci, nacisti in socialdemokrati pa po enega. Pri povojnih volitvah je bila slika naslednja: leta 1951 KBB 4, FB 4, sooialiti 3, Slovenc! 1; leta 1956 KBB 3, Slovenci 1; eta 1956 KBB 3, socialisti 4, Slovenci 1; leta 1961 KBB 5, FB 3, socia-
listi 3, Slovenci 1; leta 1966 KBB 6, FB 2, socialisti 4; leta 1971 pa KBB 7, FB 1 in socialisti 4.
Leta 1966 je slovenska lista izgubila svoj zadnji mandat. Tedaj in pri naslednjih volitvah je nemški meščanski tabor dobil 8 mandatov, socialistični pa 4. V primerjavi s predvojnim stanjem je torej nemški meščanski tabor na istem, socialisti so pridobili 3 mandate, Slovenci pa vse tri izgubili.
Izven področja velikovškega, celovškega in beljaškega okraja niso postavljali, razen leta ni bil uspešen in je dobila slovenska Usta vse-1932 v šmohorskem okraju, kjer pa volilni boj ga 33 glasov. Vendar so po vojni Slovenci tudi v okrajih, kjer niso kandidirali v okrajne kme-tjske zbornice, dobili nekaj glasov za svojo de-
želno kandidatno listo. Pri volitvah leta 1961, ko je bilo teh glasov največ, so dobili Slovenci v tvolfsberškem okraju 45, v špitalskem 33, v šmohorskem 30, šentviškem 28, trškem (Feld-kirchen) 20, pa še v okrajih Kotschach 5 in Winklern 4 glasove. Pri naslednjih volitvah je bilo teh glasov manj, vendar niso izginili. Zadnje tabele naj nam pokažejo rezultate še za področje velkovškega, celovškega in beljaškega okraja skupaj, potem skupaj za ostale koroške kraje, kjer Slovenci niso kandidirali, torej za okrajne kmetijske zbornice Winklem, Spittal, Kotschach, Šmohor, Št. Vid, Trg in Wolfsberg, ter nazadnje rezultate za celotno deželno ozemlje, rezultate ki so bili merodajni za razdelitev mandatov v deželno kmetijsko zbornico.
Področja okrajnih kmetijskih zbornic Velikovec, Celovec In Beljak
	Vol. upr.	Velj. gl.	Slov.	Soc.	Nem.	KBB	FB	ABV
1932	12.103	8.606	2.537	572	5.097			
1951	14.018	10.487	1.928	2.634	6.342	4.094	2.248	
1956	14.313	11.223	1.474	2.325	7.314	5.827	1.487	
1961	16.690	12.873	1.656	3.115	8.159	6.279	1.880	
1966	17.104	12.864	1.219	3.488	8.310	6.281	1.357	710
1971	17.212	13.665	1.292	3.309	9.064	7.485	871	708
Področja ostalih okrajnih kn			setijskih zbornic					
	Vol. upr.	Velj. gl.	Slov.	Soc.	Nem.	KBB	FB	ABV
1932	13.003	10.418	34	690	10.075			
1951	17.575	14.487	3	2.376	11.196	7.253	4.438	
1956	18.325	14.368	7	2.046	12.315	9.007	3.308	
1961	21.312	16.195	165	2.559	13.432	9.323	4.109	
1966	21.258	16.281	70	2.782	13.276	9.172	3.140	926
1971	21.529	17.171	43	3.414	13.714	10.023	1.955	1.736
(Ndt/g/jevdnje v prihodu;:' štcuZ/^/J

igralci KUD,ToneŠifier'
gostova!) v Št. Primožu in Že!ezni Kap!i
Prijateljske vezi med kulturnimi društvi v Podjuni in na Gorenjskem sodijo med najbolj tesne med Slovenci tu in onstran meje. Obojestranski obiski kulturnih skupin se odvijajo že vsa povojna leta. Pobudo za toka sodelovanja je dala Slovenska prosvetna zveza, ki je v začetku bila tudi organizator takih prireditev, kasneje pa je to prešlo v organizacijo posameznih društev, kar brez dvoma potrjuje pravilnost in uspešen razvoj tovrstne dejavnosti.
Preteklo soboto in nedeljo je na Koroškem gostovala igralska skupina Kulturno umetniškega društva .Tone Šifler* iz Zabnice pri Kranju. Bila je gost SPD .Danica" v Št. Vidu v Podjunli in SPD .Zarja"
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli
vabi na
PEVSKI KOMCERT ob državnem prazniku in 10-letnici podpisa državne pogodbe v soboto 25. oktobra ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Sodelujejo:
#	Mešani in moški zbor SPD .Zarja"
#	Moški zbor SPD .Trta*
#	Folklorna skupina SPD .Zarja"
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
PEVSKI KOMCERT
v nedeljo 19. oktobra 1975 ob 14.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Gostuje moški pevski zbor Prosvetnega društva .Valentin Vodnik" iz Doline pri Trstu.
Ljubitelje slovenske glasbene kulture ter prijatelje naših bratov na Primorskem pričakuje
odbor
VABILO MA KOMCERTA .ROŽAMSKE LJUDSKE PESMI"
# v nedeljo 19. oktobra ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Bistrici na Zilji, ob 19.30 uri v farni dvorani v št. liju.
Mastopa mešani pevski zbor iz št. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Ljubitelji domače pesmi prisrčno vabljeni!
Mešana pevska zbora .Danica" v Št. Vidu v Podjuni in .Podjuna" v Pliberku vabita na prijateljsko
MOGOMETMO TEKMO
v nedeljo 19. oktobra ob 13. uri na športnem igrišču v Globasnici.
Kapetana moštev bosta Oto Wutte in Milan Wutte. Po tekmi bo družabno srečanje pri Šoštarju.
Prijatelji športa in petja prisrčno vabljeni!
v Železni Kapli. Pripeljal jih je naš stori prijatelj Silvo Ovsenk, ki je tudi režiser komada, s katerim so prišli med nas. Igrali so komedijo .Ljubezenske zmešnjave", delo je napisal Bosanec Petrovič, v slovenščino pa je komad prevedel in priredil Silvo Ovsenk.
Dvorana pri Voglu v Št. Primožu je bila nabito polna. Naše goste je pozdravil predsednik Stanko Wakoun:g, v imenu gostov pa je govoril prot. Črtomir Zorec, ki je predstavil gostujočo skupino iz Zabnice, kjer so se pred dvema letoma, ko so praznovati 100-letnico kraja, odločiti, da bodo spet pričeli s prosvetno dejavnostjo. Zbrali so se — po večini kmečki fantje m dekleta — tn pričeli z delom. Čeprav so mladi igralci pri študiju .Ljubezenskih zmešnjav" prvič .stati" na odru, smo biti prijetno presenečeni. Ze sama komedija siti gledalca v dobro voljo, če pa so na odru dobri in posrečeno izbrani igralci, je užitek tem večji. In res, v soboto zvečer smo se odlično zabavali. Gostje iz Zabnice so igrali tako prisrčno, da njihovega obiska pri nas ne bomo tako hitro pozabili. Na odru so se res odvijale zmešnjave in v dvorani smo se nepretrgano smejali. Igra se je odvijala na eni sceni, od šestih igralcev so bili štirje mladi, ki so se zaple-
tati v zmešnjavah ljubezni. Skratka bilo je zelo lepo in našim prijateljem iz Zabnice gre prisrčna zahvala za tako lepo igro. Pri tem smo se nehote vprašali, zakaj naši igralci ne sežejo po tako hvaležni igri, ki takorekoč že vnaprej zagotavlja uspeh.
Tudi v Železni Kapli, kjer so Zab-ničani nastopili v farni dvorani in to v organizociljli Slovenskega prosvetnega društva .Zarja", je vzdušje bito prisrčno. Dvorana je bila polna, kar je ob gostovanjih dramskih skupin iz Slovenije že tradicija, saj pridejo vedno z dobrimi igrami. V nedeljo je goste iz Zabnice pozdravil Peter Kuhar, ki je poseben pozdrav izrekel Silvu Ovsenku kot staremu koroškemu partizanu ter prof. Zorcu, ki je pravtako velik prijatelj koroških Slovencev. Slednji je predstavil igralsko skupino in povedal nekaj o kraju Zabnica, ki leži med Kranjem in Škofjo Loko. Tako kot v Št. Primožu, se je občinstvo tudi v Železni Kapli prisrčno zabavalo. Razveseljivo je predvsem bilo to, da je v dvorani bita pretežna večina mladih ljudi.
Vsekakor je bil obisk mladih igralcev iz Zabnice v Št. Primožu in Zel. Kapti lep kulturni dogodek ter ponovna manifestacija tesne povezanosti med koroškimi Slovenci in matičnim narodom.
Ob 25-!etnici obstoja
bo širom po svetu in tudi pri nas na Koroškem znani in priznani
Siovenski oktet
iz Ljubljane spet gostoval na Koroškem ter priredil koncerte
k snjjH
r
Ut v neaetjo 26. omoora ob 19.30 uri v Kulturnem aomu v Ločah
#	v ponedeljek 27. oktobra ob 19.30 uri v srednji dvorani Doma giasbe v Celovcu
#	v torek 28. oktobra ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarz! v Pliberku.
Ljubitelji pesmi in številni prijatelji Slovenskega okteta
prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo	Slovenska prosvetna zveza
.Edinost" v Piiberku	v Celovcu
Siovensko kulturno društvo .Jepa-Baško jezero" v Ločah
Obiskat nas bo Slovenski oktet
Kernjakove mame ni več
Popolnoma nepričakovano nas je zapustila Amalija Kernjak, po domače Filijeva mama na Trebinji pri Št. liju, žena našega priljubljenega harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka.
Polna življenjske volje, je v nedeljo umrla za srčno kapjo. To je za Pavla Kernjaka in njegovo družino hud udarec, kajti Amalija Kernjak je bila steber Filijeve družine. Kljub svojim štiriinsedemdesetim letom je pomagala v gospodinjstvu številne družine, predvsem pa je bila skrbna žena svojemu možu Pavlu Kernjaku. Pokojnica je bila dobrega in vedrega značaja. Z materinsko ljubeznijo je z možem Pavlom premagovala težave in vzgajala svojo družino. Bila dobra soseda, predvsem pa zvesta svoji slovenski besedi. Amalija Kemjak je izhajala iz znane Šalarjeve družine na Trebinji, zato je z razumevanjem spremljala umetniško delo svojega
moža in ga k temu tudi spodbujala. Rajnica je bila lik prave slovenske matere.
Pretekli torek smo jo na pokopališču v Št. liju položili k zadnjemu počitku. Veliko žalnih gostov je prišlo od blizu in daleč, da Amaliji Kernjak izkažejo poslednjo čast. Tudi pevci domačega zbora .Mojcej" so se od Filijeve mame dostojno poslovili. Na domu so pod vodstvom prof. Joška Kovačiča zapeli „Rož, Podjuna, Žila", ki je prav ob tem trpkem trenutku imela posebno učinkovitost. Domači pevci so zapeli še ob odprtem grobu. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik Petričič ob asistenci dr. Pavla Zablatnika. Župnik Petričič je v poslovilnih besedah posebno naglasil narodno zavednost pokojnice.
Pavlu Kernjaku in njegovi družini ob težki izgubi izrekamo naše iskreno sožalje!
Med zveste prijatelje koroških Slovencev spada fudi znctni vokalni ansambel Slovenski okfef, ki je domala prerajžal že ves svet in s svojo pesmijo navduševal množice. V organizaciji Slovenske prosvetne zveze je že večkrat bil gost tudi med Slovenci no Koroškem. Letos praznuje Slovenski oktet 25-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je Slovenska prosvetna zveza te .ambasadorje slovenske pesmi" povabila tudi na Koroško.
Ljubitelji Slovenskega okteta bodo tako imeli priložnost prisluhniti pesmi teh priznanih pevcev, ki bodo med nas prišli pred svojo turnejo po Švedski in Latinski Ameriki. Še prej pa bo Slovenski oktet sodeloval na proslavi 30-lefnice Organizacije Združenih narodov v Slovenj Gradcu, ki poteka pod pokroviteljstvom glavnega tajnika OZN Wo!dheima in predsednika SFRJ Tita.
Mislimo, da nam na tem mestu ni treba obširno pisati o kvaliteti pevske ravni Slovenskega okteta. Slovenci na Koroškem poznamo Slovenski oktet in zato ni treba po-
Zanimiva in koristna ekskurzija
Ravnateljstvo kmetijske strokovne šole za fante v Podravljoh je pred nedavnim na povabilo tovarne dušika v Rušah, tovarne .Pinus* v Račah pri Mariboru, tovarne .Zlatorog" v Mariboru itn drugih delovnih organizacij priredilo za učence in absolvente dvodnevni poučni izlet na slovensko Štajersko.
Program ekskurzije je zajemal ogled naprednih kmetij na območju kmetijskih kombinatov Žalec in Šentjur, obisk kmetijske šole v Šentjurju in ogled pitališča bikov ter vinske kleti kmetijske zadruge Konjice.
Poučni izlet je nudil podraveljskim učencem in absolventom priložnost, da mimo poglobitve na šoti pridobljenega strokovnega znanja spoznajo družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji ter mehanizme kooperacije, t. j. proizvodnega pridelovanja med zasebnimi kmeti in kmetijskimi kombinati odnosno zadrugami.
Močan vtis je na udeležence poučnega izleta napravilo organiziranost preusmerjenih zasebnih kmetij. Le-te imajo ob intenzivni strokovni pomoči in proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi kombinati odnosno z zadrugami vse pogoje za strogo specializirano kmetijsko proizvodnjo, t. j. usmeritev v samo eno proizvodno panogo. To jiim dovoljuje količinsko in kakovostno izboljšanje danega proizvodnega procesa, kar v končnem efektu vpliva na povečanje kmetijskega dohodka in s tem na boljši gmotni položaj na kmetiji zaposlenih delovnih ljudi.
Učence in absolvente je presenetila zavzetost zasebnih kmetov za vertikalno kooperacijo (proizvodno sodelovanje med kmeti in družbeno kmetijsko
proizvodnjo) kakor tudi za horizontalno sodelovanje (sodelovanje med zasebnimi kmetovalci). S tega področja so spoznali funkcionalno vzorno urejene grupacije treh do štirih kmetij s skupno mehanizacijo za čisto določene proizvodne postopke, predvsem za spravilo in siliranje krme ter medsebojno proizvodno pomoč pri delu. Na območju kmetjskega kombinata Žalec pa so bili seznanjeni tudi s projektom, ki je tik pred realizacijo In ki predvideva zgradnjo skupnega hleva v sklopu štirih kmetij. Te kmetije so se odločile za specializirano mlečno proizvodnjo na bazi najtesnejšega proizvodnega sodelovanja znotraj sklopa in s kmetijskim kombinatom Žalec.
Izlet v Slovenijo, ki je udeležencem odprl širok vpogled v zavzetost slovenske družbe za čim hitrejši in smotrnejši razvoj kmetijstva tako po poti družbene kakor tudi zasebne kmetijske proizvodnje, <je dal številne pobude v pogledu ureditve domačih kmetij. Predvsem jim je prikazal, da ima kmet na osnovi sodobne ureditve in usmeritve proizvodnega procesa in ob pogojih vertikalne in horizontalne kooperacije vse pogoje, da tudi na manjših površinah uspešno gospodari In tako zagotovi sebi in sodelujočim družinskim članom ustrezen gmotni položaj.
Ob zaključku dvodnevnega poučnega izleta so se učenci in absolventi podraveljske šole srečali s predstavniki tovarne dušika .Ruše", tovarne .Pinus" in časopisnega podjetja .Kmečki glas", ki so jih obdarili s strokovnimi knjigami in kolekcijami proizvodov tako njihovih kakor tudi drugih delovnih organizacij.
<d
sebej naglašati, naj ljubitelji slovenske in tudi druge umetne in narodne pesmi te priložnosti ne zamudijo. 2e takoj naj si rezervirajo čas In oskrbijo tudi vstopnice za koncert v Ločah, Celovcu ali Pliberku. V Ločah je prireditelj SKD .Jepa-Baško jezero", organizacijo koncerta v Celovcu ima na skrbi SPZ, v Piiberku pa njeno včlanjeno društvo SPD .Edinost".
Z obiskom koncerta bomo doživeli lep glasbeni dogodek, hkrati pa bomo počostili tudi Slovenski oktet ob njegovi 25-letnidi obstoja.
Andrej Wieser 65-letnik
dzzdrej Wzeser, predjedmi S/ovezz-s&egg prosveZzzegg drzzidvg v Zforov-/jgZz, je #. o^;oZ?rg dopo/zzz/ 63 /e;. Snoj jgZd/ej je prgzzzovg/ n zzgjožjezzz drgžzzzs/zezzz /erogzz. Vezzdgr je M dzz-drej Wzeser o/z rej prz/ožzzost/ de/e-žezz ;«dz česf/;^ srevz/zzzZz pržjg;e/jev zzz zzzgzzcef, &gr je povsezzz rgzzzzzz/jž-no. Agjrz' &o; predsedfrz'^ Zzoroue/js&e prosveZzze orggzz/zgczje srojz sred/ Zerd-Zzzrzzegg dog^jarzjg zzg ;ezzz oZzzzzočjzz.
/zzZd/gzz; se je rod// n S/otzezzjezzz f/gj/?erZz;< zzz se je že &ot zzz/gd Jazz Z g^r/vzzo v^/jzzčz/ n s/orezzs&e orggzzz-zgc/je. De/oug/ je zzg nse/z področji, zzjegoug pose/* zzg /jzzZzezezz pg ve/jg p/gzz/zzgzzz. Agdgr /e zzzore, gre s soo-j/zrzz prz'jg;e/j/ n /rrZ/zo zzz zz/ gg nržtg n Agrgngzz^g/z /zz tzzd/ v S/ovezz/j/, &Z gg dzrdrej zze /d M že „zgvze/" g/z dg zze /d vede/ zgzzj.
Ag&or zrzgrsZ&gter/ zzgš č/ovcZ?, fg&o je rzrdz dzzdrej Wzeser zzzorg/ s tre/zzz-Zzozzz zg ^rzz/zozzz. Ngse/ gg je n /d/ž-zzj/žz /toron/jgA, ^jer je Ksfgzzonz/ drzz-ž/zzo, zg Zrgtero je pr/dzzo s^r/ze/. V /Jorou/jg/z se je ;g^oj n^/jgčz/ n pro-snetzro žzu/jezzje. Do/gg /etg je M od/zorzz;^ zzz predsedzz/^ Zgzzzošzzjegg prosve;zzegg drgšrvg. V /e;ZZz po osno-/zodrtnr je /d/ zzzed prtz/zzz/, Zd so prz-je/Z zg de/o zzz przče/z' z o/*zzono s/o-nezzs^e prosnefe. Rorone/js/zo drzrsZvo je Zd/o ze/o g^tžnzzo. Pose/ozo pensZzz zZ*or je Zze/ežz/ /epe zzspeZze. Potezrr zzzzz je zgpos/rfen v Ce/ovcrr nze/g zzzzzogo čgsg. Zdgj, Zro je sfopz/ n zg-s/wžezz po^oj, pg je spe; ^rep&o prz-je/ zg de/o. O/zzzonz/ je Zuz/rzzrzzo de-jgvzzost zzz s pr/jgte/j/ n drzzšfnzz v zgdzzjz/z /e;zZ? Z*e/ež/ /epe zzspe/ze. Rgd/ Zzodzzzzo zzg przredzfne, Zrz' j/Z? orggzzž-z/rg zzgse dozzzgče drrrs;no. $;evz/zzz o/ds&Z ;eZz przrfdzZen so gofono tzzdz zgs/ggg zzgsegg jg/d/gzz;g, z ose%-zzzzzzž ZrozzfgZrd zzzo/d/Zzzrg zzgsegg č/o-ne&g zg zzgšo sZngr.
dzzdrejzz Wzeserjrz z zg/zng/o zg zzje-gouo že pe;dese;/e;zzo g/rdnrzo de/o-ngzzje n zzgšzZz orggzzzzgczjg/? oZ* zzjego-nezzz žzv/jezzjs^ezzz jzrZd/ejzr /s^rezzo če-stz';gzzzo z že/jo, dg Zzz se do/go Zd/ ;g/ro g^;znezz ^o; dos/ej. ZgZo zzzzz Zr/z-čezzzo.* Ng zzzzzogg /e;g/
'7. oktober 1975
f/raafm pocfaf^r; <3 vo/ifva/i
Votiina Komisija pri KoroiH deieini viadi M wo-'**o okrožje Korožko je le dni objavita dokončni žid kadnjih driavnokborekih voiitev v koiikor se na-"oža na kvekno deseto Koroško.
leh podatkih je od skupno 544.777 voiiinih upravičencev oddaio svoj gias 51S.SS8 voiiitev. Meveijav-hih giasov je biio 5725. Od 511.855 vetjavnih giasov je ^"o oddanih sa SPO 170.717, la OVP 105.572. sa FPO čl.057 in sa KPO 4405. K lem pride še 547? takosvanih iojih voiiicev is drugih svesnih dežei, ki so polom Voiiinih kari svoj gias oddati na Koroškem.
Dokončni rekuiiali v posamesnih okrajih pa so laki:
Ceiovec mesto: voiiinih upravičencev 57.175, oddanih giasov 52.447, neveijavnih 588, veijavnih 51.857; S?0 25.855, OVP 17.542, FPO 4705, KPO 758, tujih voiii-'OV 857.
Beijak mesto: voiiinih upravičencev 55.555, oddanih 9'asov 52.555, neveijavnih 550, veijavnih 52.255; SPO " M7. OVP 7525, FPO 2557, KPO 572, tujih voiiicev 551.
Šmohor: voiiinih upravičencev 15.187, oddanih gia-ŽPV 11.855, neveijavnih 101, veijavnih 11.754; SPO 4757, S101, FPO 1557, KPO 57, tujih voiiicev 271.
Ceiovec dežeia: voiiinih upravičencev 45.714, odda-"ih giasov 41.758, neveijavnih 521, veljavnih 41.557; SPO 22.704, OVP 15.528. FPO 4252, KPO 555, tujih voiii-'ev ne:.
št. Vid ob Ciini: voiiinih upravičencev 58.725, oddanih giasov 54.578, neveijavnih 271, veijavnih 54.407; SPO 18.744, OVP 10.807, FPO 4477, KPO 577, tujih voiii-tov 745.
Spittai ob Dravi: voiiinih upravičencev 47.052, oddanih giasov 45.845, neveljavnih 547, veijavnih 45.477; SPO 22.447. OVP 15.277, FPO 4575, KPO 580, tujih voiii-'0* 1547.
Beijak dežeia: voiiinih upravičencev 58.787, oddanih giasov 54.725, neveijavnih 445, veijavnih 54.278; SPO 20.585. OVP 8755, FPO 5851, KPO 805, tujih voiiicev
Veiikovec: voiiinih upravičencev 25.801, oddanih 9'asov 25.547, neveijavnih 557, veijavnih 25.082; SPO "?01. OVP 8155, FPO 1544, KPO 471, tujih voiiicev 275. Vfoitsberg: voiiinih upravičencev 55.555, oddanih
9'asov52.511, neveijavnih 547. veijavnih 52.152; SPO
lš.570, OVP 10.724, FPO 2582, KPO 285, tujih voiiicev 415.
Izlet v Slovenijo
Zveza siovenskih žena priredi v četrtek 23. oktobra 197$ enodnevni iziet v Siovenijo. Peijemo se k Cerkniškemu jezeru, ogiedaie pa si bomo tudi tovarno pohištva ter obiskaie Postojnsko jamo.
Avtobus odpeije iz Boroveij {žeiez-niška postajaj ob 6. uri zjutraj, iz Ce-!ovca j&asometergasse 10) ob 6.30 ur), iz Sinče vasi (ieiezniška postaja) ob Z. ur) in iz Žeiezne Kapie jPosojiinica) ob 7.30 ur).
Prijave na sedei ZSŽ v Ceiovcu, Ga-sometergasse 10 (tet. 0 42 22/32 5 0$) najkasneje do ponedeijka 20. oktobra.
Zveza siovenskih žena
Siovenski tovski muzej
v Bistri pri Vrhniki
Pogied v notranjost Siovenskega iovskega muceja v Bistri pri Vrhniki
Že v zadnji števiiki smo poročaii, da prireja Kiub prijateijev iova v Ceiovcu v ne-deijo 19. oktobra iziet v Bistro pri Vrhniki, kjer si bodo čiani in prijateiji kiuba ogiedaii ietos spomiadi odprti Siovenski iovski muzej. Ponatisniti smo tudi odiomek čianka, ki ga je o tem muzeju objavita giasiio Lovske zveze Siovenije .Lovec". Tokrat pa objav-ijamo še drugi dei tega čianka, ki ga je napisa) dr. Ernest Petrič, predsednik komisije za muzej LZS.
V pogledu estetike muzeja gre pohvala arhitektu Majdi Dobravec-Lajovic. Hoteli smo, da naj bi se v estetsko celoto združila arhitektonsko bogata zasnova starega gradu in moderna postavitev zbirke. Menim, da glede estetske urejenosti muzeja skoraj ni mogoč prigovor, pa naj gre za postavitev v posameznih sobah ali za muzej kot celoto. Izredno posrečena in učinkovita ter okolju primerna se je pokazala odločitev, predstaviti grafični in slikovni del muzeja dosledno v črno-beli tehniki. Sicer pa tudi o estetski komponenti Slovenskega lovskega muzeja lahko sodi v skladu s svojim okusom vsak obiskovalec sam.
Med našimi temeljnimi cilji je bilo tudi hote-
nje, da naj bi muzej služil dvojnemu namenu, to je širši javnosti in izobraževalnemu programu slovenske lovske organizacije. Zato si je pravzaprav možno muzej ogledati na dva načina. Obiskovalec nelovec si bo ogledal predvsem slikovni del in diorame divjadi posameznih vrst. Lovci pa naj bi ob ogledu podrobno prebrali tudi vse izredno bogate strokovne tekste. Če jih bodo, bo prav gotovo njihovo poznavanje lova in lovske problematike na Slovenskem izpopolnjeno in obogateno. Skratka, z muzejem hočemo predstaviti lovstvo na Slovenskem širši javnosti, hočemo dati svoj prispevek slovenski kulturi, in hkrati postaviti še en pomemben temelj, na katerem naj bi se krepila in razvijala strokovnost in etičnost lova na Slovenskem.
Koliko so bila navedena izhodišča uresničena, bo — kot rečeno — lahko presodil vsak obiskovalec sam. Slovenska lovska organizacija pa je med samo pripravo muzeja postala bogatejša za marsikatero novo spoznanje. Kot izredno plodno se je izkazalo sodelovanje naše prostovoljne amaterske organizacije s profesionalno kulturno institucijo, s Tehniškim muzejem Slovenije. Verjetno ni pretirano, če
rečemo, da je to edinstven primer takega sodelovanja, ki je obogatil oba partnerja in ki bi mogel prav v obdobju, ko skušamo v okviru razvijanja našega samoupravnega sistema čimbolj Široko snovati kulturno politiko, vpletati niti kulture in kulturnega v vsa področja našega življenja.
S postavitvijo muzeja pa slovenska lovska organizacija ni dala le bogat prispevek slovenski kulturi, znova je pokazala, da lov na Slovenskem še zdaleč ni tisto, kakor si ga nepoučeni predstavljajo. Prizadevanja za postavitev lovskega muzeja so obenem znova potrdila čvrsto notranjo povezanost naše organizacije in pripravljenost njenih članov, ne le da love, temveč tudi za tisto, kar naj bi vse bolj bilo osnovno gibalo za delovanje slovenskih lovcev, namreč kultiviranje odnosa našega človeka do narave in divjadi, do njegovega okolja in postavitev lovca kot enega izmed varuhov vsega živega v naravi in divjadi še posebej.
Lahko bi celo rekli, da otvoritev Slovenskega lovskega muzeja simbolizira zmago dolgotrajnih prizadevanj v naši organizaciji za to, (Da/je na d. strani)
JOSIP JURČIČ	io
Domem
Mrtvaški ogleda, gospod Krševan, pride drugo jutro Pogledat mrliča in pravi: .Žena je umrla malo od slabosti, malo pa je zmrznilo v mrazu. Natjbrž j:i je slabo prišlo, usedla se tje in zadremala za vselej."
9
PRI MRLIČU
Skoraj po vsem Slovenskem je med prostim narodom navada, da delajo sosedje in sosede mrtvemu kratek čas. Celo aiko prtbernja tuj berač v vas in umrje v kaki hiši, si imajo vaščanje za dolžnost, da mu narede toliko časti in Povasujejo pri njegovemu truplu. Razume se že samo po sebi, da se pobožni slovenski kmet meni in skrbi najprvo za mrličevo dušo in da šele potem, ko 'je naljstarejši vaški očanec počasno odmolil rožni venec in litanije, kjer vsa vas odgovarja .zanj boga prosi", — da šele potem nastopijo druge navade, izmed katerih na prvi pogled niso vse primerne žalostni priliki. Dostikrat se pozabi, da je v isti izbi mrlič. Pogovor se plete na vse kite, kar kdo ve, izvleče in Pove. Vendar gledajo deklice, ki se zbero v zadnjem kotu za vrati ali pri velikanski peči, da pojo le žalostne pesmi; stari oče pa, ki imajo radi na gorkem kraju svoj sedež, Povedajo najrajši žalostne spomine iz svojega dolgega življenja.
Tudi pri Jurcu se je bila sešla vaška mladina in starino. Možje so sedeli okoli mize, na kateri je stalo leseno razpelo
božje in voščena blagoslovljena sveča; žene so imele na drugem koncu svoje važne pomenke ter so zdaj pa zdaj pogledovale, kako se vedejo hčere, neveste za bodoči pred-pust; mladeniči, že od svojih dni poredni in nepoboljšljivi, so se nosmehovali in pomežikovali dekličem nasproti in so imeli in obračali oči povsod, samo tja ne, kamor bi bilo prav. Imeli so poslednji tudi znanega berača Urha pri sebi, ki je brez nehanja zobe kazal iz porasle brade in ubral včasih dve žimnati struni svojih citer. V zadnjem, temnem kotu pa je ležala stara Domnova mati Meta na visokem mrtvaškem odru, suhe, koščene z molkom opletene roke na prsih, ustnice sklenjene, trhlo iice bledo, telo brez duše.
Molitve so bile že minile.
.Veste kaj, striček!" reče sosed Golobek Jurcu, naži-gaje trščico, da bi zapalil tobak, .recite vi po dolgem ali počez, jaz pravim in trdim — sem že tako pameten —: ta naš gospod Sova je malo vreden. Če ni res, naj bi me zlomek vzel jutri zjutraj."
,Ej, tiho bi bil, tiho, šleva! Kaj pa ti veš!" odgovori gospodar Jurec in prisede na ogel k sosedom.
.Jaz! Jaz pa še zmerom nekaj vem, jaz," pravi Golobek malo hud, .te dobro me pomnite, stričev! Če me ravno za neumnega štejete, pa sem jaz vendar te dni tako izmislil in 'izvil to reč o Domnu in tejle Meti — bog Ijli daj nebeško sonce! — da več vem ko vi vsi."
Po teh besedah, ki jih je počasno 'in glasno govoril in jim pritrkavail z glavo in s pipo, je gledal moško po druščini. Vsi so bili radovedni.
.Kako in kaj se je ukresalo v tvoji glavi?" mu reče Jurec, nasmehovaje se.
,!, kaj? Sami bi 'jo bili pogodili, saj pravite —"
,Da bi te vrag, jezik, če misliš, povedi ali pa niči* zavpije dolg, nestrpljiv mož, eden mlajših izmed vaščanov.
.Jaz pravim tako," je govorit Golobek ne prenaglo, ,ako hočete, mi verjemite, če pa ne, smo pa tudi prijatelji
—	kaj ni res tako, stričev?"
.Res. Ali kaj praviš, to mora vedi."
.Pravim in grajski hlapec, ki je včeraj videl staro Meto
—	bog ji svojih vrat ne zapiraj! — ta mi je tudi potrdii, da sta se Meta osebenjica 'in pa Sova dobro poznala:*
,Ni hudič, da bi se ne bila poznala," reče prej omenjeni mladi sosed in vse se smeje.
.Ne, plentaj vas!" govori Golobek, .jaz pravim, da sta se tako poznala kakor jaz in moja starka; bog ji grehe odpusti, zdafj je že odgovor dajala, nič hudega ji ne rečem."
.Ta je bosa," reče drugi. .Potlej bi bil Sova lastnega sinova dal v vojake loviti. Kdo kaj takega pomni!"
Dolgo so se pričkali: eni so trdili, da to ni mogoče, eni so se pa poganjali, zlasti grajski hlapec, ki je Meto zvečer popred v gradu videl in slišal govoriti, da je morda le res. Beseda da besedo. Nabralo se je nazadnje precej dokazov, tako da so tudi največji neradoverniki jeli omahovati in verjeti, da je Domen graščakov nezakonski sin.
Berač Urh iz Kostela, sicer zmerom jako beseden, ni govori! pri tem posvetovanju nič. Samo enkrat, ko je Jurc dejal: .lego ne verjamem," se je zosmejal glasno, skoraj odurno. Precej potem je vstal, šel k dekličem, ki so imele Anko v sredi, in jli pošepetal na uho: .Anka, ali verjameš? Le verjemi, le, res je jaz vem. Sova mu je oče, a domov ga ne bo več, reveža." Potem je zopet šel v svoj kot k malhi in eitram. Anka pa se izmuzne iz hiše. Kam? Ali jokat? Ne ve se.
Bilo je že pozno v noč. Možje so bili že odskočili od prvega pogovora, dasiravno je bil važen, matere so si bite že marsikatj povedale s prekrižanima rokama pod pazduho, dekleta že veliko našepetale in nekaj pesmic izpele. Mar-
Navadno se lepe zgodbe začenjajo takole: nekoč v davnih, davnih časih je živel kralj. .. Tale zgodba, ki jo bom zdaj povedal, pa se začenja s prijetno pesmico, kjer je pod notami zapisano tako besedilo:
7*<!7w zg /?/et?o??:, pred dvorišče??:
včergj M je dirertdgj.'
žerdi se je s straš?M7W vriščerr?
?r?^/i ???iše^ dfo^ed^j.
Mokedaj je bil miš, ali točneje mišek, ki je stanoval v bližnji luknji in je poleg svoje rojstne luknje na vsem mišjem svetu imel rad še luknje v siru, če kajpak sira samega še posebej ne omenjamo. Ta Mokedaj je bil, najsi sicer majhen, kar pravšen fant: nobena mačka, ne naša ne sosedova, ga ni ulovila, pa jima je pogosto iz svoje luknje strgal korenček. To pa je znal res imenitno. Štrk, štrk, frk, frk, krc! A ko je Mokedaj z velikim uspehom končal osnovno mišjo Šolo, pa še potem srednjo strokovno mišjo šolo — tiste, ki v tej šoli padejo, pohopsa mačka ali umro od strupa — ko je torej Mokedaj odrastel šolskim klopem, je postal zrel in velik, velik in zrel. Kar je res, je res. Njegova mati, skrbna kot je bila, ga je poklicala in mu rekla: Sedaj ali nikoli, Mokedaj, oženi se, pa bosta mir in sir pri hiši. Vedi namreč: v dvoje je lepše tako človeku kot mišim.
In poslušni sinko je rekel svoj skromni: Da.
Zasukal je Mokedaj levi brk in si pogladil desnega, zvil je repek kot kakšen zamišljen mačkon in potuhtal: kar reče mama, bo najbrž držalo, saj mama vse ume in vse razume. To pa pomeni, da se oženim.
Oblekel se je v paradno obleko, obul gizdalinske škorenjčke in šel na mišjo promenado. Enkrat doli, enkrat okoli in Mokedaj si nevesto izvoli: Ta ali nobena bo moja žena! In pripravili so veliko svatbo. Napekli so sladkih pogač, pripeljali moke in sira pa sladke medice, naročili godbe, bobne in brenkala, povabili svate pred spoštovanim županom sta Mokedaj in njegova lepa nevesta — vse neveste, če še ne veste, so lepe — pred županom sta torej oba rekla obločno in točno svoj: Da. In potem .. .
Tarn za MfuoTT?, pred dvorišče??:
včeraj M je dire?:daj.'
žend se je s straš?::'??: vrišče??:
??:%/: ??MŠc^ Mo&edaj.
Af?:ogo svatov se je zš?ra/o,
??:?!ogo svatov z vse/? stra?:i, vse je pi/o :?: p/esa/o Z?og?r:e res do poi?toči.
Da ne boste še posebej ugibali, kdo vse je bil na tej Mokedajevi svatbi, naj vam, kakor ne smem, povem. Pripeljali so se z avtomobili in romobili, kolesi in peresi, karavelami in ma-relami, prijahali na konjih in oslih ter priromali peš svati od vseh strani: čriček iz bližnje vasi, oblečen v pražnje z rdečo kravato, murn s frakom, črnim ž zeleno pozlato, gizdava kobilica in z njo obilica muh, mušic, mušjih kraljic, pajkov s križi kakor tistih brez njih in nad vsemi, lahek ko dih, kot prijeten večer, kačji pastir.
TOME PAVČEK
Svatba
Toda nikar ne mislite, da so bili to edini svatje. Bilo jih je še mnogo in še mnogo in še dosti več. Za celo ohcet. Recimo, bili so še: vodni krmarji komarji, žabe, klepetave babe, in pa jež. Ta je zadnji, da pri priči, tega, ki ne verjame, napiči. Kakor veste, so bodice ježa ostre in resnicoljubne. Torej:
N?:ogo svdtov se je z/?r<t/o,
??:?:ogo svatov z vse/? sira?::', vse je pdo :?: p/esa/o Z?og??:e res do podtočk
A*o pa podtoč je odhda, se je dražba razgabda :?: zaspa/ je Af obeda j, da ?:: ?::t: vede/ hdaj.
Saj razumete. Polnoč je tista ura, ko je treba celo ponočnjaku spat, sicer ga luna nosi. Tako so torej odšli Vsi svatje in je ostal Mokedaj sam, čisto sam, če seveda njegove neveste ne štejemo. In kaj je početi takole samemu samcatemu z nevesto na svetu? Nič. Preprosto nič. Zaspi, kot pravi pesem, zaspi nekje pod rimsko cesto, pod zvezdami in luno, sam, vendar objet z nevesto. In tako je včeraj zaspal tudi Mokedaj, da ni niti vedel kdaj.
D%?:M ze/?%, M??to ze/?g, ves je pKSt :?: ?:eprespg?t, č%d?to b/ed<t je ?:evest%, s/ed??j: svet ?t% s?wrt bo/c?:.
Katastrofa! Katastrofa! Vsaka strofa — katastrofa! To, kar se danes godi z Mokedajem, z njim in mimo njega, je resnično strašno. Pod očmi mu zevajo črni kolobarji, brki, ti imenitni črni brki, ponosno stoječi ko dvignjene
helebarde, vise klavrno ko zmočeno melo, ko žalostna zastava predaje, da prav tako. In repek! Tisti navihani in privihani in zavihani repek, zvit ko pred šivanko nit, je zdaj kakor navadna vsakdanja vezalka za čevlje. Usta — široko odprta, zehajo, zehajo in še enkrat zehajo. Vse pa, kar se lahko sliši, je samo: Joj, uboge miši, kadar imajo mačka! Kajti tedaj —
A/iseb zeb<2, M??:o zebe, ves je pMst :'?: tteprespt??:,
ČMd?to b/et/g je ?:evest<%, s/ed?:j: svat wa s??:rt bo/a?:/
To pa je od tega, na uho kajpak, od tega, ker se je izkazalo takoj, ko je ura odbila dvanajst udarcev, da je bilo na svatbi nekaj preveč kozarcev, preveč medice, sladice, vodice, žga-njice za male sodčke in prazne želodčke, pa so —
?uabe ?:oge po/o??:;7e, bo so se do??tov va/:7e, pajb: Tt^eže za??:eša/Z :?: bottMt-j: v /ažo pa/:,
bjer so žabe pozaspa/e, ber ?:a svetb: so reg/a/e, še/e ob os??::/? se zbadi/e — vse so šo/o za?7:ad:7e.
In pomislite, kako je ubogim žabam brez šole. Mar niso ostale zato vse življenje samo neuke žabe? Nič več niso znale kot samo rega, rega in kvak, kvak, pa čeprav je na svetu — in celo v luži — še toliko drugih, na tisoče drugih stvari, ne samo rega in kvak. Da omenim vsaj katero od njih: na primer glasbene pravljice ki jih poje bogvekdo, ali pa košati oblak, ki plava zunaj čez vrtiljak in čez nebo ter pravi tako:
č&Kb te zgodbe p% je t%b; bdor se že?::, je bedab.
77:b je b:7 ?:%š A7obed%j.
F te??: je ?MŠe zgodbe br^j.
NE2A MAURER
Luna moja žoga
LUNA, LUMA, GLEJ RAKETO!
V!U, V!U, JAZ TE BOM UJEL,
MA RAKETO TE PRIVEZAL )M S SEBOJ DOMOV TE VZEL!
PA BOŠ MOJA SVETLA ŽOGA. SKAČI, ŽOGA DO MEBA!
VSAKA SE M! JE ZGUB!LA,
T! PA M! ME BOŠ UŠLA!
ČE SE SKRIJEŠ POD OMARO, SVETEL BO MAJMAMJŠ! KOT,
ČE PA V MLAKO Mi POBEGNEŠ, ZAREGLJAL BO ŽABJ) ROD:
.REGA, REGA, GLEJTE, LUMA K MAM PRiŠLA JE P!T VODO!"
JAZ PA REČEM: .HVALA LEPA, DA POVEDALE STE TO!"
Dogodka, k) vam ga bom zdajle opisal, se bom spominjal, dokler bom živ. Šlo je za življenje. Na srečo se je vse dobro končalo.
Nekega dne, ko ni bilo nobenega doma, sem se odpravil na krajši potep. Objestno sem skakljal po sosedovem vrtu, ko sem nenadoma opazil, da mi iz neke luknje dolg deževnik kaže osle.
Fant, kako me je pogrelo! Takšna predrznost! Umazana glista se norčuje iz letalca prvega razreda! Besem sem se zapodil proti izzivaču in mu poln ogorčenja jezno zabrusil: .Kdo pa misliš, da si, kaj?!" Potem sem ga z vso silo kvasni). Deževnik pa v smeh, češ, da ga moj kljun strašno žgečka.
Tedaj mi je bilo vsega dovolj.
.Reva, le počakaj!" sem si rekel in kri mi je znova bušnila v glavo. .Izvlečem te iz tiste črne luknje in ti jih naložim, da boš pomnil!" Zgrabil sem ga za vrat,
najpametneje ravna, če kar se da hitro popusti. .Vdam se," je zajavkal ves preplašen, spusti me!"
To mi je zadostovalo. Odprl
Vrabček in deževnik
(Zapiski veselega vrabčka)
se krepko uprl na obe nogi in vlekel, vlekel, vlekel.
Od silnega napora sem bil ves poten. Deževnik je postajal vedno daljši in v sredini vse bolj bled in tenak. Zato je v svoji puhli rožnati bulici kmalu prišel do koristnega spoznanja, da se lahko vsak hip pretrga, če bo šlo to tako naprej. Sprevidel je, da
sem kljun, ki se ga je že loteval krč, si poravnal našopirjeno perje in po zasluženi zmagi samozavestno odkorakal proti jablani. Od samega veselijo in zaradi tolikšnega zmagoslavja sem povsem pozabil na previdnost, ki nam jo je dobri letalni učitelj tako toplo priporočal.
Naenkrat je od nekod priletel
oster kamen, za njim še eden in še eden. Komaij sem se rešit na staro drevo in se trepetajoč po vsem telesu skril za debelo vejo.
Ko sem za hip poškilil Izza zelenega lista, sem 'imel kaj videti in slišati! Starejši mož je stresal za uho nekega paglavca in na ves glas vpil: .Grdavš! Te ni sram, da s kamni pobijaš nedolžne ptičke, kaj?!" Istočasno je zamahnil s težko roko in mu prisolil par zvenečih klotut.
Deček je tuleč zbežal z vrta, jaz pa sem odlrfotal domov, kjer sevedai o vsem tem nisem črhnil niti besedice. Bal sem se očetovega kljuna. Tokrat bi prav gotovo zaslužil, da bi me skrbni oče nekajkrat krepko bucnil. Kadar pa oče kavsne, zares ni šala!
sikdo, ki je imel drugi dan zgodaj vstati, se je jel meniti, da bi bito dobro domov pogledati.
Odpro se vrata in v hišo stopi Špilkin Jožek, dolg, suhoten mož. Na rami prinese navezano culo, nataknjeno na vatel; iz cule so gledale tri pedi dolge škarje, železno krojaško gladilo in pol hleba zmesnega kruha, ki ga je bi! ravno za urezanico od dela dobil. Vse to je že samo pričalo, katerega rokodelstva je Jožek; samo raztrgane hlače dopetače in luknjasta kamižola, da ne štejemo brezpod-platnih čevljev, bi bile morda neznanca motile, da bi ga bil rajši nekovim drugim, vedno potujočim ljudem kakor pa krojačem prišteval. To pa je bilo samo zato tako, ker Špilkin Jožek ni mogel videti žganija.
.Dober večer vam bog daj!" reče prihajalec.
.Od kod pa ti prideš, Jožek?" ga vpraša eden kmetov.
.Gorle v Grivec sem bil šel troje hlače urezat in staknit; nocoj sem došit, in ker sem slišal, da imate nekaj mrtvega, sem stopi! k vam noter." Rekši, vzame oljkovo vejico, pokropi z blagoslovljeno vodo mrliča, naredi strašno velik križ in zopet na glavo natakne sneden in stlačen slamnik.
.Hoj, kaj si tudi ti tukaj, Urh? Dolgo te ni bilo videti," ogovori najprvo Urha.
.Tudi. Jaz sem povsod ko blato na cesti," reče berač.
.Ej, midva sva tiča," govori Jožek, .kakor dva stara lonca, oba počena; nobeden ne drži ni zelja ni kisle repe; za drugega nisva, kakor da bi zvezal 'in zbil oba in naju vrgel čez plot. — Pa kaj sem hotel že povedati? Veste kaj novega, možje?!*
.Domen je ušel biričem."
Te besede so napravile veliko hruma po izbi. Vsi so se zavzeli, vendar niso vseh enake misli sprehajale. Tisti, ki so verjeli, da bi morda res bil Sovov sin in da ga je lastni oče spravljal v vojake, so mu iz srca privoščili, da je
ušel. Oni pa, ki so bili sami med lovci, so se malo bali, da ne bi zdaj Domen vsakemu posebej povrnil hudo s hudim. Na poseben način je praznoval berač Urh to veselo novico. Ko je slišal Jožkovo poročilo, je skočil pokonci, pograbil citre 'in jel namiljeno napletati in neko nič ali bogve kaj povedajočo pesem peti:
Nejo, Z?oj/?oj/
Vo/& ;r?M /oj/
Zv/:?: /:s:'c<z :??M ??:<zIč:co/
Kaj je hotel povedati s tem, tega ni nihče umel. Ko se je beračevo veselje nekoliko poleglo, jamejo krojača po-praševati, kako je to bilo.
.Jaz sam ne zapopadem, ne gre mi v betico, kako jim jo je upeljal," je pripovedoval Špilkin Jožek. .Takole proti mraku je bilo, ravno šivanko sem vdeval, ko mi je Bolte, tisti cunjar, prišel naravnost od tam. Ta je vse videl. Štirje so ga imeli gnati v Ljubljano dobro vklenjenega, za palce zvezanega na hrbtu. Gori pri Tonetu so pa pred vrati pili, osliči, Domna pa imeli pred seboj. Slonela je ravno nabru-šena kosa za rezanje slame na zidu. Domen, fant od samega vraga — kaj jaz vem, kako je delat — je prišel do kose in resk! si odreže palec."
,Je že res, ker je bit za palce zvezan," razlaga eden.
.Kaj je bito potlej?" vpraša drugi in se primakne bliže.
.Kaj?" povzame krPjač, .le poslušajte me! Še s krvavo pestjo potolče prvega biriča, dobi neko krepe! v roke in drevi vse tri po travniku kakor pse v sušcu mesecu. Cunjar Bolte je dejal: .Primajduha, da nisem še takega človeka videl in slišal ne o takem, dasi sem že dolgo na svetu.' Kaj menite, to ni kaj takega, kar vsaka baba pove, če si človek odreže palec z lastne roke meni nič tebi nič, ko bi gor po-
gledal, in potlej še enega biriča na tla pobije, tri pa podi ko hudič coprnice s Kleka."
,To ti je sam zlomek," odkima eden.
.Jaz sem vedel, da mu ga ni para za moč in zvijačo," reče Jurec.
.Kje je neki zdajle?" spregovori ženica izza peči.
.Gotovo še ne ve, da mu je mati umrla, da zdaj sosedje vasujejo prti mrtvi," dostavi druga mati.
.Ubožec, meni se smili. Kako mu bo hudo!" reče tretja z obrazom in glasom na jok.
Vse te izreke milovanja ali začudenja je prestrige) klic mladega dečka, ki je, kazaje na okno, pocukal svojega očeta za rokav in dejal: .Lejte, oče, nekdo skozi okno gleda v hišo." Vsi se obrnejo tjakaj. Res je nekdo slonel na oknu in si prizadeval razgledati družbo v izbi. Kdo je, to se ni dalo v temi razločiti, zaslanjal je pa mesečino tako, da ga je lahko vsak zagledal.
.Noter pridi kropit, ako si pošten, kaj bi zijal v ljudska usta od strani!" reče gospodar Jurec glasno in štirje mladeniči skočijo ven pogledat, kdo je človek, ki si ne upa ali noče naravnost v hišo. V trenutju pa pridejo nazaj in z njimi še nekdo.
.Domen!" zavpijejo vsi, eni veseli, drugi ostrmeli.
.Ne zamerite, Jurčev oče," reče prišlek, .klicati ste me sami v hišo. Po povedite mi, ali ni moje matere pri vas, gori na hribcu sem jih iskal, pa jih ni."
.O, za boga in sveto pomagalko, božjo devico!" vzdihne stara ženska, Jejte si, nič še ne ve."
.Tukaj je mati, tukaj!" pravi Jurec, resnobno prikimaje.
V tem hipu pa je bil Domen zapazil mrtvaški oder in — o groza in strah! — svojo staro, malo spoštovalo in vendar goreče ljubljeno mater gori z bledim, mrtvim licem.
/D%/je v pr:Z?ot/?:j: Itfi?:/&:)
Ohranjena skrivnost
Dolgo sta sedeia v avtu, parkiranem ob jezeru. Ljubila sta se. Toda ena je želela nekaj drugega, nekaj samo njunega — veliko skupno skrivnost. Stopila je iz avtomobila, se slekla in zaplavala po jezeru. Earl je stekel za njo... V vodi nista ostala dolgo. Bilo je hladno.
Ko se je vrnila v avto, je Earl že sedel na sprednjem sedežu, v hlačkah in majici. Sedla je poleg njega 'n ga začeta poljubljati. Mokri lasje so !?i močili obleko na hrbtu.
Močan pramen svetlobe je osvetli avto. Zdrznila sta se in zagledala policaja.
— Ven iz ovtomobiia! Oba!
Earl je prvi stopil ven. Drgeta! je, ker je bil še vedno moker in mu je bito hladno. Policaj je zahteval vozniško dovoljenje. Earl mu ga je dal.
— Kriva sta oba, ker sta kršila Pravila o morali na javnem kraju. Kazen za to je petnajst dolarjev. Aii imata denar?
— Nimam ga sedaj, — ije rekel Earl. Dobil ga bom ... samo prosim . ..
— Nič takega nisva delala, česar ne bi smela, — je reklo dekle. Sicer pa ste lahko sami videli ...
— Earl, poslušaj, — jo je prekinil policaj. — Če hočeš delati take stvari kot odrasli, moraš tudi plačevati kazni tako kot odrasli ... Pojdita sedaj!
Ko sta se končno odpeljala, je Policaj še vedno stal tam. Nikjer v bližini pa nista opaztila motornega kolesa niti policijskega avtomobila. To se jima je zdelo čudno.
— Pustil sem se zmesti, — je rekel Eorl. — Pravzaprav pa sploh nisva kršila nobenih moralnih načel...
Dekle je bilo prestrašeno.
— Naj bo kakorkoli že, spustil naju je ...
— Vzel pa je moj naslov. Ve, kdo sem. In ti veš, kakšni so moji domači. Če jim pride kaj na ušesa ...
— Earl... jaz sem si želela samo nekaj... nekaj, kar bi bilo samo najino ... najina skrivnost...
— In sedalj se ti je želja izpolnilo.
— Ljubim te . .. poljubila ga ije m stopila v hišo.
Njena mati je takoj opazila, da 'ma mokre lase.
— Koj si pa delala, Gerry? Lase 'maš mokre.
— Zakaj pa potem še oklevaš? — Rekla je to zelo resno.
— Ker bi tako vsi zvedeli za to stvar.
— Ljubiš me, kajne? Nehajva misliti na tega policaja!
— Sc(j sem ti to že stokrat povedal. Seveda te imam rad! Samo če bo tudi policaj pozabil na naju.
Toda policaj ni prenehal misliti nanju. Poklica! je Gerry po telefonu in ji rekel, naj pride pred hišo.
DOMtSUCE
Kdor hoče visoko zadeti, mora tud! više streljati. Dober je domek, tudi če ga ni več kot za en bobek. Ljubezen je najpopolnejše vseh čustev.
Nemogoče je na tem svetu stati pokonci, ne da bi se kdaj pripogniti.
Človek mora izbrati med ijubeznijo in poznavanjem žensk.
Svoje misli vsiljevati drugim ni le nesramno, ampak tudi nespametno. Resnična ljubezen je močnejša od prijateljstva, ker razen vsega ostalega vsebuje tudi prijateljstvo. Kadar se ženska zaljubi, ljubi svojega ljubimca; pozneje vedno le ljubezen.
Moški ima telo, ženska pa ima ramena, prsi, roke in bedra.
Ljubiti pomeni, imeti v rokah plamenico za vsa pota.
Ljubezen je kot drevo: nagiblje se samo od sebe, razpreda svoje korenine globoko v vse naše bitje in pogosto še zeleni v srcu, ki je razbito.
Gospodinja pridna tri ogie podpira.
Ljubezen je tisto, kar iz nje naredimo: vse ali nič. Dolžnost je lažja od peresca in težja od gore.
Čakal jo je v avtu. Odpeljal jo je v kavarnico zunaj mesta. Povedat ji je, da mu je ime Edd Granan in da se ukvarja s problemi mladih. Ugotovita 'je, da ve, da živi sama z materjo. Vrnila sta se pred njuno hišo. Hotela je že odiiM, ko se ji je približat in ji položit roko na koleno. Okamenela ije in ni mogla reči niti besedice.
— Zelo ste lepi ... Le kaj vam lahko da tak fant, kot je Earl? Pravo srečo vam lahko da samo pravi moški ... Niste več otrok, kajne? Imate že malo izkušenj — Daljfe, recite, da sem vam vsaj malo simpatičen!
— Da, — je zamrmrala, čeprav to ni bilo res. Prav tako pa tudi ni imela izkušenj, kot je mislil policaj. Naenkrat se ije spomnila, da bo morala materi povedati, kje je bila. To ji je dalo moč, da je hitro odprla vrata avtomobila 'in stekla ven.
Mati je opazita, da nekaj ni v redu z njo, pa je vseeno molčala. Gerry je po večerji našla izgovor, da je lahko šla ven. Vzela jo avlo in se odpeljala na posestvo, kjer so živeli Earlov! starši. Telefonirata mu je, naj jo počaka. Počaka! jo je pred hišo.
— Stopi v avto.
— Zelo malo časa Imam. imamo obisk.
Gerry mu je povedala, kaj je doživela s policajem.
— Earl, pomagati mi moraš. Prosim te, pomagaj mi!
— Kako? S tem bi stvar samo še poslabšal. Poslušaj, Gerry, moja stara mama ije v testamentu napisala tudi posebno določilo. Če bi kdo imel kakšno pripombo k mojemu vedenju ali k moji morali, bi izgubi) pravico do dedovanja. Tedaj se ne bi mogla poročiti. Ne bi bila smeta priti sem. — Stopil je iz avtomobila. — Ali ne razumeš, Gerry? Še vedno sva otroka in ne bi smela tako...
Gerry je razumela. Niti pomislila ni, da dela kaj slabega. Hotela je samo, da bi imela skupno skrivnost. Sedaj pa to ni bMo več podobno skrivnosti. Pozdravila je Earla in se odpeljala domov.
Komaj se je vrnila, že je pozvonil telefon. Policaj Edd Granan ji Ije sporočil, da jo bo čakal na bregu jezera, tam kjer jo je prvič videl.
Dragi naši rojaki na Koroškem,
odsiej boste iahko kupovati VSE BLAGO
# ZA DOM iN DRUŽtNO,
@ ZA GOSPOD! NJSTVO in
^ ZA ŠPORT TER REKREACiJO
v moderni siovenski veiehiagovnici
NA RAVNAH NA KOROŠKEM je biia 15. OKTOBRA 1975 odprta NOVA !N SODOBNA VELEBLAGOVN!CA

nama
VABiMO VAS,
DA NAS OBtŠČETE
!N DA POSTANETE NAŠ KUPEC
@ V VELEBLAGOVN!C!
@ BO NA VOLJO
& TUD! MENJALN!CA ZA TUJO VALUTO
Morala je oditi z doma. Ta policaj je pomenil nevarnost za njene načrte z Earlom.
K jezercu je prišla z malo zamude. Nikjer ni bilo nikogar. Noč je bila temna, brez mesečine. Morda pa si je policaj premislit? Stopila je iz avta in do majhnega' pristana. Na enkrat je začutila, da se ji nekdo bliža izza hrbta. Obrnila se je. Bil je on. Ni mu sicer videla obraza, toda spoznala je njegov smeh. Dal ji je roke na ramena, petem pa je segel po njenih prsih. Zdrznila se je. Bala se ga je.
— Domov moram! Obljubila sem mami, da ne bom ostala dolgo.
Niti slišal ni, kaj je rekla. Še tesneje jo je objel.
— Pusti me, slabo mi je!
— Saj sta to delala tud! s tistim fantom, saj vem.
Bil je jezen. Priitisnll je svoja usta na njena. Ko je zaječala, je mislil, da iz zadovoljstva.
— Saj sem vam rekel, da posku-
site, kako je to s pravim moškim. Pojdiva v avto!
Njegov objem je malo popustil. Izkoristila je to priložnost in zbežala. Skočila je v čoln in prijela zo veslo. Toda policaj je skočil za njo.
— Mislil sem, da ste dobro dekle. Sedaj pa vam bom pokazal, kaj hočem od vas.
Gerry je stekla na drugi konec čolna. Čoln se je zamajal in padla je v vodo, medtem ko jo je on še vedno držal za bluzo. Brcnila ga je in pri tem izgubila čevlje. Moški se je utapljal nekaj metrov od nje. Spoznala je, da se ne bo mogel rešiti, ker je imel čevlje še vedno na nogah. Hlastal je za zrakom In končno ostal pod vodo.
Lahko bi mu pomagata, saj je bila odlična plavalka. Toda obrnila se je in odplavala na drugo stran, proti obali.
Ko je izplavala, je bilo jezero že popolnoma mirno. Na njegovem dnu so ostali samo neni čevlji — simbol njene nedotakljive skrivnosti.

— Kopala sem se.
— Saj nisi vzela kopalne obleke s seboj. Videla sem. Zakaj tažeš?
— Dobro, lažem. Padla sem v jezero. Nisem ti hotela tega pove-cfafi, ker misliš, da sem še vedno otrok.
Mat! je odnehala. Gerry pa je odšla v svojo sobo. Bila je preplašena in brez vsakega poguma. Z Eorlyjem sta že naredila načrte za bodočnost. In če jima jih sedaj kaj Prekriža . ..
Prihodnjega dne jo je Earl čaka! Pred šolo. Povedala mu je:
— Danes zjutraj me je tisti policaj čakal pred hišo.
— AH tisti od včeraj? Katj je hotel?
— Rekel mi je, naj se te izogibam, drugače bam imela sitnosti.
— In kaj ga to briga? — Earl je bil videti v skrbeh.
— Povedala sem mu, da sva zaročena, pa mi to naredilo nanj nobenega vtisa.
— Posluša);,, Gerry, sedaj imam delo in ne morem s teboj.
— Pa te vendar ni strah tega Policaja!
— Ne. Imam celo dva strica, ki sla zvezna sodnika. Lahko bi dosegel, da bi ga odslovili od policije.
nekje je bil požrl strup. Vso noč ga je ljubkovala
Polagala je opeke potrpežljivo in previdno, pri tem je bila prav tako zavzeta, kot če bi likala občutljive zavese ali čistila dragoceno staro pohištvo. Zid med njima je dosegel že več kot meter višine. Obstala je, ko je prišla do konca vrste. Nasmehnila se mu je, on pa je nepremično sedel v gugalniku.
—	Dragi, saj veš, zakaj počnem to, ali ne?
Prikimal je. Zgoraj je starinska ura odbila tri,
pa je skoraj ni slišal. Čas zanj ni pomenil nič.
—	V tvoje dobro bo, dragi! Hočem te obvarovati neprijetnosti. Nikoli ne bi privolila v to, če ne bi bila prepričana, da bo dobro zate.
Vedel je, da govori resnico, da je bilo dobro zanj vse tisto, kar je govorila in delala celih petdeset let.
—	Dragi, ti je udobno?
Spet je prikimal.
—	Bodi potrpežljiv. Saj ne bo trajalo dolgo.
Spet se je lotila zidanja. Naložila je na zid
plast malte in potem nanjo previdno spet opeko za opeko. Bila je to majhna vdolbina v kleti njune kmečke hiše, globoka največ meter in pol in prav toliko visoka. Delo ji je šlo hitro od rok.
Moral bi ji pomagati, toda v vseh teh letih se je navadil, da je delala zanj in to ga ni motilo.
Zato je sedel v gugalniku, se gugal in sploh ni mislil na svoja leta in starost.
—	Dragi, — morala je stopiti na prste, da ga je videla čez zid. — Počivati moraš in ne sme te skrbeti. Še dve vrsti in vsega bo konec.
Hotel se je pogovoriti z njo, ji kaj povedati, toda stare, običajne besede so se mu zdeie nesmiselne in odveč.
—	Takole bo seveda bolje, — je nadaljevala. — Hočem reči, zdaj ko so ti potrdili, da je vse
res, nima pomena sedeti in čakati, da bo človek znorel od bolečin. Ali ni tako, dragi?
Po kratkem omahovanju ji je spet prikimal.
Čutila je njegovo omahovanje.
— Kaj ti je zdaj? Ali se sinoči nisva dogovorila, da je tako najboljše?
Njemu se je zdelo, da je bil ta sinoči pred milijon leti. Takrat sta se, ko sta pila čaj iz tankih
Zid
porcelanastih skodelic, ki jih je uporabljala le ob najbolj svečanih priložnostih, pogovarjala objektivno, pametno, logično in sta se končno tudi tako dogovorila. Vedno sta se v vsem strinjala. Kaj je potem čudno, če sta bila prepričana, da je življenje ob trpljenju nesmiselno?
— Takole bo zelo preprosto, — njen glas je odmeval v tesnem prostoru. — Ko bom zazidala odprtino do vrha, bo treba samo leči in kmalu bo zmanjkalo zraka, zamenjal ga bo spanec. Brez strahu, brez bolečin! Samo hiter, globok spanec!
Seveda so bile tudi še druge možnosti. Pištola, recimo! Pogovarjala sta se tudi o tem, pa ona ni bila za to. Življenje se mora končati tako, kot se je začelo, ne z neprijetnim strelom, temveč v kratkem boju za zrak in morda s slabotnim krikom.
Bil je še strup, pa ga nihče ni omenil. Imela sta poslušnega psa Jacka. Nikoli nista pozabila, kako se je nekega večera vrnil domov, komaj je vlekel noge za sabo. Iz gobca mu je silila pena,
v njegovem trpljenju. Jackie je izdihnil ob zori, v njenem naročju. Oba sta se tega spominjala in zato o strupu nista govorila ...
Za hip je obstala, samo toliko, da si je obrisala očala.
—	Veš, dragi, saj se ne ločujeva za vedno. Vedno bova skunaj, tako kot si ti včasih po kosilu legel, da bi malo zaspal. Jaz sem ostala v kuhinji. Nisem te videla, toda vedela sem, da si tu. Tako iep občutek je bil to.
Gledal jo je, ko je polagala še zadnje opeke, prav tako previdno kot v začetku. Potem je njena postava povsem izginila za novim, visokim zidom. Samo še ena vrsta opek.
Ko je ostal prostor le še za eno samo opeko, mu je zaklicala:
—	Zbogom, dragi! Ne misli na to. Spomni se prejšnjih čudovitih dni, lepih stvari, čudovitih do-goakov. Čas bo hitro minil. ..
Slišal je udarec kladiva, s katerim je tolkla po zadnji opeki in hermetično zaprla luknjo. Potem je bilo vse tiho. Ostal je samo zid. In nič več.
Naslonil se je nazaj. Zaprl je oči in se poskušal vrniti v preteklost. Spomni! se je pomladanskega popoldneva, petje ptic, sončne livade in vročili ustnic, ki jih je poljubil. Spominjal se je tega, toda čas je storil svoje, zdelo se mu je, da to niso njegovi spomiini.
Zbudila ga je ura. Težko se je prebujal. Potreboval je precej časa, da je odprl oči. Pogled mu je zdrknil na zid. Čudno, ni se mu zde! tako temen. Spominjal ga je na vrtno ograjo, ki je varovala njegovo ljubezen pred radovednimi pogledi.
Obrisal si je oči, vstal iz gugalnika in stopil po stopnicah v kuhinjo. Bil je čas, da pripravi večerjo zase!
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, 18. 10.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.45 De-že!ni razgtedi — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.50 Lepa domovina — 11.05 Kmetijska oddaja — 11.30 Lepi giasovi, priijubijene meiodije —
14.00	Voščita — 15.00 Koroški roman — 15.30 Ura pesmi — 17.10 Pisano sobotno popotdne — 18.00 De-ietni razgtedi — 18.15 Tetetonski pogovor z intendantom Mestnega gtedatišča — 19.07 šport in gtasba —
20.05	Koncert po ietjah po tetefonu* — 22.20 Piesna gtasba po naročitu.
NEDEUA, 19. 10.: 6.10 tgra na orgte — 6.35 Koračnice — 7.35 Veseto nedetjsko jutro — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z gtasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopotdanski koncert — 12.03 Za avtomobitiste — 13.05 Govori dežetni gtavar
LJUBLJANA
SOBOTA, 18. 10.: 4.50 Dobro jutro — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Gtasba vam pripoveduje — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Sedem dni na radiu — 12.10 Godata v ritmu — 12.50 Vptivi sitaie na kakovost mteka — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 16.45 S knjižnega trga — 17.20 Gremo v kino — 18.05 Naš gost — 18.20 Sobotni gtasbeni omnibus — 19.40 Ljubtjanski jazz ansambet.
—	20.00 Radijski radar — 21.15 Za prijetno razvedrito
—	21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden.
NEDEUA, 19. 10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.00 Nedetjska jutranja kronika — 7.30 Za kmetijske proizvajatce — 8.07 Radijska igra za otroke
Wagner — 13.15 tz Mestnega gtedatišča — 14.30 Voščita — 16.00 Radijska igra — 17.05 Vesetite se živ-tjenja — 18.00 Dezetni razgtedi — 18.15 Koroški razgovor — 18.30 Koncert tjudskih pesmi — 19.00 Nedetjski šport — 19.30 Mati večerni koncert — 20.05 Avstrijska ra!tye — 21.30 Satirični tedenski magazin.
PONEDEUEK, 20. 10.: 6.05 Jutranja metodija — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Oddaja za starejše tjudi — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Pesmi in ptesi iz Predartske — 10.00 Zabavna gtasba — 11.05 tz de-iete za dežeto — 14.30 Vojaška godba — 14.45 Knjižni kotiček — 15.00 Venček metodij za popotdan —
16.00	Radijska igra za otroke — 16.45 O mtadinskih knjigah — 17.10 Ljudska gtasba iz Koroške — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgtedi — 19.07 Metodije za vsak tetnik —
20.05	Radijska igra — 21.05 Večno mtadi humor — 21.30 Udar na udar.
TOREK, 21. 10.: 6.00 Jutranja tetovadba — 8.05 Za ženo — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Dežeta ob Dravi
—	10.00 Zabavna gtasba — 11.05 Kmetijska oddaja
—	14.30 Koroška pesem — 15.00 Venček metodij —
16.00	Srečanje narodov: 30 tet OZN — 16.30 Zakaj težave z domačimi natogami — 17.56 Oddaja detav-ske zbornice — 19.07 Ljudske viže — 20.05 Zveneča atpska dežeta — 21.00 Kutturno omizje.
SREDA, 22. 10.: 6.05 Jutranja metodija — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Za ženo — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Ljudska gtasba iz Gradiščanske — 11.05 Kmetijska oddaja — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Koroška domovinska kronika — 15.00 Venček metodij — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavorni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice
—	18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Zborovsko petje iz Avstrije — 19.30 Za prijatetja ptanin — 20.05 Koncert ljudskih pesmi — 21.00 Onkraj meje: Srečanje s sosedi — 21.30 Kriminatna igra.
ČETRTEK, 25. 10.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.45 Dežetni razgtedi — 8.05 Za ženo — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Ljudska gtasba v Cetovcu pred 150 teti — 11.05 Kmetijska oddaja — 14.45 Živa pokrajina — 15.00 Venček metodij — 16.00 Otroci detajo spored za otroke
—	17.10 Operetne metodije — 17.56 Oddaja sindikatne zveze — 19.07 Godba na pihata — 20.05 Koroški hišni kotedar — 21.00 Ljudstvo in domovina.
PETEK, 24. 10.: 6.05 Jutranja metodija — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Za ženo — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Ljudska gtasba iz Avstrije — 11.05 tz de-žete za dežeto —- 14.45 Zabeteženo na koroških cestah — 15.00 Venček metodij — 16.00 Za najmtajše — 16.15 Mtadinska oddaja — 17.10 Gtasba za konec tedna — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Robert Stotz dirigira — 20.05 Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 18. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 19. 10.: 705 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDEUEK. 20. 10.: 13.45 Dnevnik — Domače pesmi
—	Donašnja književnost v nemškem jeziku.
TOREK, 21. 10.: 9.50 Land an der Drau — Dežeta ob
Dravi — 13.45 Dnevnik — šport — Otroci, postušajte.
SREDA. 22. 10.: 13.45 Dnevnik — Sprehodi v naravo.
ČETRTEK, 23. 10.: 13.45 Dnevnik — tz kutturnega živ-tjenja koroških Stovencev.
PETEK. 24. 10.: 13.45 Dnevnik — Douta po Rijeci.
—	8.53 Sktadbe za mtadino — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.10 Nedetjska reportaža — 11.30 Voščita — 14.00 Nedetjsko popotdne
—	17.50 Radijska igra — 19.40 Gtasbene razgtednice
—	20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Jugostovanski umetniki pred mikrofonom — 23.05 Simon Jenko: Obrazi — 23.15 V tučeh semaforjev.
PONEDEUEK, 20. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.40 Mati vokatni ansambti in sotisti — 10.15 Kdaj, kam, kako — 11.05 Za tjubitetje ansambetske in sotistične gtasbe — 12.10 Vetiki revijski orkestri — 12.30 Pri-detovanje motovitca — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.45 Vrtitjak — 17.20 Koncert po žetjah po-stušatcev — 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 18.20 Ob iahki gtasbi — 19.40 Z ansambtom Jožeta Krežeta — 20.00 če bi gtobus zaigrat — 20.30 Ti in opera — 22.20 Popevke iz jugostovanskih studiev — 25.15 Za tjubitetje jazza.
TOREK, 21. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.30 tz gtasbenih šot — 10.45 Turistični
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev goveda za Korožko in Vzh. Tiroisko priredi v torek 21. oktobra 1975 z pričetkom ob 11. uri v Lienzu sejem piemen-skega goveda. Za sejem je prijavijenih 110 krav pincgavske pasme in 50 krav iisaste pasme (Fieckviehj.
napotki — 11.05 Promenadni koncert — 12.10 Popevke brez besed — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 14.10 Sktadbe za mtadino — 14.40 Na poti s kitaro — 16.45 Narava in čtovek — 17.20 Zvočni portret ktarinetista tgorja Kartina — 18.05 V torek nasvidenje — 18.35 Lahke note — 19.40 Z ansambtom Bojana Adamiča — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.30 Zvočne kaskade — 22.20 Gtasba za pihata in trobita — 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 22. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Rekreacija —
8.10	Gtasbena matineja — 9.05 Za mtade radovedneže — 9.25 Mtadinski zbori — 9.40 Samoupravtjanje s temetji marksizma — 10.00 Danes dopoidne — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Urednikov dnevnik — 12.10 Opotdanski koncert tahke gtasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Latinskoameriška gtasbena fotktora — 14.30 Voščita — 16.45 Naš podtistek — 17.20 Komorni zbor RTV Ljubtjana —
18.05	Po poteh odtočanja — 18.35 instrumenti v ritmu — 19.40 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Koncert iz našega studia — 22.20 S festivatov jazza — 23.05 Ameriška črnska poezija — 23.15 Revija jugostovanskih pevcev zabavne gtasbe.
ČETRTEK, 23. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Potresi in protipotresna varnost — 9.35 Stovenska zbo-
Siovenski !ovski muzej
da bi naš lov bil vse bolj varstvo in gojitev divjadi. Tudi ob sprejemanju odločitve o začetku akcije za prenovitev Slovenskega lovskega muzeja, ob prizadevanjih za realizacijo tega cilja, ob prizadevanjih za zagotovitev materialnih sredstev se je ustvarjalo, raslo in krepilo tisto, kar bi mogli imenovati nova, socialističnemu družbenemu redu in drugi polovici 20. stoletja ustrezna filozofija lova. Lov ne sme in ne more biti več le rekreacija, zabava, še zlasti ne rekreacija in zabava redkih posameznikov, lov tudi ne sme biti predvsem iskanje ekonomskih učinkov, lov in lovstvo morata biti zlasti prizadevanje za ohranjevanje temeljnega ravnotežja med vsem živim in neživim v naravi, lov mora biti vedno bolj osveščanje in kultiviranje odnosa človeka do okolja, v katerem živi!
Ta spoznanja in prizadevanja si počasi, pa
vendarle zmagovito utirajo pot v slovensko lovstvo in ta spoznanja so tisto, po čemer bi lahko rekli: naša lovska organizacija prednjači pred lovstvom drugod po svetu. Otvoritev lovskega muzeja ob 30-letnem jubileju razvoja naše socialistične družbe je zato moč razumeti kot dokaz zmagoslavja naprednih, sodobnih idej v naši organizaciji.
Marsikateri obiskovalec bo seveda odkril v našem muzeju prenekatero pomanjkljivost. Marsičesa nismo uspeli narediti tako, kost smo želeli. Marsikaj bo potrebno še dopolniti in popraviti. A ne le to. V okviru naše organizacije snujemo načrte, da bi delo nadaljevali skupaj z drugimi zainteresiranimi, predvsem z gozdarji in s kmetijci, za tako ureditev Bistre in njene bližnje okolice, ki bi resnično mogla vsakemu obiskovalcu nuditi veliko prijetnega, toplega, kulturnega.
ZAHVALA
Vsem, ki so izkazati posiednjo čast pri pogrebu moje drage žene
Amatije Kernjak
rojene Ša!er
se prisrčno zahvaijujem.
Posebno se zahvaijujem g. župniku Petričiču za pogrebni obred in nagovor v cerkvi ter g. dr. Zabiatniku za asistenco. Moja prisrčna zahvaia vetja našim pevcem pevskega zbora „Mojcej", ziasti Jozeju Einspieierju, ki je organizira) pevce in prof. Jošku Kovačiču, ki je zbor vodii ob siovesu na domu in ob odprtem grobu. Zahvaijujem se tudi vsem, ki so darovaii vence in cvetje.
Trebinja, 15. oktobra 1975.	Pavie Kernjak, mož
v imenu ostalih sorodnikov
________„ A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 18. 18.: 15.SO Koncertna ura HHHMtR — 16.50 Hišica — 17.00 športna abeceda — 17.50 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 13.25 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 19.55 šport — 20.15 Družabne igre ob kaminu — 21.50 pan-optikum — 22.10 Zlati strup, kriminalna drama — 25.45 Poročila.
NEDEUA, 19. 10.: 15.50 Panorama — 16.50 Igra treh dežel — 17.50 Wickie — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Seniorski klub — 18.50 šola iger — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti —
19.50	šport — 20.15 Netopir, opereta — 22.50 Orientacija — 25.00 Poročila.
PONEDEUEK, 28. 10.: 9.50 Svoboda, enakost, nacionalizem — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Zlati strup, kriminalna drama — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	V svetu divjih zveri — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Ponedeljski šport — 20.50 Onedinova linijo — 21.40 Glasbene vesti — 21.45 Klavirske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.55 Poročila.
TOREK, 21. 18.: 9.50 Konserviranje — 10.00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kara Ben Nemsi Efendi — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Stop, prometna oddaja — 21.05 Dekle in morilec — 22.45 Poročila.
SREDA, 22. 10.: 9.50 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddoja — 10.50 Nekoč junak — 17.00 Ubežnik — 17.50 Konny in njegovi prijatelji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Halo doc — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Sie-verinški brivec, starodunajska spevna igra — 21.50 VValtonov! — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 2!. 18.: 9.50 Organizacija podjetja — 10.00 Kaj lahko postanem — 10.50 črni sokot — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ukradeni konj — 18.25 Mi
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čos v sliki in kulturne vesti — 20.00 Avstrijski teden — 20.15 Srečanje z živalmi in ljudmi — 21.00 Vaš nastop — 21.50 Portret noči — 22.25 Poročila.
PETEK, 24. 10.: 9.30 Risba in akvarel — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Neroda v uniformi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.25 Mi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kulturne vesti — 20.00 Avstrijski teden — 20.15 Komisar
—	21.20 Samec v raju — 23.05 Poročila.
rovska glasba pretekle dobe — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji —
12.10	Predstavljamo vam — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S pihalnimi godbami — 14.40 Med šolo, družino in delom — 16.45 Jezikovni pogovori — 17.20 tz domačega opernega arhiva — 18.05 Naš gost — 18 35 Vedre melodije — 19.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Literarni večer — 21.40 Lepe melodije — 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes — 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK. 24. 10.: 4.50 Dobro jutro — 6 50 Rekreacija —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Od vasi do mesta —
9.50	Jugoslovanska narodna glasba — 10.15 Kdaj, kam, kako — 11.05 Po Taiijinlh poteh — 12.10 Revija orkestrov in solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli domači napevi — 14.10 Mladina poje — 14 30 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 16.50 človek In zdravje — 18.05 Ogledalo našega časa — 18.15 Zvočni signali — 19.40 Alpski kvintet — 20.00 Stop-pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih — 25.15 Jazz pred polnočjo.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
A V S I R ! J A 2
SOBOTA, 18. 10.: 15.10 Vzorni zakonski mož — 18.00 Brez nagobčnika *"* 19.45 Risanka — 20.00 Gaierija — 20.1S Očka, ubogi očka, mati te je obesita v omaro — 21.50 čas v stiki in šport — 22.15 Kutturnopotitična dokumentacija.
NEDEUA, 19. 10.: 16.00 Modri dim — 17.00 Grom, btisk in sonce; komedija — 18.00 Howdy — 19.50 En-ciktopedija — 20.15 Afrika na pretomu — 21.05 Dan po umoru — 22.05 čas v stiki in šport.
PONEDEUEK, 20. 10.: 17.55 Naša domovina v veso-iju — 18.25 Angteščina — 19.00 Živijenje in delo Ludvviga van Beethovna — 20.00 Wattonovi — 20.50 tsian-dija, uporni otok — 21.40 čas v stiki in kutturne vesti
—	22.15 šport.
TOREK, 21. 10.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angleščina — 19.00 Umetnost v Afriki — 19.40 Nemška gotika — 20.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka
—	21.05 čas v stiki in kutturne vesti — 21.40 šport. SREDA, 22. 10.: 17.55 Organizacija podjetja — 18.25
Francoščina — 19.00 Južno morje 1974 — 20.00 Druga republika in njeni državtjani — 21.30 Čas v stiki in kutturne vesti — 22.05 Šport.
ČETRTEK, 25. 10.: 15.30 Svetovno prvenstvo v judo
—	17.55 Risba in akvaret — 18.25 Ruščina — 19.00 Pionirji in pustotovci — 19.45 Zgodbe iz zgodovine ^
20.00	Kako sem zmaga! v vojni, fitmska groteska -**
21.50	čas v stiki in kutturne vesti — 22.25 šport.
PETEK, 25. 10.: 16.00 Svetovno prvenstvo v judo — 17.55 Za enotnost in svobodo — 18.25 Nemščina —
19.00	Je bi! to vrt Eden? — 19.45 Risanka — 20.00 Batet v cetovškem Mestnem gtedamču — 21.20 Čas v siik! in kutturne vesti — 21.55 šport.
t
!
JUGOSLAVtJA
SOBOTA, 18. 18.: 9.30 šolska oddajo — 13.55 Nogomet — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesanse — 18.40 Kje je resničnost — 19.10 Risdnka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.05 Življenje jo lepo — 20.35 Moda za vas — 20.45 Gostje Slovenske popevke 75 — 21.20 Kojak — 22.15 Dnevnik — 27.25 Odbojka Jugoslavija-ltalija.
NEDELJA, 19. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Jane Eyre — 9.55 Otroška matineja — 10.45 Mir 75, ob 30-letnici OZN — 12.15 Mozaik — 12.20 Ljudje in zemlja — 13.20 Poročila — 16.40 Košarka — 18.15 Eskimsko poletje
—	19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Gruntovčani — 21.05 Islandija ni Koromandija — 21.35 Odbojka.
PONEDELJEK. 20. 18.: 810 šolska oddaja — 16.35 Madžarski pregled — 17.10 Medvedek Pu — 17.35 Vrtec na obisku — 17.50 Obzornik — 18.05 Od zore do mraka — 18.35 Mozaik — 18.40 Študij na univerzi: jezikoslovje — 19.00 Odločamo — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Henrik Ibsen: Nora — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 Krotki filmi — 22.15 Dnevnik.
TOREK, žl. 18.: 8.10 šolska oddaja — 17.35 Madžarski pregled — 17.50 Pepelka na obisku — 18.00 Obzornik — 18.15 Biseri morja — 18.40 Mozaik — 18.45 Otok pri Dobravi-Gutenvverth — 19.30 Dnevnik — 20.05 Ljubljana je moje mesto — 21.10 Ana Korenina — 22.00 Dnevnik.
SREDA, !ž. 18.: 8.10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski pregled — 17.20 V hotelu — 17.50 Obzornik — 18.05 Mladi za mlade — 18.40 Vzgoja za samoupravljanje
—	19.30 Dnevnik — 20.05 Cesta, tlim — 21.55 Brata Janez in Jurij Šubic — 22.10 Dnevnik — 22.25 Evropsko prvenstvo v odbojki.
ČETRTEK, !3. 10.: 8.10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski pregled — 17.50 Devet let skomin — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Mikrob In ljudje —
19.10	Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.05 Minute prepozno — 21.20 Kam In kako na oddih — 21.50 Grand hotel — 22.00 Dnevnik — 22.15 Odbojka.
PETEK, !4. 18.: 8.10 Šolska oddaja — 16.35 Modžar-skl pregled — 17.25 Izrazni ples — 17.55 Obzornik —
18.10	Tuja folklora: Franclja — 18.55 Mozaik — 18.40 Arhitekt Aalto — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 No zavoju reke, film — 21.35 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 22.10 Dnevnik — 22.25 Evropsko prvenstvo v odbojki.