HITROST, HRUP IN ONESNAŽENJE Odbomik mestnega zbora Miha Potočnik je postavil na 55. skupni seji obeh zborov mestne skupščine 8. novembra 1973 na-slednja vprašanja: 1. Kdo kontrolira hrup mestnih avtobusov in kakšni so rezultati? Ali so v prihodnje predvideni dušilci hrupa ali morda druge rešitve - saj so stanovalci ob avtobusnih progah predvsem ob izpeljevanju avtobusov izpostavljeni pietiianemu hiupu? 2. Kdo kontrolira čistost izpuš-nih plinov mestnih avtobusov (pred-vsem krpanov) in kakšni so rezul-tati? Kakšne so možnosti namesti-tve čistilnih naprav? 3. Hitrost mestnih avtobiisov v centru je ob konicah (kljub nekaj rumenim pasovom) podobna hitrost pešca. Kakšne so možnosti nadaljnje-ga povečanja hitrosti javnih pre-voznih sredstev? Verjetno je to možno le na škodo osebnih avtomo-bilov, za katere bi morali pripraviti večje parkirne prostore zunaj sredi-šča Ljubljane; še bolj bi morali zožiti vozne pasove v prid javnih prevoznih sredstev (šiiši rumeni pasovi) in še bolj omejiti možnosti parkiranja v centru. Glede na seda-nje cestne zmogljivosti je bolje, če imamo več avtobusov, ki hitro vo-zijo, kot pa po enega človeka v osebnih avtomobilih, ki se premi-kajo s hitrostjo pešca. Prav tako bi morali (na škodo osebnih avtomobi-lov) omogočiti po mestu kolesarske steze brez nevarnosti, da bi kolesaija utegnil povoziti avtomobil! 4. Kakšne so možnosti za uvedbo ločenih kolesaiskih stez po mestu (podobno kot so rumeni pasovi za avtobuse). V ZDA npr. je pravi bomm kolesaijev; avtomobilske ceste celo prcgrajujejo in namenjajo vozni piostoi kolesarjem tei grade vrsto posebnih kolesarskih steza. 5. Kakšne so nadaljnje možnosti izpeljave oziroma izgradnje kolesai-skih steza v okolici I.jubljane za re- IZLET V BEGUNJE V nedeljo, 9. decembra 1973 je taborniški odred CRNI MRAV po dolgem času spet organiziral izlet. To je bil obenem tudi partizanski pohod ob obletnici republike. Čeprav je bilo precej slabo vreme, se je izleta udeležilo kar petinsedemdeset mlajših in starejših tabornikov. Z vlakom smo se peljali do Lesc, potem pa smo peš v koloni odšli do Begunj, kjer smo si z zanimanjem ogledali muzej in park talcev. Po ogledu smo šli do spomenika v Diagi. Tu nam je starejši tabomik povedal mnogo zanimivosti o zloglasnih zaporih, življenju ujetnikov in o streljanju talcev. Spomin na vse umrle smo poŽastili z enomi- . nutim molkom. Pri spomeniku je zvestobo domovini in taborniškim zakonom prisegJo (udi nekaj noviii č/anov. Prehodili smo približno dvanajst kilomettov in čepiav nas je malo zeblo, smo bili vsi razpoloženi. V programu imamo še več izletov in akcij, saj želimo, da bi se taborništvo v naši občini še bolj razmahnilo. To so dosedaj v veliki meri oviiale majhne dotacije, saj večkrat nismo mogli spiejeti novih članov, kei si nismo mogli nakupiti niti najnujnejše opieme. Upamo, da bo sedaj z ustanovitvijo TTKS in ob pomoči krajevne skupnosti Zelena jama bolje, tako da bomo članom lahko nudili več, kot smo jim mogli do sedaj. ODRED CRNI MRAV kreacijo, kjer ni motornih vozil? Kolesarstvo bi se tako prav gotovo zelo razširilo in omililo prometne zastoje. Iz odgovora uiada za promet skupščine mesta Ljubljana je razvid-no naslednje: Kl.TOCKI Hrup mestnih avtobusov kontroli-rajo le ob tehničnih pregledih. Po-staja milice za cestni promet, ki ima napravo za merjenje hiupa, te kon-trole ne izvaja, ker po navodilih za upoiabo naprave to ni možno. Reši-tve za zmanjšanje hrupa je iskati le v kvalitetni konstrukciji motorjev. Za dosego tega cilja je Viator ,,glasne" FAPE že odpravil, ..glasnejfe" FIATE pa bo kot amortizirane že naslednje leto izločil iz prometa. Mercedesovi avtobusi tako glede hrupa kot glede dimljenja zakonsko zadovoijujejo. K 2. TOCKI Čistost izpušnih plinov mestnih avtobusov — redno kontroliiajo pri pregledih. Dokaj redne kontrole pa izvajajo organi milice, ki avtobuse po potrebi tudi izločijo iz prometa. Kar zadeva možnost za namestitev čistilnih naprav, pojasnjuje tehnična služba Viatorja, da bodo v prihodnje Mercedesovi motorji tako izpopol-njeni, da praktično ne bodo več onesnaževali zraka, še bolj učinko-vito pa bo odpravljen tudi hrup. Ta tovarna je namreč v tej smeri že to-liko napredovala, da je na tržišču vodilna. Kar zadeva siceršnjo one-snažitev ozračja v Ljubljani, piiptav-lja regionalni zavod za varstvo pri delu, skupaj z našo sanitarno inšpek-cijo, ustrezno poročilo, ki bo rezul-tat meritev in raziskav na tem pod-ročju. K 3. TOČKI Urad za promet se na osnovi last-nih izkušenj in izkušenj v inozem-stvu zaveda, da je ena izmed možno-sti za rešitev iz prometnega kaosa iz-raba voznega pasu v mestu z avtobu-som s 100 potniki uspešnejša, kot pa izraba istega prostora s tremi osebnimi aytomobili s po enim pot-nikom. Zaradi tega je samoiniciativ-no in poskusno poskrbel za uvedbo prvih posebnih rumenih pasov za javni mestni potniški promet, ki so se prav dobro obnesli. Urad že raz-mislja o bodoči nadaljnji obsežnejši taki ureditvi (npr. Titova cesta skozi centcr naj bi služila samo za javni promet). Zavedamo se, da je sodob-no in humano omejevatj individual-ni lokalni promet v cenuu, ki ga je možno nadomeititi z javnitn prome-tom in s primernim parkiranjem. Vendar pa se moramcr zavedati, da poteka zaradi neizgrajenosti eestne mreže v Ljubljum po istih cestah po-leg lokalnega - tudi tranzitni in ostali promet, ki ga ne moremo na-domestiti z javnimi prornetnimi sredstvi. Do izgradnje novih obvoz-nih tranzitnih cest moramo na seda- njem cestnem sistemu vzdrževati ko-likor toliko zadostno propustnost za tranzitni promet; to pa zaenkrat omejuje šiišo uvedbo posebnih voz-nih pasov za javni potniški promet. Realizacija predvidenega 10-letnega programa cgiadnje mestnega cestne-ga omrežja bo omogočila tudi re-dukcijo ciljev urada za promet, usmerjen v radikalno redukcijo indi-cidualnega avtomobilskega prometa v centru. K 4. TOCKI V okviru tekočega dela je urad za promet že izdelal poseben predlog ločenega sistema kolesarskih stez v centru po principu ločenega obroča okrog centra v razdalji, ki omogoča čim diiektnejši dostop do posamez-nih ciljev. Dostop do tega obroča pa je predviden po posebnih kolesar-skih stezah ob vpadnicah. Na ta na-čin bi se kolesar lahko varno in lo-čeno pripeljal iz zunanjih stanovanj-skih predelov do centra oziroma obratno. V okviru tega programa je predvidena tudi rekreacijska kolesai-ska steza prek območja Tivolija in Rožnika ter prek mesta do Golovca. Na vseh nujnih križanjih kolesarskih stez z diugimi prometnicami za motorni promet bi zaščitili kolesarje s semaforji. Ta koncept pa je - se-veda - vezana za investicije. K 5. TOCKI Urad za promet je že od vsega za-četka močno zagovarjal upoštcvanje kolesarskega prometa, to dokazujejo prometne rešitve v mestu iz let 1962-1964 (ljubljansko vozlišče). Urad je tudi v naslednjih letih pred-lagal reševanje kolesaiskega pro-meta, vendar je vse do najnovejše dobe hiter porast motorizacije vpli-val na javno mnenje v taki meri, da javnega interesa za reševanje proble-ma kolesarskega ptometa doslej še ni bilo. GASILCI, PRIJATELJI GASILSTVA.OBCANI Vaš prispevek h gradnji gasil-skega doma v Bizoviku je, da se udeležite SILVESTROVANJA v prosvetnem domu v Hru-šici v ponedeljek, 31. decem-bra 1973 s pričetkom ob 19. uri. Prosto mesto si lahko rezervirate vsak dan od 16. ure dalje v prosvetnem domu. Izkupiček je name-njen za dograditev doma. Igra kvintet ŠOFERJI. Za jedačo in pijačo poskrb-ljeno! * GasilciNAPOMOČ! A. PERME