DOLENJSKI LIST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978 STRAN 29
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 20. aprila 1978
Št 11
VSEBINA
OBČINA RIBNICA:
114. Statut občine Ribnica
115. Popravek objave št. 104
OBČINA TREBNJE:
116. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Trebnje
OBČINA ČRNOMELJ-
117. Statutarni odlok
118. Odlok o prispevku za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe v občini Črnomelj
119. Odlok o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog program varstva pred požarom v občini Črnomelj
Občina Ribnica
114.
Na temelju ustave Socialistične republike Slovenije in razprave v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in vseh ostalih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 2. 1978 sprejela
STATUT občine Ribnica
L UVOD
Ustava SR Slovenije določa, da ima občina statut kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah ter društvih v enotni fronti organiziranih in političnih sil — Sdcialistični zvezi delovnega ljudstva, se s sprejemom in uresničevanjem statuta občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč ustave in zakona o združenem delu.
II.	OBČINA RIBNICA
1.	čLen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
2. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Ribnici, Gorenjska cesta 3.
Občina obsega območje, katerega določa zakon, meji pa na občino Kočevje, Cerknico, Ljubljana Vič—Rudnik in Grosuplje.
3. člen
V občini rešujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine
4. člen
Delovni ljudje in občani občine Ribnica imajo svoj skupni praznik 26. marca; to je obletnica partizanske zmage nad fašističnim okupatorjem v Jelenovem žlebu 26. marca 19^3.
5. člen
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, v kolikor ni z zakonom ali tem statutom drugače predpisano.
V premoženjsko pravnih zadevah zastopa občino javni pravobranilec.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in ima v sredini grb SR Slovenije, okrog njega napis Socialistična republika Slovenija, občina Ribnica.
6. člen
Občina Ribnica ima svoj grb in zastavo.
Grb občine je podkvaste oblike, ki ima na rdečem polju bel trak z modro riba
Zastava je modro zelene barve z grbom na sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave se vrstita vodoravno od zgoraj navzdol tako, da je najprej modra, njej pa sledi zelena.
IIL DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
7. člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno preko svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti
8. člen
Družbenopolitične organizacije občine na čelu z Zvezo komunistov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in
\
vseh delovnih ljudi, kot sestavni del dmžbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružabljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini
9.	člen
Organizacija Zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna družbenopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije. Na tej podlagi je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
10. člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prostovoljna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
V	tej najširši družbenopolitični organizaciji delovni ljudje in občani uresničujejo politično in akcijsko enotnost ter v ta namen:
- obravnavajo družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja,
- določajo skupne programe dmžbenih dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij, delegatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije,
- obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov,
- opravljajo družbeno nadzorstvo in obravnavajo delo organov oblasti in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij,
- zagotavljajo informiranje delovnih ljudi in občanov, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z društvi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dejavnik za izgradnjo družbenopolitičnih odnosov in enakopravni sestavni del skupščinskega delegatskega sistema v občini
11. člen
Delavci, prostovoljno organizirani v zvezi sindikatov, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in politični sistem, ki jstreza interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih ter drugih pravic in interesov delavcev, ra samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev, za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri zvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti
Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje amoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri amoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
12. člen
Organizacija Zveze socialistične mladine s svojim delovanjem lsmeija in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbeno-»olitično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv pri sprejemanju Iružbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega azvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki se neposredno lanašajo na ekonomski, socialni in politični položaj mladine v ;druženem delu in občini
13. člen
V	organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni >rganizaciji udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s irogramom ZKJ in SZDL razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo a mlade generacije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stano-a n iških, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njih-vin družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravni interesni skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja.
Zveza združenj borcev NOV in WI občine Ribnica skrbi za očuvanje, razvijanje pridobitev NOB, skrbi za očuvanje trajnih ciljev socialistične revolucije, za razvijanje samoupravnih društvenih in družbenih odnosov, za jačanje enotnosti in bratstva, za obrambo domovine, v sistemu splošne narodne obrambe.
Občinska organizacija s svojim statutom in v okviru splošno veljavnih zakonskih določil, regulira notranjo organiziranost in odnose v skladu z določili republiških in zveznih statutov.
14. člen
Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenopolitičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se preko nje tudi vključujejo v družbenopolitično življenje.
15. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
16. člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBClNE
17. člen
Občina Ribnica je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmeijajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
18. člen
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja ter v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
Delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega ter splošnega družbenega pomena za delovne ljudi in občane in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če ni to po samem zakonu v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
— urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
— skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
— z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z izgradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
— zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega silja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
— načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo •razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
— razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kul-tumo-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij, kakor tudi za postavitev novih;
— oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
— uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
— sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in njenih mednarodnih pogodb;
— opravljajo skupne zadeve z drugimi občinami v skupnosti občin regije.
19. člen
V	socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:
— razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
— razširjajo in izboljšujejo materialno osnovo združenega dela, izboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese,
— povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela,
— družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom,
— samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti,
— samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.
20. člen
Celotno družbeno delo s sredstvi, ki so družbena lastnina, povezujejo delavci v sistem samoupravnega združenega dela:
— z združevanjem dela v temeljnih organizacijah združenega dela in z združevanjem dela in sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih skupnostih ter drugih oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja, ki temeljijo na skupnih interesih delavcev;
— z združevanjem dela in sredstev ter s sodelovanjem organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in drugimi dejavnostmi, z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev;
— z združevanjem denarnih sredstev družbene reprodukcije in s skupno uporabo teh sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov v proizvodnji in reprodukciji, za razširjanje materialne osnove dela ali za uresničevanje drugih skupnih interesov pri pridobivanju dohodka;
— s svobodno menjavo dela neposredno v organizacijah združenega dela ali v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter na tej podlagi s povezovanjem dejavnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;
— z družbenim planiranjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
— z razvijanjem samoupravnih odnosov pri delu ter pridobivanju in delitvi dohodka in z upravljanjem in gospodarjenjem z živim in minulim delom;
— z odločanjem v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih o vprašanjih, ki se nanašajo na njihove delovne pogoje in življenjske razmere ter na druge njihove osebne, skupne in družbene interese, na upravljanje družbe v celoti in na izvrševanje državne oblasti.
21. člen
V	sistem samoupravnega združevanja se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, s tem, da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ah po zadrugah sode'u-jejo z organizacijo združenega dela.
22. člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško in kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
23. člen
Delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oz. delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost, kakor tudi obveznosti, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat in ustrezna gospodarska zbornica ali združenje, v katerem imajo ti delavci svoje predstavnike
24. člen
Kmetu ali članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, ko so v lasti občanov, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo in z zakoni določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelu solidarnosti in vzajemnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi svojega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela ter sredstev v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.
Uresničevanje posebnega družbenega pomena
25. člen
Organi občine zagotavljajo posebni družbeni interes v odnosu do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in do organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ah za delo drugih organizacij na območju občine s tem, da določijo pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ah zadev, zagotavljajo soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev ter organov občine o uresničevanju skupnih ciljev o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in razširjeni reprodukciji, o soglasju k posebnim odločbam samoupravnih aktov takih organizacij, o spremembah predmeta poslovanja v takih organizacijah, o imenovanju in razširitvi poslovodnih organov ah z drugimi oblikami družbenega vphva.
26. člen
Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti y materialni proizvodnji, ječanju produktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oz. za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in določenih dejavnosti materialne proizvodnje, se delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje neposredno ah po svojih samoupravnih organizacijah ah skupnostih svobodno oz. na podlagi zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.
Delavci in delovni ljudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje teh ciljev.
27. člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja. Skrbijo za stalno rast izobrazbene strukture delavcev in delovnih ljudi ter za
izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo.
28. člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti.
Prav tako delovni ljudje in občani zagotavljajo vse pogoje za uresničevanje skupnih interesov na področju družbenega varstva otrok
29. člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj telesnokultume dejavnosti in v ta namen združujejo sredstva za delo teh organizacij in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
30. člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za zdravstveno varstvo, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
Razen tega skrbijo za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni Za odpravljanje vzrokov nastanka socialnih problemov sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ali sofinancirajo njihovo ustanovitev ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje.
31. člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo udeležence NOV in člane njihovih družin.
V	skladu s predpisi občinska skupščina zagotavlja pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918 — 1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912 — 1918m njihovim ožjim družinskim članom, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje, rekreacijo, rehabilitacijo. Prav tako se zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine se zagotavlja tudi reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
32. člen
Delovni ljudje in občani samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi vzajemno in solidarno zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene, uresničujejo delovni ljudje in občani v občini na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Občinska skupščina lahko z odlokom, na podlagi zakona, predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi osebnimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi, občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
Sodelovanje občine z organizacijami združenega dela
33. člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določene v družbenih planih.
34. člen
Občina spodubja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri ure-
janju medsebojnih delovnih razmerjih ter usklajevanju proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela s področja družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne cilje.
Oblike družbenega samoupravljanja
35. člen
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih v občini.
36. člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in krajevni skupnosti, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
— na zborih delovnih ljudi z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
— po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije ali skupnosti,
- po delegacijah in delegatih v delavskih svetih, organih krajevnih skupnostih, delegatih v občinski skupščini, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in samoupravnih organih organizacij posebnega družbenega pomena,
- s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
— preko SZDL, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
- preko vseh ostalih oblik in načinov, določenih z ustavo in zakoni ter tem statutom.
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah
združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih
skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
— obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj;
— obravnavajo poročila in predloge svojih organov upravljanja;
— v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije oz. delovne skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali samoupravnem sporazumu;
— delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevnih skupnostih ali v samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi za življenje in delo v občini in v širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti;
— obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih ter o njih odločajo, dajejo mnenja in predloge ter zavzemajo stališča;
— predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti;
— samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali druge samoupravne organizacije.
DOLENJSKI UST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978
38. člen
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občani imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, za katere je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
V	statutih posameznih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnostih se določa način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Sklice je možno opraviti po interesnih področjih.
Referendum
39. člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavce ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
Statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
40. člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za izvedbo samoprispevka v z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi po sklepu občinske skupščine, da se delavci v združenem delu oz. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali kakšnega drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki je splošnega pomena.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
41. člen
Referendum mora občinska skupščina razpisati, kadar to zahteva ena od občinskih družbenopolitičnih organizacij, če to predlaga treljina krajevnih skupnosti z območja občine ali eden od zborov občinske skupščine.
42. člen
Krajevna skupnost je dolžna razpisati referendum, kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih ljudi in občanov ali SZDL z območja krajevne skupnosti. V vsakem primeru pa ga mora razpisati, kadar gre za povezavo, združevanje, priključitev ali izdvojite v krajevnih skupnosti.
43. čLen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo:
-	temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije ter zbori delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katero je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 60 dni obravnavati pobudo in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
44. člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v uradnem glasilu. V sklepu se določijo predmet referenduma, dan izvedbe in območje, za katero se referendum razpisuje.
Pravico glasovanja na referendumu v družbenopolitični skupnosti in v krajevnih skupnostih imajo delovni ljudje oz. občani, ki so vpisani v volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.	,
Če je referendum razpisan zaradi uvedbe samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik.
45. člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
Javne razprave
46. člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki so skupnega ali splošnega pomena.
47. člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
48. člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
- sprememb in dopolnitev statuta občine,
- družbenih planov,
- urbanističnih zadev in zazidalnih načrtov,
- predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
- razpisa občinskega posojila,
- občinski proračun,
- osnutke drugih predpisov oz. aktov, za katere to določa zakon.
49. člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na zborih potrošnikov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
50. člen
Predlagatelj oz. organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
- osnutek akta ali ustreznega gradiva javno objaviti oz. zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njegovo vsebino pravočasno seznanijo,
- predlog razložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
- določiti rok za javno razpravo,
- zagotoviti zbiranje mnenj izjavne razprave,
- zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
- poskrbeti, da se vsebina akta, ki je v razpravi, pred zaključkom le-te ne spreminja oz. dopolnjuje,
- ob sprejemu akta obravnavati mnenje, stališča in predloge iz javne razprave ift do njih sprejeti ustrezna stališča,
- vse udeležence javne razprave mora obvestiti o stališčih, ki so bila zavzeta do njihovih predlogov.
Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
51. člen
Z družbenimi dogovori delavci in delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega dogovora.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina ah po njenem pooblastilu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije ter
organizacije.	...	.	.. .
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organu Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
52. člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznosti iz tega dogovora.
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
53. člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti
Samoupravni sporazum sklenejo med seb oj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela oz. delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar kot udeleženci sporazuma prevzamejo materialne obveznosti.
54. člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnosti.
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oz. če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja.
55. člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oz. drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
56. člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat, občinska skupščina ali izvršni svet
57. člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu drugače dogovorjeno.
58. člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oz. družbenega dogovora morajo razpravljati delovni ljudje v združenem delu, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s področja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in postopek, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
59. člen
S samoupravnim sporazumom in z družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali temu podoben način za reševanje sporov, ki bi nastali v času izvajanja sporazuma ali dogovora.
60. člen
Sprejete družbene dogovore oz. samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, je potrebno objaviti v uradnem glasilu, ki ga predvideva statut občinske skupščine.
Družbeno planiranje
61.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih,
krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
— skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje v okviru regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
— ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
— usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
— najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
62. člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhaja iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
63. člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani vseh ostalih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljne organizacije združenega dela.
Če samoupravna organizacija oz. skupnost meni, da obveznosti in naloge, katere ji nalaga plan družbenopolitične skupnosti niso v skladu z obveznostmi in nalogami, ki jih je prevzela z dogovori o osnovah plana, ali niso v skladu z zakonom, lahko vloži pri skupščini te družbenopolitične skupnosti ugovor.
Skupščina mora ugovor obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti samoupravno organizacijo oz. skupnost, ki je ugovor vložila.
64. člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Sprejema se za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
65. člen
Plan samoupravne organizacije oz. samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne organizacije ali skupnosti. Plan občine se sprejme na podlagi dogovora o temeljih plana občine.
66. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega pomena.
67. člen
Samoupravne sporazume o temeljnih plana samoupravnih interesnih skupnosti sldepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravne interesne skupnosti in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravnih interesnih skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese tako, kot je določeno v statutu te skupnosti.
Če je ustrezna samoupravna interesna skupnost po zakonu ali odlokom občinske skupščine tre tirana kot skupnost posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana tudi pristojni organi občine.
DOLENJSKI LIST h-'St 16 (1497) - 20, aprila 1978	STRAN 35
68. člen
Samoupravne sporazume o temeljnih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oz. svojih planov samoupravnih interesnih skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
69. člen
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program za pripravo družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka.
70. člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oz. skupnosti in organi občine. O poteku dogovaijanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
71. člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
72. člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:
— temelje razvojne politike občine,
— možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
— temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
— možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
— možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
— možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
— možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja,
— možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnost in družbene samozaščite v občini,
— možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovni ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SRS ter v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja. V planu so zajete tudi obveznosti, ki izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina v okviru svojih meja na podlagi določil zakona ah kakšnega drugega predpisa ah akta.
73. člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, vendar do predložitve osnutka o njih ni bilo moči doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi
74.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ribnica je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku. ki ga sama določi, najmanj pa enkrat na leto, predloži poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu. Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
75.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje teh potreb delavci in drugi delovni ljudje združujejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo način porabe teh sredstev.
76. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v širših družbenopolitičnih skupnostih.
77. člen
V	okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
78. člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Le-to se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
79. člen
Občinska skupščina določi s proračunom vsako leto posebej obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet, ki je odgovoren tudi za njegovo izvrševanje.
Rast osebne, skupne in splošne porabe mora biti počasnejša od rasti družbenega proizvoda.
80. člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi s proračunom zagotovljenih sredstev na njeno zahtevo oz. zahtevo izvršnega sveta.
Krajevna skupnost
81. člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Z uresničevanjem svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanjem nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način, povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje, obenem pa tudi dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevno skupnost se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
82. člen
Svoje skupne interese in potrebe delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zadovoljujejo in uresničujmo na zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih ter občinski skupščini
83. člen
Delovni ljudje in občani lahko odločijo na način in po postopku, ki ga določa ta statut, da svojo krajevno skupnost preoblikujejo tako, da iz dela krajevne skupnosti ustanovijo novo, da del krajevne skupnosti pripojijo k drugi, da iz delov dveh ali več krajevnih skupnosti ustanovijo novo krajevno skupnost ali da krajevno skupnost združijo z drugo.
Pobudo, da se krajevna skupnost preoblikuje, lahko da skupščina delegatov krajevne skupnosti ali krajevna organizacija SZDL
Pobuda za preoblikovanje krajevne skupnosti mora poleg razlogov, ki narekujejo preoblikovanje, vsebovati tudi predlog območja nove ali novih krajevnih skupnosti.
Pobudo za preoblikovanje krajevne skupnosti ocenjujejo delovni ljudje in občani na svojih zborih, kijih skliče krajevna organizacija SZDL. Ta je tudi dolžna poskrbeti, da pride na zboru do celovite družbene ocene, ali obstoječa krajevna skupnost s svojo razsežnostjo in povezanostjo omogoča, da se delovni ljudje in občani, ki so organizirani v krajevni skupnosti, lahko vključujejo kot samoupravljala v urejanje in odločanje o vseh bistvenih vprašanjih v krajevni skupnosti in v oblikovanje politike v občini
Ce so delovni ljudje in občani na svojih zborih sprejeli sklep, da preoblikujejo krajevno skupnost, mora svet krajevne skupnosti izvesti priprave za preoblikovanje, predvsem pa pripraviti osnutke statutov oz. statutarnih sklepov novih krajevnih skupnosti, katere obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih.
Krajevna skupnost je ustanovljena, njen statut oz. statutarni sklep pa sprejet, če se je z osebnim izjavljanjem izrekla večina delovnih ljudi in občanov na območju, za katerega se ustanavlja krajevna skupnost.
Ce se del krajevne skupnosti pripoji drugi krajevni skupnosti oz. če se krajevna skupnost.združi z drugo, odločajo o tem z osebnim izjavljanjem delovni ljudje in občani v delu krajevne skupnosti, ki se želi pripojiti, in v krajevni skupnosti, h kateri se naj del krajevne skupnosti pripoji oz. v krajevni skupnosti, ki se naj združita.
Ko je krajevna skupnost ustanovljena, se opravijo volitve v njene organe. Volitve razpiše in izvede krajevna organizacija SZDL
84. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
85. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, katerega osnutek pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo. Po zaključku javne razprave določi svet krajevne skupnosti na podlagi podanih pripomb, stališč
in mnenj v javni razpravi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
86. člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, urejanje naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter vseh tistih drugih področij, ki zadevajo skupno življenje in delo.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakona in s tem statutom.
87. člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih so dolžni sprejeti letne in srednjeročne plane razvoja, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev za uresničevanje posameznih skupnih nalog. Ustrezen organ krajevne skupnosti je dolžan, da letno spremlja uresničevanje planov in programov. Program je temelj za združevanje sredstev krajevne skupnosti.
88. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, na podlagi plana in programa razvoja krajevne skupnosti, v skladu s statutom skupnosti in občine, združujejo svoja sredstva:
— z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih nameni združeno delo z območja krajevne skupnosti in tiste organizacije, katerih zaposleni žive na območju te krajevne skupnosti;
— s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, določijo za uresničevanje programa krajevnih skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
— z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevnih skupnosti, ki jih občina odstopi krajevnim skupnostim za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevnih skupnosti, občine;
— z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine za kritje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti;
— prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevnih skupnostih;
— s samoprispevkom-
— z drugimi sredstvi
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostejno in jih razporeja s finančnim načrtom, v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva pa se lahko koristijo izključno za tiste namene, za katere so bila dana. ^ čjen
Ko gre za organizirano sodelovanje delovnih ljudi in občanov več krajevnih skupnosti ali za združevanje sredstev in sil za uresničitev skupno zagotovljenega širšega programa, se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Kadrovska politika in zaposlovanje
90.	člen
Delovni ljudje in občani so nosilci kadrovske politike v občini. Kadrovsko politiko usmerjajo s tem, da uresničujejo naslednje družbene dlfe:
- da sta kadrovska in štipendijska politika sestavni del družbenega razvoja občine,
- daje kadrovska politika neodtujljiva samoupravna pravica delov-nih ljudi in občanov,
- da je temeljni cilj kadrovske politike razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
91. člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
- sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
- sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
- določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
- združujejo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
- določajo merila in pogoje za izbiro delavcev s poslovodnimi pooblastili,
- skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetičnimi kvalitetami,
- spremljajo uresničevanje kadrovske politike ter vodijo stalno evidentiranje kadrov.
92. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v SZDL in sindikatih, oblikujejo; usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike v občini. Predvsem morajo usklajevati stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za naloge, ki jih opravljajo delavci s poslovodnimi pooblastili v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi za nosilce družbenih funkcij.
93. člen
Delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike. Temeljna načela in cilje kadrovske politike uresničujejo tudi z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja mora biti posvečena posebna skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
94. člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavlja pogoje za delo, bivanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi.
95. člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja, v katerem živi in dela delovni človek in občan. Razen tega je potrebno konstantno spremljati in ohranjati stanje in skrbeti za razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Ukrepi na tem področju morajo biti učinkoviti in zavezujoči napram vsem tistim, ki povzročajo poslabšanje stanja.
96. člen
Občinska skupščina z družbenim in prostorskim planom ter svojimi predpisi zagotavlja in določa smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi s tem, da posveča posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih, z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
97. člen
V	občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih naslednji organi:
— občinska skupščina in njej odgovorni organi,
— temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišča združenega dela,
— temeljno javno tožilstvo,
— organi javne varnosti,
— organ za kaznovanje prekrškov,
— družbeni pravobranilec samoupravljanja,
— javno pravobranilstvo.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in samoupravni splošni akti.
98. člen
Pri uresničevanju družbenega varstva družbene lastnine se zagotavlja varstvo socialističnih, samoupravnih, družbeno ekonomskih odnosov na podlagi družbene lastnine.
Občinska skupščina opravlja družbeno varstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
99. člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizacijah združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z začasnimi ukrepi družbenega varstva:
— odstavi poslovodni organ,
— odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— razpusti delavski svet,
— razpusti izvršilni organ,
— začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev,
— imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
— odreja še druge, z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu družbenega varstva, lahko skupščina določi delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasen ukrep.
Temeljno sodišče, samoupravna sodišča, sodišče združenega dela
100. člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti, samoupravna sodišča ter sodišča združenega dela kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
101. člen
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela.
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v sodišču, voli občinska skupščina.
102. člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakoni, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ah ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene spore rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, raz-
sodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z'zakonom drugače odločeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli občinska skupščina.
Temeljno javno tožilstvo
103. člen
Je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih, z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva ter pri tem uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Svoje naloge opravlja na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, kije izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
Organi javne varnosti Postaja milice
104. člen
Postaja milice, s splošnim delovnim področjem, je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
105. člen
Postajo milice ali njen oddelek ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Pobudo za ustanovitev ali odpravo postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
106. člen
Komandiija postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.	i
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
107. člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenemu izvršnemu organu, kije pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude, o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice oz. oddelka.
108. člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in
155.	člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Uprava javne varnosti
109. člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Občinski skupščini je dolžna dajati letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem področju.
Organ za kaznovanje prekrškov
110. člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ občinske skupščine in njej tudi odgovarja za svoje delo.
111. člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnik za prekrške se voli za dobo osmih let. Po preteku te dobe sme biti ponovno izvoljen.
112. člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških. Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu.
Obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
113. člen
Kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Dražvni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije.
Občinski skupščini je dolžan poročati o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
114. člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
Javno pravobranilstvo
115. člen
Kot organ občine je njen pravni zastopnik v premoženjsko, pravnih zadevah in opravlja druge, z zakonom določene naloge.
O svojem delu obvešča občinsko skupščino.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
116. člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proraču' nu občinska skupščina v skladu z zakonom.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
117. člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeni nadzor in drugi organi občinske skupščine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
118. člen
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ima skupščina občine pravico in dolžnost deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oz. s samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina oz. za to pristojen organ z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
119. člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oz. sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oz. daje v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina ne začne postopka pred ustavnim sodiščem v roku osem dni, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni akt uporabljati.
120.	člen
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, kijih potrebuje za nadzorstvo.
Organizacija združenega dela mora poslati skupščini občine na zahtevo njenega ustreznega organa na vpogled samoupravni splošni akt, ki ga potrebuje za opravljanje svojega dela.
Določbe členov 119, 120 in 121 se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
V.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
121. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temeljnim sistemom ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi SR Slovenije ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V	skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
122. člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih v zborih občinske skupščine.
123. člen
Zveza komunistov kot vodilna organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je s svojim usmerjeval-nim idejnim in političnim delom glavni pobudnik in nosilec politične in druge dejavnosti delovnih ljudi in občanov pri varstvu, zavarovanju in obrambi neodvisnosti, suverenosti, teritorialne nedotakljivosti in družbene ureditve naše dežele pred sleherno agresijo in agresivnimi pritiski.
SZDL, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev NOV, Zveza rezervnih vojaških starešin in druge družbene organizacije v občini zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu ljudske obrambe v občini. Razen tega skrbijo za podružbljanje obrambne funkcije, politično in inofrmativno propagandno dejavnost in za nadaljnji razvoj sistema splošnega ljudskega odpora ter izvajajo priprave za svoje delovanje v vojni in drugih izrednih primerih.
124. člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite izvršujejo:
— občinska skupščina,
— svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno zaščito,
— izvršni svet,
— upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
— občinski štab za teritorialno obrambo,
— občinski štab za civilno zaščito,
— med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
125. člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema občinska skupščina odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
126. člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne strokovne službe v okviru regije.
127. člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti pri svoji redni dejavnosti v miru tekoče pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
128. člen
Med vojno predsedstvo občinske skupščine odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine, če se ta ne more sestati.
Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom, stvarnimi, krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge splošne akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora v občini.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini brž, ko se ta lahko sestane. Kadar se predsedstvo ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, lahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih nalog in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti predsedstvu skupščine občine, ko se to lahko sestane.
129. člen
Za uresničevanje pravic in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe so pristojni skupščina občine, izvršni svet skupščine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi v mejah svojih pristojnosti.
130. člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Ta usmeija in usklajuje obrambne priprave občinskih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti v občini in njihovo delovanje na področju ljudske obrambe v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine.
131. člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje občinska skupščina, katera tudi določi število njegovih članov.
Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine.
Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov.
132. člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge s področja ljudske obrambe:
1. obravnava predloge aktov občinske skupščine, ki so pomembni za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter daje mnenj« k tem predlogom;
2. sprejema obrambni načrt občine;
3. določa načrt organizacije razvoja in opremlja enote teritorialne obrambe v občini;
4. usklajuje obrambne priprave v občini z obrambnimi pripravami pokrajine in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pripravami sosednjih občin v zadevah, ki so posebnega družbenega pomena za obrambno pripravljenost širšega pomena;
5 usmerja obrambne priprave gospodarskih organizacij in družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojni;
6. določa vojno organizacijo in kadrovsko popolnitev organov občine;
7. usmerja razporejanje občanov in materialnih sredstev za dopolnitev oboroženih sil in druge potrebe ljudske obrambe;
8. usmerja obrambno vzgojo pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enot za zveze in službe opazovanja, javljanje, obveščanje ali alarmiranje ter usposabljanje obveznikov delovne obveze za delo po vojnem razporedu;
9. ustanavlja enote in zavode teritorialne obrambe, predlaga zagotovitev sredstev za njihovo oborožitev, opremljanje in pouk ter za delo občinskega štaba za teritorialno obrambo;
10. zagotavlja vojne zveze;
11. organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba in enot civilne zaščite, predlaga zagotovitev sredstev za njihovo delo, opremljanje in pouk;
12. sodeluje s pokrajinskim odborom kot skupnim medobčinskim organom in njegovo strokovno službo zaradi usklajevanja obrambnih priprav, ki so skupnega pomena za pokrajino.
Organi družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo svetu na njegovo zahtevo dajati podatke, obvestila in analize, kijih potrebuje za svoje delo.
133. člen
Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja ljudske obrambe, če niso posamezne zadeve v pristojnosti drugih upravnih organov.
Razen tega opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah in skupnostih na območju občine, razen v teritorialni obrambi.
134. člen
Za izvajanje oboroženega odpora in drugih oblik odpora proti sovražniku se po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom organizirajo v občini, v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena enote in zavodi teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor območja in zaščito objektov ter stalno in množično borbeno pripravljenost in aktivnost.
135. člen
Za vodenje in poveljevanje enotam in zavodom teritorialne obrambe ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti štabov za teritorialno obrambo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je pristojen občinski štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina.
Za organiziranost in pripravljenost enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo, za bojno pripravljenost in uporabo enot in zavodov pa komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo.
136. člen
Občinski štab za teritorialno obrambo:
1. na podlagi razvojnih načrtov, navodil pokrajinskega štaba in sklepa sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinska skupščina pripravlja in organizira enote in zavode teritorialne obrambe v občini;
2. predlaga mobilizacijski razvoj enot in zavodov teritorialne obrambe, načrt uporabe enot in zavodov teritorialne obrambe, proučuje okolje in pogoje za njihovo delovanje ter oblike, način in taktiko boja v različnih vojnih pogojih;
3. organizira in vodi idejnopolitično in vojaškostrokovno usposabljanje krajevnih štabov, enot, zavodov ter pripadnikov teritorialne obrambe;
4. usklajuje delovanje in uporabo enot in zavodov teritorialne obrambe s pristojnimi poveljstvi jugoslovanske ljudske armade
in milice;
5. izvaja naloge v zvezi z oborožitvijo, opremljanjem, prehrano in zdravstveno zaščito enot in zavodov teritorialne obrambe;
6. skrbi za načrtno nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidenco in nadzor nad predmeti oborožitve in opreme;
7. organizira ustrezne zveze znotraj enot in štabov teritorialne obrambe;
8. skrbi za varnostno vzgojo in izvajanje varnostnih ukrepov v štabu, enotah in zavodih teritorialne obrambe;
sodeluje z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo in
drugimi občinskimi organi in organizacijami zaradi izvajanja skupnih obrambnih nalog;
10. opravlja druge zadeve in naloge, ki so določene s predpisi ali mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oz. svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
137. člen
Izvršni svet občinske skupščine ustanovi občinski štab in občinske enote civilne zaščite. Občinski štab je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno zaščito.
Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine lahko odredi mobilizacijo ljudi in sredstev za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
138. člen
Občinski štab za civilno zaščito skrbi za izvajanje priprav in vodenje občinskih enot civilne zaščite in opravlja še naslednje naloge:
1. ocenjuje ogroženost območja občine pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi nesrečami;
2. izdela občinski načrt civilne zaščite in daje predloge izvršnemu svetu občinske skupščine za organiziranje civilne zaščite in izvajanje njenih ukrepov;
3. usklajuje delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred posledicami vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer;
4. organizira in neposredno vodi akcije za pomoč, zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah;
5. skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite, katerih namen je preprečiti oziroma ublažiti naravne in druge hude nesreče ter njihove posledice in posledice vojnih akcij;
6. skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za samozaščito ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah;
7. organizira in vodi pouk ter vaje štabov in enot civilne zaščite in skrbi za njihovo usposobljenost za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov;
8. obvešča prebivalstvo o nevarnostih in obsegu posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in daje sredstvom javnega obveščanja in informiranja uradna obvestila o tem.
139. člen
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti naravnih ali drugih hudih nesreč in za alarmiranje organizira svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri občini službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
140. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje m imega in varnega življenja.
V	neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim načrtom.
141. člen
Družbena samozaščita v prometu je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, družbenopolitičnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, društev in družbenopolitičnih skupnosti.
Za obravnavanje, proučevanje problematike na področju cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ima občina svet za prevntivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo.
Sestavo in način dela sveta določi v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa občinska skupščina z odlokom.
VI.	TEMELJI DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
142. člen'
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizacijo udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
143. člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
- delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
— delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge, z zakonom določene oblike združevanja;
— delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ na način, določen z ustavo in zakonom;
- delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljih organizacij združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljnih organizacijah združenega dela oz. delovni skupnosti z manj kot 30 zaposlenimi opravljajo funkcijo delegacije vsi zaposleni.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške in civilne'Osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oz. odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
144. člen
Ce se med mandatnim obdobjem občinske skupšine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
145. člen
Število delegatov, ki jih delegacije organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oz. skupnostih, vendar tako, daje zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oz. posameznih območij.
146. člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Prav tako določajo v svojih statutih, v skladu z zakonom, število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica.
147. člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oz. skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi občine, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se zaradi delegiranja skupnega delegata, obravnavanja vprašanj in pristojnosti skupščine občine do določanja skupnih stališč z delegati in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij skupščine občine združujejo v konferenco delegacij.
148. člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov, pravice in dolžnosti ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za njeno delo, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog, sedež konference in vsa druga vprašanja, pomembna za delo konference.
Družbenopolitična skupnost bi morala stremeti za tem, da bi čimveč organizacij imelo lastno delegacijo, s tem pa tudi svoje delegatsko mesto v zboru občinske skupščine, ker le na ta način dosegamo večje sodelovanje pri delu občinske skupščine.
149. člen
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom in tem statutom, delegira iz svojega sestava delegate v zbore občinske skupščine;
— razpravlja o vprašanjih, ki se obravnavajo v skupščini občine in o katerih se odloča, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini;
— preko svojih delegatov sodeluje pri celotnem delu občine;
— spremlja delo skupščine ter obvešča samoupravno organizacijo oz. skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov iz drugih samoupravnih skupnosti in organizacij;
— v skladu s statutom samoupravne organizacije oz. skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji vprašanja, za katera so delovni ljudje v tej še posebej zainteresirani, še pred odločanjem v občinski skupščini;
— preko svojih delegatov daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predlogov, ki izhajajo iz vsebine samoupravnih določil organizacije, zakonskih določil ali tega statuta; delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami, če jo za to pooblasti samoupravna organizacija oz. skupnost s svojim aktom.
150.	člen
Skupščina občine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Skupščina občine v skladu z določili ustave, zakona in s statutom določi z odlokom način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občina v zborih skupščine SRS skupnega delegata ali delegate v drugo občino ali skupne delegate z več občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
151. člen
Dolžnost občinske skupščine kot celote, njenega ustreznega zbora ali delovnega telesa je, da obravnava material za seje skupščine SRS ter da da svojim delegatom v zbore skupščine SRS ustrezna stališča v zvezi z vprašanji, ki so splošno družbenega pomena, ali pa ima do njih občinska skupščina še poseben interes.
Vodja delegacije za ustrezni zbor skupščine SRS ima pravico in dolžnost, da zahteva na posamezna vprašanja z dnevnega reda skupščine SRS pojasnilo in stališče občinske skupščine.
152. člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava na sejo občinske skupščine tistega delegata ali več njih, ki bo najbolje zastopal interese njene organizacije, kakor tudi celotne skupnosti, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih.
Delegacija oz. konferenca delegacij ima pravico določiti delegata za posamezno sejo skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
153. člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij, skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oz. družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami. Pri glasovanju in opredeljevanju so samostojni.
154. člen
Delegat je dolžan p delu skupščine in o svojem delu v njej obveščati delegacijo oz. konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oz. družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Na prvi naslednji seji, po seji skupščine, mora delegat delegacije seznaniti s potekom dela skupščine kot celote ali njenega posameznega zbora o sprejetih sklepih in stališčih, podati pa mora tudi obrazložitev, ki jo je prejel na morebitno postavljeno delegatsko vprašanje.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov in delegacij med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in vsa tista druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
155. člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacije.
156. člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
N
Delegat ima pravico zahtevati odgovor na vprašanje, katerega je postavil. Izvršni svet ali predstojnik ustreznega upravnega organa je kljub podanemu ustnem odgovoru dolžan podati pismeni odgovor na postavljeno vprašanje in na ta način dati možnost vsem delegacijam, da odgovor podrobneje proučijo in po potrebi na naslednji seji zahtevajo razširitev že postavljenega vprašanja.
157. člen
Da bi delegat lahko izvrševal svojo dolžnost, ima pravico zahtevati od upravnih organov ter organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, kijih potrebuje za svoje delo v skupščini.
158. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto v času, ko opravlja funkcijo delegata v skupščini občine Ribnica.
Delegat opravlja funkcijo v-skupščini občine od trenutka, ko mu delegacija izstavi potrdilo, da je delegiran kot delegat na sejo zbora, do trenutka, ko ga delegacija z delegiranjem drugega delegata razreši te funkcije.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega je član in v skupščini
Delegat ■'!<* more biti priprt bzez dovoljenja zbora, katerega član je; prav taku se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zboia.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku ustreznega zbora. Ta je dolžan predložiti primer zboru, da odloči, ah se naj postopek nadaljuje ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno imunitetna komisija pristojnega zbora, proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oz. nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z določili tega člena.
Določbe o imuniteti delegatov veljajo tudi za voljene in imenovane funkcionarje v skupščini Ribnica.
159. člen
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, so lahko odpoklicani.
Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegatov in delegacij, če ni z zakonom drugače predpisano.
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, imajo pravico odstopiti.
VII.	OBČINSKA SKUPŠČINA
Položaj in pristojnosti
160. člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti tega statuta, ustave SRS in zakonov.
161. člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti:
— določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj,
— sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte,
— obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese,
— daje,pobude za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
— obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
— obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo,
— določa temeljno organizacijo in pristojnosti organov družbenopolitične skupnosti,
— ustanavlja upravne organe in druge organe,
— voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje ter sodnike,
— skrbi za izvajanje določene politike, predpisov ter drugih splošnih aktov,
— določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
— opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
Sestava
162. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
163. člen
Zbor združenega dela šteje 35 delegatskih mest:
— 26 delegatskih mest iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
— 5 delegatskih mest iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture;
— 2 delegatski mesti iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela;
— 1 delegatsko mesto iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva;
— 1 delegatsko mesto s področja vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti šteje 25 delegatskih mest, katera zasedajo delegati delovnih ljudi in občanov z območja krajevnih skupnosti.
Družbenopolitični zbor šteje 23 delegatskih mest.
Organizacije imajo v družbenopolitičnem zboru naslednje števi-
DOLENJSKI LIST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978
lo delegatskih mest: občinska konferenca SZDL 6, občinski svet zveze sindikatov 6, občinska konferenca ZKS 5, občinska konferenca ZSM S 3, občinski odbor ZZB NOV 3.
164.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti skupščine.
Ustava in statut lahko določata, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti.
Pristojnosti in delo zborov
165.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnost: in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine na skupni seji vseh zborov, samostojno ah enakopravno.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
ODLOČAJO:
— o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
— o razpisu referenduma,
— o razpisu javnega posojila,
— o podelitvi domicila,
— o pobratenju z drugimi občinami ali mesti.
SPREJEMAJO:
— spremembo statuta občine,
— poslovnik o delu občinske skupščine,
— družbeni plan občine,
— urbanistični red in zazidalne načrte,
— družbeni plan razvoja regije.
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOŠNE AKTE, KI SE NANAŠAJO NA:
— ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
— družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
— razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
— občinski referendum,
— priznanja in nagrade občine,
— ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov občinske skupščine.
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
— predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
— predsednika, podpredsednika in člana izvršnega sveta,
— sodnike sodišč združenega dela,
— predsednika in člane stalnih komisij in drugih občasnih delovnih teles občinske skupščine, delegate za zbor občin skupščine SRS,
— predsednika in člane predsedstva SRS.
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
— občinskega javnega pravobranilca,
— družbenega pravobranilca samoupravljanja,
— sekretarja občinske skupščine,
— sekretarja izvršnega sveta občinske skupščine,
— predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
— individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
— člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom skupščine.
£	DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:
— tajnika samoupravnih interesnih skupnosti,
K	— individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega druž-
c«	benega pomena, če je tako določeno v zakonu.
DOLOČAJO DELEGATE:
— za zbor občin skupščine SRS,
— za zbor združenega dela skupščine SRS,
— za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
J,	166. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata in sprejemata:
— proračun in zaključni račun proračuna občine ter opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
— odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezen zbor;
— področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti;
— področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova;
— področje družbene kontrole cen in storitev;
— lastninska, zemljiška in druga stvarno pravna razmeija, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmeija ter premoženjska in druga materialno pravna razmeija na področju prometa iz občinske pristojnosti;
— sistem informiranja in javnega obveščanja v občini:
— temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini;
— potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in dajeta soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok:
— odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če sama o takih vprašanjih ne odloči;
— področje davčne politike v občini;
— sprejemata in dopolnjujeta proračun in zaključni račun proračuna občine:
— odločata o zadolžitvah, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
— odločata o oblikah prostovojnega in solidarnega združevanja sredstev v občini;
— volita in razrešujeta delegate za sklepanje zakonskih zvez ter urejata zadeve s tega področja;
— odločata o ustanovitvi organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti;
— odločata v skladu z določili zakona in tem statutom o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali druga združenja teh organizacij, v katerih prihaja do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih oz. v katerih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
— opravljata nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela;
— opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oz. za katere ni pristojen posamezen zbor.
• /
167.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega reda, spremlja politično stanje in razvoj v občini ter sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:
— samoupravne odnose v združenem delu,
— družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
— družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
— samostojno osebno delo s sredstvi, ki so last občanov,
— združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
— splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
— družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
— uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
— zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
— skrb za udeležence NOV,
— pristojnost in delo izvršnega sveta občine,
— uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
— varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
— druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka ter občana. Pristojna zbora in skupščina samoupravnih interesnih skupnosti
ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta in družbenega dogovora, ki bi bil v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora.
V	kolikor pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo besedilo odloka, drugega splošnega akta in družbenega dogovora v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, so dolžni neusklajena vprašanja ponovno proučiti in o tem odločiti
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitični zbor skupščine SRS v skladu z določili zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
168. člen
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine enakopravno odloča o vseh zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, razen o zadevah, ki so v izključni pristojnosti zbora združenega dela. Tudi o teh zadevah lahko razpravlja kot zainteresiran zbor in daje pristojnemu zboru svoja mnenja in stališča.
Thnr kraievnih skupnosti samostojno:
— sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo delo in življenje občanov v krajevnih skupnostih;
— obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini*ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
— določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in 'skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti pojasnila glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi krajevnih skupn osti;
— obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
— obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in‘uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
— obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena ulic, cest, trgov, poti, parkov v občini;
— obravnava vprašanje upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in urejanja prometa na njih;
— spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
— sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti:
— obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih, stališčih, sklepih;
— zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ah sodišča zdfuženega dela, če je mnenja, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oz. zakonitosti tega akta;
— opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
169. člen
Zbor združenega dela je načeloma pristojen za vse zadeve, ki se obravnavajo v okviru občinske skupščine, razen zadev, ki so v samostojni pristojnosti zbora krajevnih skupnosti.
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepa za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
— stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij;
— medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmeija;
— varstvo pri delu;
— samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v temeljih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošni pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
— predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih sklepih, ukrepih in stališčih;
— samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih;
— usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov;
— sprejema začasne ukrepe zoper organizacijo združenega dela ter začasno zadrži nezakonite akte;
— zadeve s področja organiziranja temeljnih organizacij združenega dela;
— druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če niso v pristojnosti drugega zbora.
170. člen
Kadar zbor združenega dela razpravlja in odloča o odloku, s katerim se izloča del dohodka temeljnim organizacijam združenega dela in del biuto osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, je potrebno poslati gradivo vsem temeljnim organizacijam v roku, ki bo omogočil, da lahko o gradivu razpravljajo delavci v teh organizacijah.
Gradivo mora biti pripravljeno tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbenoekonomsko politiko, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizacij združenega dela oz. na bruto osebne dohodke in na izvajanje njihovih, z zakoni, družbenimi d ogovori in samoupravnimi sporazumi že sprejetih obveznosti.
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
171. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbor z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih, ki se nanašaio na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:	_	,	.
— sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
— določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
— sprejemajo plane, programe in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
— odločajo o ustanavljanju in ukinjanju dejavnosti ustanov in zavodov,
— odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
172. člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben družbeni pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbor mora pred sprejemom dokončne odločitve razpravljati o podanih pripombah in stališčih zbora.
173. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Enako lahko zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
174. člen
Zbori občinske skupščine zasedajo na samostojnih sejah, če ni s tem statutom ali z zakonom drugače določeno.
Zbori, ki enakopravno zasedajo, se pri odločitvah, sprejetih tekom seje, ločeno izjavljajo oz. sprejemajo zaključke.
Na skupnih zasedanjih sprejemajo odločitve vsi delegati.
175. člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov zbora.
Zbor sprejema sklepe, odloke in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbo r v skladu s poslovnikom sklene, se glasuje tajna
176. člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za urejanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnim zborom, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo občinske skupščine pomembne zadeve.
177. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno:
— odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
— odloča o mandatno imunitetnih zadevah delegatov v zboru,
— voli izmed delegatbv v zboru predsednika in podpredsednika zbora ter ju razrešuje,
— imenuje in razreši sekretarja zbora,
— ustanavlja odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh teles.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
178. člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Predsednika in podpredsednika izvoli s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik se volijo za štiri leta in so lahko na to dolžnost izvoljeni le dvakrat zaporedoma.
179. člen Predsednik občinske skupščine:
— predstavlja občinsko skupščino,
— sklicuje in vodi skupna zasedanja vseh zborov občsiske skupščine,
— daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oz. enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
— dolžan je skrbeti, da občinska skupščina dela po določilih tega statuta in določilih poslovnika o delu občinske skupščine,
— skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
— podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina na dveh ali več zborov,
— opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
180. člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo pri delu predsedniku in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne odloči ali ne more odločiti, kdo ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo občinske skupščine.
181. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL
Vsak zbor lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti.
V	kolikor tudi namestnik predsednika ne prisostvuje seji zbora, vodi njegovo sejo najstarejši delegat, prisoten na seji zbora.
182. člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku in določilih tega statuta, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane z drugimi predpisi.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, izvršni svet ali najmanj 1/5 delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče sejo, čeprav bi jo moral po določilih tega statuta, jo lahko skliče skupina 10 delegatov ali predsednik skupščine.
183. člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje drugega delegata, ki pa nima pravice glasovati.
184. člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva sodelujejo tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar predsedstvo razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta. Predsedstvo lahko vabi na svoje seje tudi predstavnike delovnih teles občinske skupščine in predstavnike drugih organov in organizacij.
Predsedstvo skupščine, kot koordinacijsko telo, ima naslednje pristojnosti:
— obravnavanje, usklajevanje in programiranje dela zborov in delovnih teles skupščine ter njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
— skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine,
— skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv delegatom,
— skrbi in zagotavlja ustrezne pogoje dela delegatom in delegacijam,
— tolmači določila poslovnika občinske skupščine
— spremlja delo delovnih teles občinske skupščine,
— predlaga ustreznemu zboru, katerim zadevam je potrebno pri obravnavanju dati prednost,
— obravnava osnutke skupščinskih gradiv in daje predlagatelju morebitne zahteve po dopolnitvi istih; preden občinsko predsedstvo ne razpravlja o materialih, ki so na dnevnem redu zborov občinske skupščine, iste ni moči poslati delegacijam;
— skrbi za sodelovanje s skupščino SFRJ, SRS in skupščinami skupnosti občin.
Sekretar skupščine
185. člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren skupščini
Delovna telesa skupščine in njenih zborov
186. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanavljajo stalna in občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori.
Stalna delovna telesa občinske skupščine:
— svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
— komisija za družbeno nadzorstvo,
— komisija za vloge in pritožbe,
— komisija za zadeve borcev in invalidov NOV,
— statutarno pravna komisija,
— komisija za odlikovanja,
— komisija za volitve in imenovanja,
— komisija za verska vprašanja,
— komisija za verifikacijo pooblastil delegatov.
187. člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
Delovna telesa imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov imenuje občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa na predlog družbenopolitičnih in drugih organizacij.
*“	Družbeni	sveti
188. člen
Skupščina občine Ribnica ustanovi družbene svete kot stalno obliko demokratičnega sodelovanja vseh socialističnih družbenih sil pri oblikovanju mnenj in stališč o posameznih konkretnih in splošnih vprašanjih, da bi se lahko pristojnim zborom skupščine predlagalo v odločanje optimalne rešitve, ki objektivno najbolj ustrezajo.
Družbene svete sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščina občine Ribnica, izvršni svet, Zveza komunistov, SZDL, sindikati, določene samoupravne organizacije in skupnosti ter delegati znanstvenih organizacij in služb.
Z odlokom o ustanovitvi družbenega sveta se podrobneje določi njegova sestava in delovno področje.
VIII.	IZVRŠNI SVET
189. člen
Skupščina občine ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov občanske skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
190. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, ki jih določi skupščina občine.
Skupščina občine voli predsednika in enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL, po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL
Mandatna doba predsednika in članov izvršnega sveta je štiri
leta
Člani izvršnega sveta so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta.
191. člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
192. člen Izvršni svet občinske skupščine:
- skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
- predlaga odloke in druge Splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
- daje skupščini mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
- predlaga družbeni plan občine, urbanistične rede in zazidalne načrte,
- predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
- predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih organov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občine ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
- izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine,
daje skupščini mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
— daje mnenja k predlogom aktov, katerih je sam predlagatelj in vsem drugim predlagateljem,
— usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
— nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja ah razveljavlja predpise teh organov ki so v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom,
— ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna telesa za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
Izvršni svet skupščine občine Ribnica opravlja v mejah pravic in dolžnosti naslednje zadeve s področja ljudske obrambe:
— usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah;
— določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov temeljnih upravnih organov za delo v vojni;
— predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu in za zagotovitev blagovnih rezerv, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo;
— skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij občinskega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti;
— obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni;
— opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom;
— odloča v sporih o pripravljenosti med občinskimi upravnimi organi;
— skrbi za stike in sodelovanje s pobratenimi kraji;
— skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini.
193. člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnim svetom drugih občinskih skupščin, organi samoupravljanja interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
Če so na seji izvršnega sveta zadeve, katere so predlagale za sejo občinske skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti, mora predsednik izvršnega sveta vabiti na sejo tudi predsednike izvršnih organov skupnosti.
194. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
195 . člen
Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje sveta ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
196. člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, kakor tudi za sodelovanje z občinsko skupščino, lahko ima izvršni svet sekretarja izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
Organizacijo in delovno področje podrobneje ureja odlok, ki ga sprejme na svoji seji občinska skupščina.
197. člen
Izvršni svet je dolžan seznanjati občinsko skupščino o svojem delu.
Pristojnemu zboru občinske skupščine lahko predlaga, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
198. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanje določene politike, izvrševanja odlokov ali drugega akta skupščine,
DOLENJSKI LIST ^ St 16 (1497) - 20, aprila 1978 STRAN 35
DOLENJSKI UST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978
ki je predlagan za izdajo ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drug akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnega sveta.
Vprašanje zaupnice izvršnega sveta mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
199. člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko postavi zahtevo v svojem zboru, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
200. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet ali jih sam izdaja, ter mu predlagati, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo tega v skupščini občine.
Člani sveta so dolžni izvajati sklepe in skrbeti, da se ti pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
201. člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, kijih potrebuje.
202. člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloča svet.
203. člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov in delovnih teles, do organov samoupravnih interesnih skupnosti in do občinskih upravnih organov se določijo z občinskim odlokom.
IX.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
204. člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
205. člen
Z odlokom občinske skupšine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil
206. člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
207.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
— izvajajo določeno politiko in izvajajo zakone, odloke, druge splošne predpise in akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta;
— odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
— spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo {»budoza reševanje vprašanj s teh področij;
— predlagajo izvršnemu svetu sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte;
— odločajo o upravnih stvareh;
— opravljajo zadeve inšpekcijskih služb;
— opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet;
— opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine ter druge strokovne nioge iz pristojnosti skupščine ter izvršnega sveta.
208. člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
— izvajanje sprejete politike, izvrševanja zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
— pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
— ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih;
— za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh podtonih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
209. člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije in podobno, še posebej o zadevah, kjer samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
210. člen
Občinske upravne organe, njihovo delovno področje in kdo določi njihovo notranjo organizacijo in sistematizacijo, določi skupščina občine s posebnim odlokom.
211. člen
Občinski upravni organi se s skupščinskim odlokom organizirajo kot sekretariati, oddelki, uprave ali komiteji.
212. člen
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, preučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
213. člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine ali izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti ali pa so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
214. člen
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih. Dolžni so tudi preučiti pobude in predloge, ki jih pošiljajo občani, na poslane pobude in predloge občanov pa morajo odgovoriti.
215. člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
216. člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa in za njegovo delo ter izvrševanje nalog iz njegove pristojnosti osebno odgovarja. Je neposredni starešina delavcem tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati skupščini občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem
področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo skupščine in izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na postavljeno delegatsko vprašanje so dolžni dati pismeni odgovor.
217.	člen
Predstojniki upravnih organov lahko izdajo navodila in odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine.
2 18. člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z odlokom ali s splošnim aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, je lahko določeno, da določenih podatkov ni moči objaviti.
219. člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo
delovno skupnost.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti skupnosti v skladu z zakonom in ustavo.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s programom dela. S samoupravnim sporazumom oz. pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela.
220. člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov in služb, naloge in njihov odnos do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornost delavcev, sredstva za delo organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih se določijo z odlokom občinske skupščine.
X.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
221. člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, splošne in druge akte v okvim svojih pravic in dolžnosti.
Akti občinske skupščine so: odloki, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepi,
obvezne razlage.
Akti izvršnega sveta: sklepi, odredbe, navodila, smernice.
Akti upravnih organov: odredbe, navodila, odločbe.
222. člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, delovno telo skupščine občine ali njenega zbora ali izvršni svet, samoupravni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oz. zbora enakopravno.
223. člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic
in dolžnosti.	•	...
Če je predlagatelj drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni
svet k predlogu podati svoje mnenje.	, _
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati podano mnenje izvršnega sveta.
224. člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaz-
"^Vdvofaznera postopku se sprejemno odloki in drugi akti, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oz. samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe o dvofaznem postopku ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
225. člen
Predpis ali drugi splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Vse droge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in
njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oz. članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
226. člen
Predpis ali drug akt, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali skupščinski zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oz. h katerem je po določilih tega statuta družbenopolitični zbor dolžan podati svoje stališče, je sprejet, če ga zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, predpisa ah drugega akta ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih ah v skupščini samoupravne interesne skupnosti oz. ni bil sprejet v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvoli skupna komisija, v katero vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti izvoli enako število članov. Skupna komisija ima nalogo, da pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ah če zbori oz. skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če usklajevalni postopek ostane brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka,, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nMfala za družbeno skupnost občutna škoda ah bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ah zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
Če zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupnem zasedanju vseh skupščinskih zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdlje eno leto od dneva sprejema.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja- na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
227. člen
Postopek sprejemanja predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
228. člen
Predpisi in splošni akti občinske skupščine se objavijo v Skupščinskem Dolenjskem listu, prilogi tednika Dolenjski list, začnejo pa veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ah isti dan, ko je
bil objavljen.	.	,	r
Izvršni svet lahko na svoji seji in v dogovoru z občinsko konle-renco SZDL sprejme sklep, da postane uradno glasilo za objavo občinskih predpisov Uradni list SRS ah ustrezno občinsko glasilo.
V	tem primeru postane določilo iz prvega odstavka tega člena brezpredmetno in se ne uporablja več.
229. člen
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oz.
proračun.	.
Predpis ali drug splošni akt velja za območje občine, če m v predpisu ah splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XL JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
230.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij m društev je javno.
DOLENJSKI UST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978
231. člen
Občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, celovito in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v družbenem življenju v občini.
232. člen
Družbeni sistem informiranja, kot ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, tvorijo vsi dejavniki, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu.
Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih
233. člen
Temeljni sestavni del javnega obveščanja so sredstva javnega informiranja. O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe njihovi predstojniki.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
234. člen
Seje občinske skupščine so javne.
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe državne in drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
235. člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, se lahko v občini ustanovi informacijsko-dokumentacijski (INDOK) center.
Organi, področje delovanja in financiranje centra se določijo s posebnim odlokom občinske skupščine.
236. člen
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni:
— zbori občinske skupščine,
— delovni ljudje, združeni v SZDL,
— organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti
in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega
mena.
krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnostih za rešitev lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti.
237. člen
V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interesna skupnost za informiranje in obveščanje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in preko tega urejanja materialnih in drugih problemov na področju informiranja.
V dogovoru med vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v občini lahko pride do izdajanja občinskega glasila. V tem primeru formira skupščina občine posebno delovno telo, katerega naloge in obveznosti regulira s posebnim odlokom.
XIL ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
238.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru določil ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato občinska 'cupščina na način, določen v poslovniku obravnava njihovo delo.
Vsak nosilec dnižbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga vodi ali imenuje občinska skupščina, je njej osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni sve; in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina.
239. člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Občinska komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve spremlja delo funkcionarjev.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
240. člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupi osti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravice podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje in storiti vse potrebne ukrepe, o katerih mora seznaniti pobudnike.
241. člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIII.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN SODELOVANJE S SR SLOVENIJO
242. člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči, občina Ribnica razvija medobčinsko sodelovanje in sodeluje s SR Slovenijo ter z drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oz. dejavnosti.
243. člen
Občina Ribnica sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali pobudo občine, s katero bi naj sodelovala. Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v SFRJ za bratsko občino. O tej pobudi sklepa občinska skupščina, na seji pa je lahko navzoča tudi delegacija občine, s katero se sklepa sodelovanje ali pobratenje.
244. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skupščino SRS in z njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembna za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR S tako, da v skladu' z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno z drugimi skupščinami pošilja delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
V	skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupšč ina občine način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami način delegiranja delegatov v ustrezne zbore skupščine SRS,čine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij.
245. člen
Medobčinsko sodelovanje temelji na načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z drugimi občinami ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin. Delegati v tet usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.	—
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oz. medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
XIV.	OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADE
246. člen
Občinska skupščina lahko podeljuje za posamezne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti, priznanja in nagrade občine Ribnica.
Priznanja in nagrade, kijih ureja poseben pravilnik o občinskih priznanjih in nagradah, se podeljujejo praviloma na svečani seji občinske skupščine na praznik občine — 26. marec.
XV. SPREMEMBA STATUTA
247. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina ali njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samo-
upravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
0 pobudi, da se prične postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini
248.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek mora dati občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
249. člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti z določili tega statuta do 31. 12.1978.
250. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ribnica, ki ga je sprejela občinska skupščina 12. marca 1974 in je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu štev. 13 z dne 3. 5. 1974.
251. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu.
Številka: 011-2-78—01 Datum: 3. aprila 1978
Predsednik skupščine občine Ribnica: CIRIL GRILJ, 1. r.
N
115.
POPRAVEK OBJAVE
V	3. odstavku 5. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in 'naprav skupne rabe v občini Ribnica v letu 1978 (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/78 od 31. 3. 1978) je pri prepisovanju prišlo do napake pri stopnji, zaradi česar se ta odstavek pravilno glasi takole:
Udeleženci samoupravnega sporazuma združujejo sredstva po stopnji 0,75, obveznost udeležencev pa preneha, ko se zberejo sredstva v višini
1,500.000,00 din.
Ribnica, 10. 4. 1978
Skupščinska pisarna občine Ribnica
Občina Trebnje
116.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list
SRS, št 12/77) in 157. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela
ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za zavarovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselja in naselij ter zelenih površin in ukrepi za varovanje Živah v občini Trebnje.
2. člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno mora-
lo,	da skrbijo za privlačen in dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna.
D. VARSTVO MIRU IN
DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva miru in družbene discipline je prepovedano:
1. zadrževati se kljub opozorilu v gostinskih prostorih in drugih podobnih lokalih in na prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače, preko dovoljenega ah določenega obratovalnega časa;
2. mladini do 15. leta starosti zadrževati se po 21 uri brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskih ali drugih podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
3. kaditi v kulturnih domovih, športnih dvoranah, kinomatografih in v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano;
4. zalivati vrtove, prati avtomobile ah na drug način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v
času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode omejena;
5. prenočevati v parkih, na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali uprav-ljalca objekta;
6. izzivati k pretepu, neredu ah prepiru, smešiti ali nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane;
7. poškodovati ah odstraniti oglasna in druga obvestila v času ko imajo še pomen;
III.	VARSTVO UUDI IN PREMOŽENJA
4.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1. na javnih shodih, prireditvah, v lokalih ah drugih javnih mestih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene težjo poškodbo ah povzroči materialna škoda;
2. odmetavati prižgane cigarete in druge ogorke, sežigati odpadke oziroma kuriti ogenj v gozdovih, pašnikih ali na drugem odprtem prostoru, v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da moti občane s smradom,
DOLENJSKI LIST - št. 16 (1497) - 20. aprila 1978
dimom ali lahko povzroči požar;
3. opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
4. poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ogrožati javno razsvetljavo;
5. uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table in druga javna znamenja;
6. opuščati namestitev opozorila „HUD PES“, če je pri hiši tak pes, psi čuvaji morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvici;
7. dražiti ali plašiti Živah;
8. z neobzirno vožnjo ah kako drugače oškropiti ljudi ah fasade zgradb ob cestah in ulicah;
9. metati kamenje ah druge predmete in streljati s fračo ah lokom na krajih, kjer s tem dejanjem lahko ogroža varnost ljudi in premoženja;
10. sankanje, smučanje ah kotalkanje ter igra z žogo na javnih prometnih površinah;
11. prislanjati kolesa na stene hiš ah poslovnih objektov, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ah kamorkoli, kjer to lahko škodi ah ovira promet;
12. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ah na drugih nevarnih krajih;
13. . ovirati promet na pločnikih in drugih javnih površinah;
14. puščati živino na javnih prostorih ah prometnih površinah brez nadzorstva.
5.	člen
Na javnem ah zasebnem prostoru je prepovedano;
1. brez dovoljenja namerno povzročiti detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami;
2. med 22. in 6. uro zjutraj povzročati nepotrebni hrup z motornimi vozili na parkiriščih in med vožnjo v naseljenih krajih.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA,
Čistoče in zunanjega
VIDEZA KRAJA
6.	člen
Zaradi varstva zdravja, čistoče in zunanjega videza kraja je prepovedano:
1. metati odpadke ah kako drugače onesnažiti tla ah predmete na javnih prostorih;
2. odlagati smeti in druge odpadke na mestih, ki niso za to določena;
3. prati motoma vozila na bregovih in v strugah potokov;
4. puščati živah v javne
lokale, otroška igrišča in pokopališča;
5. voziti ah parkirati vozila na stezah, poteh ah zelenih površinah parkov ah drugih zelenih površinah, Iger je to izrecno prepovedano;
6. onesnažiti pitno vodo, prati ah umivati v studencih in javnih vodnih napravah, namenjenih za pitno vodo.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
7. člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1. in 3. točke 3 člena;
8.	in 11. točke 4. člena; 4. točke 6. člena tega odloka.
8. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 2., 6. in 7. točke 3. člena; 7., 12. in 13. točke 4. člena; 2. točke 5. člena; 1. in 5. točke 6. člena tega odloka.
9. člen
Z denarno kaznijo od 100 do
1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 4. in 5. točke 3. člena; 5. in 6. točke 4. člena; 2. in 3. točke 6. člena tega odloka.
10. člen
Z denarno kaznijo od 100 do
5.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1., 2„ 3.,
4., 9., 10. in 14. točke 4. člena;
1.	točke 5. člena; 6. točke . 6. člena tega odloka.
11. člen
Če stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši, skrbnik oziroma rejnik po določilih 7.,
8., 9. in 10. člena tega odloka.
12. člen
Poleg pravne osebe se za prekršek iz tega odloka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev.
13. člen
Predlog za uvedbo postopka o prekrških po tem odloku lahko poda postaja milice, pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve in občinske inšpekcijske službe.
14. člen
Za prekršek 1. in 3. točke 3. člena, 8. in 11. točke 4. člena in 4. točke 6. člena odloka izterja kazen na kraju samem delavec milice. O plačani denarni kazni se izda potrdilo.
15. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu in
miru v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske 12/64).
16.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-04/78-10 Datum: 30. 3. 1978
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KRŽAN, 1. r.
Občina Črnomelj
117.
Na podlagi 168. in 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski hst št 20/74) ter na predlog statutarne komisije je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1978 sprejela
STATUTARNI ODLOK
1. člen
Skupščina občine Črnomelj ima 79 delegatskih mest. Zbor združenega dela šteje 37, zbor krajevnih skupnosti 21 in družbenopolitični zbor 21 delegatskih mest
2. člen
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo:
— predsednik občinske skupščine,
— podpredsednik občinske skupščine,
— predsedniki zborov in
— sekretar občinske skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo enakopravno kot člani tudi predsedniki skupščin SIS, ki so del občinskega skupščinskega sistema, takrat, ko predsedstvo obravnava zadeve, ki sodijo v pristojnost ustrezne samoupravne interesne skupnosti
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine sestavljajo predsednik in 10 članov.
Izvršni svet ima podpredsednika, ki ga na predlog predsednika izvoli občinska skupščina.
Izmed funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe, so člani izvršnega sveta:
— načelnik oddelka za gospodarstvo in finance,
— načelnik oddelka za splošno
upravo in družbene službe in
— načelnik oddelka za ljudsko obramba
Za ostala področja pa bodo zadolženi posamezni člani izvršnega sveta in sicer:
— za varnost, družbeno samozaščito in društva;
— komunalne zadeve, gradbeništvo, stanovanjsko polijiko in urbanizem;
— kmetijstvo in gozdarstvo;
— industrijo in malo gospodarstvo;
— trgovino, gostinstvo in turizem;
— samoupravne interesne skupnosti;
— krajevne skupnosti, družbe- * nopohtični sistem ter kadrovsko politiko.
4. člen
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Član izvršnega sveta ne more biti individualni poslovodni organ organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije ah skupnosti, predsednik ah član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije ah skupnosti ter funkcionar v izvršnih organih družbenopolitičnih organizacij.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega statutarnega odloka prenehajo veljati 1. odstavek 169. člena,
1.	odstavek 19. člena ter 1., 3. in 4. odstavek 205. člena statuta občine Črnomelj ter določbe odloka o izvršnem svetu.
6. člen
Ta statutarni odlok začne veljati, ko ga sprejme in razglasi občinska skupščina na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnost1' in družbenopolitičnega zbora.
7. člen
Določbe tega statutarnega odloka se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina izvoljenih delegacij na volitvah 9. in 12. marca 1978.
8. člen
Ta statutarni odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-8/78 Datum: 29. 3.1978
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipL ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
118.
Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 2. odstavka 242. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. 1. SRS št 23/76) ter v skladu s 110. členom zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ št 53/76) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1978 sprejela
ODLOk o prispevku za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe v občini Črnomelj
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in drugih organizacijah, občani, ki z osebnim delom in	lastnimi sredstvi
opravljajo	gospodarske in
negospodarske dejavnosti in pri njih zaposleni delavci, ki se jim ugotavlja dohodek in niso podpisali samoupravnega sporazuma za financiranje skupnih in splošnih	potreb ljudske
obrambe v občini za obdobje 1977-1980, za leto 1978 plačujejo prispevek za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe v občini Črnomelj.
2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih organizacij
združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in drugih organizacij ter občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
PrisDevek se plačuje po stopnji 0,1 % od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 in po stopnji 0,22 od 1. 5. 1978 naprej.
3. člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter druge organizacije plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in za pri njih zaposlene delavce plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.4. 1978.
Številka: 420—12/77 Datum: 29. 3. 1978
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipL irm. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
\
119.
Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št 2/76) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1978 sprejela
ODLOK o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog programa varstva pred požarom v občini Črnomelj
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih organizacijah, občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki se jim ugotavlja dohodek in niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Črnomelj za obdobje 1977 — 1980 za leto 1978, plačujejo prispevek za financiranje nujnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom v občini Črnomelj.
2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in drugih organizacij ter občanov, ki z osebnim delom in z lastni-
mi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
' Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
Prispevek se plačuje po stopnji 0,05% od 1. 1. 1978 do
30.	4. 1978 in po stopnji 0,20 % od 1. 5.1978 naprej.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter druge organizacije plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in za pri njih zaposlene delavce lačujejo prispevek po postop-
u,	predpisanem za plačevanje davkov občanov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.4. 1978.
Številka: 420-11/77 Datum: 29. 3. 1978
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dioL infi. MARTIN JANŽEKOVIČ,!, r.
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST, uradno glasilo občinskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje — Letnik XIV. za poslovno leto 1977 — Urejajo sekretarji občinskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, odgovorni urednik Marjan
Legan — Izhaja po potrebi — Redni naročniki Dolenjskega lista prejemajo uradno glasilo 7 občin brezplačno — Izdaja CZP DOLENJSKI LIST v Novem mestu — Stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.