160. stranim I MiW f pMriiUrt, 16 lillji HI7. L teto. .Slovenski Narod" ¥*IJ« p« pottl: ZM Avstro-Ogrsko: cclo leto »kupaj naprej . K 28'— I pol leta „ „ . . . 14— I četrt leta „ .... 7— I 04 mesec m m . . . 2*50 | za Nemfljo: I ćelo teto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vse drage delele: ' ćelo leto naprej .... K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znarnka. UpraTntttTO (spodaj, dvorile levo). KnmllOTa šlica št. 9, telefon *L 89. lite)« vsak dan ivftćtr livstail ••4tl|« U praialkt. [nserati se računajo po porabljenern prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm iirok prostor: enkrat po 8 vin., d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostori 16 vin., pa rte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Hmrodmm tUkmrai" ttUfoa *t. 89. Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, rekla nacije, lasera ti LL d, to je administrativne stvari. »Slovenski Narod" velja t L|vbl|anl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej • . . . K 26*40 pol leta .......13-20 I četrt leta „ . . ; ; m 6-60 | na mesec „ . • . • . 2*20 Posamezna itevllka ralfa 10 vlaariav. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrađatstro: Knallora ulica at 5 (v pritličju levo), tele ton at. 34. UIflđo o preustroju države. V ustavnem odseku poslanske zbornice je podal ministrski predsed-nik v soboto važno izjavo. Načelnik vlade priznava, da je država slabo konstruirana. Glavni in tako-rekoč edini nedostatek pa se mu zdi ta, da nismo prišli do popolne izgra-ditve programa, katerega temelj tvori § 19 drž. osn. zak. o narodni ena-kopravnosti. To spoznanje je precej antikvirano in šega mnogo preplitvo. Problem monarhije ni več ta, da se ustvarijo sedaj razni izvršilni zakoni k § 19., tem več napaka v konstrukciji države se nahaja mnogo globlje, v samem njenem temelju — v dualizmu. Kaj je historična dolžnost monarhije napram narodom? V ne-gativnem smislu predvsem ta, da radikalno odpravi sistem privilegiranih narodov. Reorganizacija monarhije v smislu narod-nega prava sploh ni mogoča, dokler temelji državni ustroj na principu nadvlade Nemcev in Madžarov, t. j. na dualistični bazi. V tem oziru nani prinaša programatična izjava ministrskega predsednika veliko razočaranje. Vitez Seidler odklanja vsa-ko razširjenje narodnostnega problema čez ožje avstrijske meje kot ne-jdopustno vmešavanje v ogrske razmere in proglasa, da odnošaji med obema državama ne smejo biti tangirani. Seveda ni bilo pričak^vati, da bi se avstrijska vlada, ki posluje na podlagi vel javne ustave in mora torej respektirati nagodbeno razmerje, izrekla proti dualizmu. Skrajno nespretno in nesrečno pa je, da proglasa dualističen ustroj države že a priori kot politični noli me tangere kot neprekoračljivi okviri ustavne reforme. Kaj je posledica? Naše jugoslo-vansko vprašanje n. pr. bi bilo ureje-no (recimo, da bi se v Avstriji našla nekaka avtonomistična pot in postavimo k temu se hipotezo, da bi se tuđi Madžari končno odločili. dati ne-madžarskim narodom nekoliko pra-vic) takorekoč v 4, oziroma v 5 od-delkih: avstrijski Jugoslovani, kraljevina Hrvatska in Slavonija, Jugoslovani v južni Ogrski in Bosna in Hercegovina^ Jugoslovani izven monarhije. Naš narod bi torej ostal razde-Ijen in razčetvoren, razpetoren. Po-samezni deli bi morda nekoliko lažje dihali, toda Jugoslovani kot narod bi se ne mogli povzdigniti in razviti nikamor. Isto velja mutatis mutandis za Čehe, Rusine. V okviru ožje avstrijske države daje sicer vlada parlamentu bel list, da si nanj napiše novo ustavo, na rahlo ćelo začrtava obrise take ustave, govoreč o trdni skupni z v e z 1 avstrijskih narodov, približuje se torej federalističnemu načelu. To nam nikakor ne more zadostovatL Jugo-slovanska deklaracija implicite odklanja razrešitev narodnostnega problema v o ž j e m avstrijskem držav-nem okviru in iz te deklaracije lz\i-rajoca konsekventna politika ne more sodelovati pri izvršitvi programa, ki bi načeloma respektira! za vse nepri-vilegirane narode monarhije neznosni jarem dualističnega ustroja. V enem oziru je seveda Seidler-jeva izjava za vse nenemške narode veliko zadošcenje. Načelnik vlade je prizna 1, da v državi dose-daj ni bilo narodne enako-pravnostl O tem nam poročajo z Dunaja: gDunaj, 15. jullja. Na jugoslo-vanske poslance je napravila izjava ministrskega predsednika vsaj v ne-gativnem oziru dober vtis. Ako c kr. avstrijska vlada danes iz-javlja v svečani obliki, da Je ostal člen 19. dosedanje ustave !c na p a p i r j u hi da ga je treba podrob-neje določiti in izvesti po načelu popolne narodne enako-pravnosti vseh narodov — po-tem ta vlada priznava celemu svetu. kako prav so imeli vsi naši najboljši možje zadnjih 50 let, ki so isto govorili, isto zahtevali in bojevali trd in neizprosen boj za izvršitev tega čle-na ustave. In ako se je končno našla vlada, ki proglasa tako izvršitev za nujno potrebno, potem pač našim za-stopnikom ne preostaja drugo, nego da ta pojav z veseljem pozdravljajo in priglasijo svoje sodelovanje. Ne borno preiskovali, iz kakih nagibov je prišla vlada do take izjave; niti ne, ali je res. da zunanji vplivi nišo pri tem čisto nić pripomogli, marveč računamo le s pozitivnim dejstvom, ki stoji v korektni obliki pred nami. Na predlog Nemcev so izročene ustavnemu odseku vse znane deklaracije v prvi seji 30. maja. Ni nikakecra dvoma, da vse stranke ostanejo trdne in neomajne na stališču svojih izjav. Govor ministrskega predsednika dr. Seldlerja v ustavnem odseku. Dunaj, 14. julija. (Koresp. urad.) V ustavnem odseku je podal ministr-ski predsednik dr. Seidler izjavo, ki pravi: Vsa Avstrija, kakor sodim, občuti, da sloni vse naše javno življenje v Avstriji na konstrukcijski napa-ki. § 19. državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov govori o ravnopravnosti vseh narodov. ali nikdar ni prišlo do končne te programne točke naše ustave. Pata, ki so imela privesti nas bližje temu cilju, so se vsa poizgubila, in tu tiči pred vsem vir onega poli-tičnega trpljenja, ki smo ?a morah prenašati zadnja desetletja in ki je moglo vzbuditi domnevo, kakor da je Avstrija v svoji notranjosti bolna država. In vendar ve vsak razsoden človek, da temu ni tako. Vsi narodi Avstrije so po skupni zvezi nad vse ljubljene dinastije, istočasno pa tuđi po večstoletni, v veselih in težavnih časih vedno tesnejši enotnosti vseh življenjskih pogojev ne samo zuna-nje, ampak tuđi notranje zvezani med seboj. Morda priđe rešitev vpraša-nja, kako odstraniti praske, ki se po-javljajo samo zbog tega, ker ustava, kakor je lepa v svoji celoti, specifične posebnosti države sestavljene iz raznih narodnosti, ne upošteva za-dostno. Rešitev tega oroblema se ima poizkusiti v duhu najvišjega prestolnega govora po novipoti. Gre za veliko delo. Prepričan pa sem, da se ima tu storiti delo, ki se more izpolniti. Prične naj se po čisto konstitucijonalnipoti. Iz lastne moči bi naj ljudsko zastop-stvo inavguriralo ono ustavno reformo, ki ornogoča narodnostim, da žive mimo druga poleg druge v trdno spojeni skupni zvezi. Ako se to posreći, potem dospe Avstrija do zdra-vega političnega življenja, in sicer na način, ki istotako odgovarja specifični potrebi naše domovine, kakor na drugi strani — umevno čisto nedopustno — vmešavanje v razmere Ogrske izklju-Čuje in ne tangira razmer med obema državama monarhije. Nastane vprašanje, zakaj se naj prične s to reformo ravno sedaj. Na to odgovarjam, da razmere že jako dolgo časa silijo v tako rešitev in da v tej stvari ne more biti govora, da je prezgodnja. Tekom vojne je resiti velike ekonomične na-lcge, Še večje v prehodnem času, največje pa nastopijo za nas v mimem gospodarstvu, ako hočemo znova zgraditi svoje gospodarstva Vlada ne stavi nikakih zahtev ljud-skemu zastopstvu. Vi in vsi milijoni, katere zastopate, koprne po izvršitvi dela, s katerim si postavite spomenik v zgodovini Avstrije. Izberite si v obliki kakršnokoli pot: vladi je ona najb ) 1 j dobrodošla, ki obeta uspeh n a jgo t o ve j še. Tako boste dejansko dokazali, d a v Avstriji ni tlačenih narodov in tuđi ni volje, zati-r a t i j i h in da se v&akemu narodu zagotovi samodoločba ob obstoju državne enote. Tako bo so-vražnemu inozemstvu odvzet zadnji nazdevni povod, da bi se smelo vme-šavrati v zadeve. katere moramo mi sami urediti. Dokazali boste, da narodi Avstrije, kakor znajo braniti z neomajno silo in odločnostjo svoja rodna bivališča, so tuđi zmožni, na tleh drage domovine zgraditi gotove temelje za uspešen razvitek mirne bodočnosti. S tem delujete v okvirju vojnih ciljev, po katerih stremimo v nerazrusljivi zvezi z našimi slavnimi zavezniki obenem za oni cilj, za katerega se Avstrija pred vsem bori v tej grozni vojni: za nedotak-ljivo sveto pravico svojih narod o.v, da si sami dolo-čajo svojo notranjo uso-do in svobodo. Tako bo to delo, ki služi notra-njemu miru, obenem važen korak na poti za časten, trajen mir na zunaj, za mir. ki ga hočemo ustvariti na te-meljih pravice, zmemosti In spravlji-vosti, utrjene skupnosti vseh kulturnih narodov in enotnega stremljenja , po odstranitvi razmer, ki so provzro-čile svetovno vojno. Seja je bila na to zaključena. Iz državnega zbora. Dunai 14. julija. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela s silno burnimi prizori. Posl. Tusar, Stanek, Baczvnski in Ccnci so izročili predsedniku nujne interpelacije o rezervatnem ukazu vojnega ministrstva, ki od-rejuje, da je za porazdeljevanje na fronto porabiti »za stražno službo do-ločene, v zaledju se nahajajoče vojake češke, rusinske, romun-ske, srbske in italijanske narodnosti letnikov 1870—1867«, ker se ti itak ne smejo porabiti za stražno službo v vjetniških taboriščih. Inter-pelantje zahtevajo takojšnji pre-k ! i c takih protizakonitih ukazov in strogo kazen za tište, ki so jih izdali. Nenemški poslanci so spremljali čitanje teh interpelacij z nepopisnim ogorčenjem. Ker so nekateri Nemci provocirali s tem, da so dvigali roke (znak vdaje), je buka vedno bolj na-raščala. Vedno znova je bilo slišati gromki glas posl. Zahradnika in Kali-nov krik: Kot krma za kanone naj naši vrvjaki zamenijo Nemce! Posla-nec Zahradnik pa je klical: To je provokacija celega našega naroda! Zbornica je priznala interpelaci-jam n u j n o s t in bo jutri o njih raz-pravHala. Sele po dolgem časti se je nemir polegel in je zbornica prešla na dnevni red. Najprvo je zbornica odobrila od gosposke zbornice spremenjeni v o j-no - gospodarski poobla-s t i 1 n i zakon. Nato je po kratki debati sprejela zakon o reformi vzdrževal-n i n v smislu odsekovih predlogov, o katerih smo svoj Čas že porocali. Glavni predmet današnje raz-prave so bih" predlogi justičnega od-seka o podsodnosti civilnih oseb pod vojaška sodišča, o sestavljanju po-rotniških seznamov, o odvetniškem bivališču in o reviziji vojaškjh ob-sodb. Vsi predlogi so bili po kratki debati sprejeti. Predlog, da smejo biti tuđi ženske porotnice, je bil od-klonjen. Zbornica je nato sprejela od dr. Kreka priporočene resolucije begun-skega odseka. Na koncu seje je predsednik na-znanil, da gosposka zbornica ni odobrila zakona o vojnem davku v oni obliki, v kateri ga je sklenila poslan-ska zbornica. Zakon priđe zato v ju-traj5i»ft nedeljski reji znova nattoev-ni red. Konec seje ob 7. Prihoda** sela Dunaj, 15. julija. | V današnji seji je odgovoril upravitelj domobranskega ministrstva frnl. von Czapp na včeraj podane nujne interpelacije o rezervatnem ukazu vojnega minstrstva. Minister je izjavil, da dotični ukaz nikakor ne pravi, da naj se češki, rusinski, srb-ski, romunski in italijanski, le za stražno službo sposobni vojaki poši-ljajo na fronto, tem več da se gre le za pomožne službe v etapnem prostoru. Izmenjavanje je torej razume-ti tako, da zgoraj omenjeni, za stražno službo sposobni vojaki nadome-stijo za fronto sposobne, dosedaj v etapni službi se nahajajoče vojake. (Medklici.) Izraz »Kanonenfutter« torej ni upravičen. Naredba ni naper-jena proti nobeni narodnosti (med-klic pri slovanskih strankah), temveč je utemeljena izključno le z vojaškimi oziri. Izvira pa od tod, da so se že od začetka vojne pojavile pri straže-nju vojnih vjetnikov nedopustnosti, vsled česar je bilo treba stražno mo-štvo skrbno izbirati. Zlasti se je opažalo, da stražarji nišo povsod dovolj energično nastopili proti poskusom vojnih vjetnikov zbežati. (Na levici: Čujte, čujte!) Tuđi ni priporočljivo, da se za straženje vojnih vjetnikov porablja moštvo, ki je ž njimi jezl-kovno sorodno, ker nastanejo na ta način nedopustna osebna znanja in intimitete. (Živahno pritrievanje na levici.) Fml. von Czasp končno zatr-juje, da vojna uprava seveda nikdar ni imela tendenc, ki bi bile naperjene proti eni ali drugi narodnosti in da bi vlada takih tendenc tuđi nikdar odobravati ne mogla. Zbornica je nato razpravljala o resolucijah, ki se tičejo interniranih in konfiniranih državljanov ter s >p. u.« označenih vojakov. Govorili so posl. G e n t i 1! 1 (kot poročevalec) ter B i a n c h i n i (Ju-goslovan) in S i n g a 1 j e v i č (Rii-sin) nakar se je oglasil notranji minister grof Toggenburg. Prosil je zbornico, da naj dogodkov, o katerih se govori, ne presoja z vidika normalnih razmer, temveč kot izredno stanje v resnem pomenu te besede. Sovražniki so že dolgo pred izbru-hom vojne skušali med našim prebi-valstvom pridobiti elemente, ki naj bi delovali žanje. Država }e morala zasledovati to tajno gibanje in pravo-časno onemogočiti njega uspehe. To, kar se je zgodilo, se nikakor ni dalo prilagoditi besedilu zakona. Bil je to nekak silobran. (Medklici.) Minister nikakor ne zanika, da je bil silobran v mnogih slučajih prekoračen* Eno izmed sredstev so bile internacije in konfinacije. Pri tem so se zgodile težke hibe in napake. Najprimitivne}-ši interesi domovine pa so zahtevali, da se je napravilo neškodljive ljudi, ki so notorično simpatizirali s so-vražnikom ali bili ćelo pripravljeni, rrru pomagati, ter tište, ki so vroče želeli, da vdere sovražnik v domovino ali pa karterih sinovi in najbližji sorodniki so prešli k sovražnikom tn se bojujejo sedaj v njihovih vrstah. Minister poudarja, da se je že dolgo mnogo storilo za olafšanje usode pri-zadetih. Posl. N i e d r i s t: 36 tednov nišo vedeli, da sem nedolžen. Med-klicL (PosL Niedrist ie teti nemški poslanec, ki ie bil konflniran, ker so ga vojasice oblasti dolžile, da nago-varja svoje tirolske kmete, naj voja-štvu nič ne prodajajo. Nemđ so nanj zelo ponosni in vedno opozarjajo nanj, kadar prihajajo Slovani s pri-tožbamij Minister: Hvaležen sam posfan-cu Nledrlstu za njegov medMic. Daje mi povod, da konstatiram, da ni bilo nobeoeran narodu prizanešeno Granični medklici hi odobravanje; veselost). Hotel sem le reci, da se ni prt-zanašalo krivcem nobene narodnosti in da so bili, žal, prizadoti tuđi M* dolžni vseh narodnosti. Izvršena je bila temeljita periustracija in-ternatov in postaj za konfinirance. Interniranih je ostalo le še 27, veči-noma predkaznovanih in nevarnih oseb. Tuđi število konfinirancev se vsak dan manjša. Odredil sem novo revizijo konfinirancev. Zal, so pri nas špijoni in torej tuđi ljudje, ki so sumljivi špijoni. (Posl. Nemec: Polkovnik Redi.) Ako naj ta medklic pomeni, da so razmere v naših voja-ških krogih kakorkoli nezdrave (poslanec Nemec: Ne!), potem ga moram najenergičnejše zavrniti. (Pohvala.) Vprašanje, ali se smejo bivši interniranci in konfiniranci vrniti v ožje vojno ozemlje, je odvisno od vr-ho\Tiega poveljstva. Vprašanje od-škodnine se mora razrešiti le v zvezi s pravnim vprašanjem odškodnhie za vsled vojne povzročeno škodo. V debati izjavlja poslanec dr. R y b a f, da je pravni čut prebJval-stva najsilnejše razžaljen, ne toliko vsled zlorabnega postopanja podre-jenih organov, temveč vsled dejstva, da nimajo internacije In konfinacije nobenega pravne podlaga Zbornica je nato sprejela vse od odseka predlagane resolucije ter dodatni predlog poslanca Grandija, ki zahteva revizijo iz političnih vzro-kov izvršenih disciplinarnih preiskav proti učiteljem. Nato se sprejme zakonski nacrt, zadevajoč podporo družin, katerih vzdržev«-teljl so v sovražnem inozemstvu, z dodatkom Forstnerje-vim, k! razširja to ugodnost tudl na svojce v nevtramem inozemstvu pjri-držanih n^stavljencev plovnih družb. Seja se prekine za po! ure. Ob pol 5. se zopet prične z razpravo o poročilu finančnega odseka glede sklepa gosposke zbornice. Poročevalec dr. Steinwen-< der fevaja: Sklop gosposke zbornice ni navaden varstveni zakon, marveč zakon, po katerega besedifn je že za leto 1917. uveden đavek vojne^ ga dobička ali ne po na§em sklenje-nem predlogti, marveč očatno po še veljavni cesarski naredbL S tem seveda nismo mogli biti zadovollnl Pa£ pa smo zadovoljni, da se vojni dobič-ki zasigurajo. Radltega je odsek iz-premenil sklep gosposke zbornice ▼. tem smislu. Naslov se giasi sedaj: Zakon, »adevajoč zasiguranje vojnega davka. Istotako se izpremeni § 1. na ta način, da se govori v njem o vojnem davku, katerega določrtev je pridržana zakonu. S tem izgubi sklep gosposke zbornice svojo nevarnost. Zakon se spreime rrato do besedilu poročevalca v dragan in tretjem čJ-tanju. 2n>oarnica «>refme naio lakon, zadevajoč zavarovanje ru-darjev proti nezarodam, brez debate y drugem in tretjem či-i tanju. Sledi utemefjevanje mijnlh predlogov posl. Tušarja in drugih. Voditelj domobranskega mmistrsfcva fmL Czapp izjavlja*. Oosp. posL Tu§ar je občudovaJ in priznal delo naše armade, vsaj v koiikor se tiče moštva. Zahvaljujem ga za to in priznavani tucQ s svoje strani slavne čine čet na bojišču brez razlike narodov, Istočasno moram poudariti. da bi morali presojo delo-vanja naših natvSfih armadnih vod-stev prepostfti zgodovinf. Sele bođo-či čas miru, npajmo, da ni predaleč, bi mogel dobiti materijal in dati pravi odgovor na težka in zaptetena vpra-šanja posamaznih epizod svetovne vojne. (Pritrjevanie.) Končno bi še poadarOL da naša slavna armada v sofflasju 2 mtencijami oajvišjega vojnega gospodarja vicfi svojo najpleme-nitejšo nalogo v varstvu naše dra^e domovine to njenih najvišjlh imetij (Odobravanje) iu nikdar političnega foštnimenta. (Odobravanje.) Tako jfe bita late Jb in tako ostare Moto Stran 2. ISLOVENSKI NAROD«, dne 160, juli ja 1917. 16. Stev. » ■■ ■ ' ' (Živahno odobravanje in ploskanje.) O konkretnih slučajih, ki so bili danes podani, naravno v tem trenotku ne morem dati nikakega pojasnila. Preiskal jih bom natančno in ukrenil vse potrebno. (Živahno odobravanje in ploskanfe.) Ob 7. zvečer se prekine seja, da se vpišejo govorrriki. Po zopetni otvoritvi seje so govorili poslanci Čech, Schiirff in dr. Libermann, nakar je bila debata zaključena. Upravitelj domobranskega ministrstva sporoča, da ostanejo poslanci - vojaki tuđi v Času, ko zbornica ne zboruje, na dopustu. / Predsednik dr. Gross naznanja, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom. Zbornica gre na počitnice, kajti caka jo mnogo dela. Z zadovoljstvom se smemo ozirati na preteklo kratko zasedanje. Cakajo nas Še več-je in težje naloge. Predsednik izreka željo, da bi se naj cesarju posrećilo doseći trajni mir, ki ne bo zapustil nikakega sovraštva in ki bo združil vse narode v skupnem kulturnem delu. (Živahna pohvala.) Ako pa bi akcija za dosego eastnega miru še ne bila uspešna, potem riodemo, ka-kor dosedaj. žrtvovali kri in vse, kar imamo za eesarja in domovino. (Dol-gotrajno odobravanje.) Seja je bila nato zaključena. Za rodbine vojnih vietnikov, g Du n a j, 15. julija. Zakon o podporah rodbinam vpoklicancev je bil včeraj skoro so-glasno sprejet vr drugem in tretjem čitanju — in sledilo je prav živahno ploskanje med poslanci; tuđi na gale-rijah med poslušalci je zašumelo prav odkritosrčno veselje. Odklanjen pa je bil dodatek polj-skega soeijalnega demokrata dr. Lie-bermanna k § 1. ki je ineril na to. da bi bile deležne teh podpor tuđi rodbine takih državljanov, ki so kakorkoli zašli v vojno vjetništvo sovražnih držav. Ta pretilog je bil odklonjen s 146 Klasovi proti 141, torej za samih 5 glasov. — Nekateri vodilni nemški listi dostavljajo, da so glasovali Nem-ci sami porazili vse ostale parlamen-zanj pa istotako »skienjeno« nenem-ške stranke. Ako bi bilo to resnično. potem bi morali reći, da so pri tej priliki Nem-ci sami poradili vse ostale pralamen-tarne stranke, Nemci sami tvorijo večmo, ako le ^geschfossen < gla-sujejo. Toda ta trditev ni resnična, kajti odi oči li so — Jugoslovani, ki so glasovali proti Liebermanno-vetnu predlogu* Na prvi hip se zdi jako čudno, da so prav Jugoslovani vrgli ta brez-dvomno jako dobrohoten in Človeko ljuben predlog. Tuđi med rrmogimi slovanskimi poslušalci v poštanski loži je vzbudila ta družitev Jugoslo-vanov z Nemci očitno strmenje, zla-sti še. ko se je pokazalo, da so prav oni pokopali ta predlog -— odločivsi se od vseh ostalih slovanskih strank. Jugoslovani so hoteli s svojo taktiko resiti zakon sam, da stopi v veljavo že 1. avgusta. Spre-jetje Lieberman novega predloga bi imelo to posledico, da bi morda že gosposka zbornica crtala ta dodatek, in ako bi tega ne storila, bi zakon ne dobil Naj vis je sankci-j e. In kdo ve. kdaj bi potem mogla biti popravljena v poslanski zbornici ta napaka! Razlog za tako odklanjajoce stališče vlade pa je enostavno ta, d a |e zbornici že za današnjo sejo predložen zakon, ki natančneje ureja vse ono, kar vsebuje Liebermannov predlog. (Zakon je bil med tem že sprejet. — Op. ur.) § 1. določa. da vsf taki državljani, ki so prebivali ob začetku vojne v sovražnem inozemstvu in so brez svoje krivde bili internirani, in taki, ki so bili v vojni zajeti, imajo pravico do državne podpore, ako so bili od tam izgnani in so pribežali do-mov; § 2., da jim tiče enaka podpora, kakor rednim vpoklicancem. S 3. Svojci takih vjetnikov imajo tuđi eiiake pravice do podpore. Oglasiti se morajo potom občine, v kateri soeasno prebivajo, na deželno pod-porno komisijo in dokazati pravico v smislu Si. § 4. Proti odločbi te komisije je dopustna pritožba v roku 60 dni. § 5. Ta zakon stopi v veljavo •1. avgusta 1917. Za dopolnHne volltve v državu? zbor. g Dunaj, 15. julija. Vsled sklepa predsedstva Českega Svaza so govorili danes posl. Stančk, Udr-2 a 1 in Vaneks predsednikom po-slanske zbornice dr. Orossom in #a naprosUi, da bi storil potrebne korake v ta namen, da se čim prei izvrše dopolnilne volitve za državni fcbor v onih okrajih, kjer so izpraz-t&*» mandati bodisi vsied smrti aH iz kakih drugih raztogov. Omenili so mu tuđi sporno vprašanje glede man-datov Grafenauer, Bufival in Marko v. Predsednik dr. Q r o s s je odgovori!, da je tak oj posredovati pri vladi glede dopolnilnih volite v. — Z ozi-rom na tri imenovane sporne mandate pa je izjavil svoje mnenje. da je ta zadeva definitivno rešena s proglašenjem starostnega predsednika v prvi seji, dasoti mundatiugas-n i 1 i. Nato sta bila pasi. S t a n č k in V an e k pri ininistrskem predsedrri-ku v isti zadevi; obljubil jima je, da bo to žeijo uvaževal in izrekel svoje mnenje, da bi se mogle izvršiti te dopolnilne volitve že do jesenskega za-sedanja, ako se stranke med seboj dogovore, da se izvrše — brez boja za mandate. Organiziranje nemških politlkov. Nemški poslanci s Ceškcga so se združili s elani gosposke zbornice, ki se štejejo za Deutschbohme <, v nekako zvezo, ki naj se bori za interese Nemštva na Ceškem. Podobno zvezo so zdaj sklenili tuđi nemški alpski poslanci z rtemškimi člani gosposke zbornice iz alpskih dežel. Za konsekventno poljsko politiko. V Poljskem klubu so se zadnji čas pojavile razne oportunistične struje, ki smatrajo. da ni mogoce se konsekventno držati načel. proglašenih v znani krakovski deklaraciji z dne 2S. maja. ki zahteva ujedinjenje vsega poljskega naroda. Zato so poljski dr/avnozborski poslanci. ki pripa-dajo ljudski stranki in narodnim demokratom ter člani takozvane Organizacije za narodno združenje sk'e-nili posebno zvezo. ki zahteva, da se vsi poljski politiki brezpogojno drže krakovskih načel. Ta zveza je očivid-no naperjena proti poljskim demokratom, konscrvativcem in socijalnim demokratom, ki tvorijo oportunistič-no krilo Poljskega kluba. Predlog poslancev Jugoslovanskega kluba glede ureditve prometa z žitom. Predlogu Jugoslovanskega kluba i^iede ureditve prometa z žitom so se pridružila vsa ostala agrarna združe-nja. Predlog se glasi: Način, kako se je lani uredil promet z žitom, ima te hibe: 1. Količina na glavo poljedelske-gd prebivalstva je bila z ozirom na težko delo in zmanjšano množino mesa za zauživanje s strani poljedel-skega prebivalstva premajhna, poleg tega je prikrajšanje količine na glavo in neupostevanje teli delavcev kot delavce s težkim delom težko oško-dovalo vso produkcijo. 2. Prepoved krmljenja živine z vsakojakim zrnjem in odtegnitev vseh stranskih produktov je bila glavni vzrok sedanjega pomanjkanja masti ter je občutno zadela na-raščaj. 3. Produkcija se je zadržala vsled mnogo nižie cene napram Carski, tako da se ne krijejo niti produkcijski stroški. 4. Organizacija prometa s krmo je pcmanjkljiva, relacija med žlaht-nim žitom in cenami za krmila je ab-solutno neupravičena. To je glavni vzrok za pomanjkanje mleka in mleč-nih produktov. 5. Zmanjšanje in odtegnitev ter nepravočasna dobavitev setvenega žita je storilo, da so ostale velike ploskve neobdelane. 6. Zbiranje zalog je bilo pogosto izroceno slučaju in samovolji, posle-dica tega je bilo pogosto prevažanje in pokvarjenje zalog in v zaostajanju preskrbe nekaterih okrajev. Zato predlagamo: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlja, da se drži pri izvedbi te naredbe teh te- meljev: 1. Količina na glavo za poljedcl-sko prebivalstvo je enako, kakor na Ogrskem. določiti za odrasle na 500 gramov mlevskega žita in 400 gra-mov za otroke pod 15 leti na osebo in dan. Tej količini, vštevši ne stalne poljedelske delavce, če se ne preli ran jujejo drugod, odgovarjajoči kontingent se mora poljedelcu obenem s primernim setvenim žitom pod vsa-kitn pogojem pustiti. 2. Za krmljenje je določiti polcg sena, slame in otrobov tuđi določena količina žita (pozneje tuđi krompir-ja> po deželali, oziroma okrajih, kakor to zahtevajo gospodarski odno-šaji, in to prepustiti poljedelcu. 3. Določitev cene naj se izvrši enako, kakor na OgTskem. Cena mo-ke naj se v sploŠnem, izvzetnši fino moko, ne zvisa, 4. Med žlahtnim žitom in renami krniil je treba napraviti dejarskim razmeram odgovarjajoco relacijo. 5. Izvedbo mlaćve Je prepustiti posestnikom, ter naj so pri eventualni določitvi mlatveneRa časa merodajne gospodarske razmere. Pri zblranju in porazdeljevanju zalog naj se ozira na kontingentira-i n& odgovarjaioče TOsoodarskim * razmeram ter naj se imCeloma okraji sami preskrbujejo. V formaLnem oziru predlagamo odstop tega predloga brez prvega branja prehranitvenemu odseku. Dunaj, dne 13. julija 1917. Dr. Nlchoells — nemttl Aiovni kancler. Beroiin, 14. julija. (Koresp. urad.) NVolfov urad poroča: Posebna izdaja »Reichsanzeiger-ja<- priobčuje ta - le razglas: Njegovo Veličanstvo cesar Je najmilostljivcje sklenil, sprejeti od dr-žavnega kanelerja, predsednika dr-žavnega ministrstva in ministra zu-nanjih zadev dr. v. Bethmann - HolU wega zaprošeni odpust iz njegovih sltižb ter mu podeliti zvezdo velikih komturov kraljevskega hišnega reda Hohenzollerncev, obenem pa imenovati državnega podtajnika, pravega tajnega svetnika dr. Mihaelisa za državnega kanelerja. predsednika drž. ministrstva in ministra zunanjih zadev. Nadalje se razglaša to - le cesar-jevo lastnoročno pismo: Moj ljubi v. Bethmann - Hollweg! S težkim srcem sem se odločil, ugoditi z današnjim dnevom Vaši pro_ snji za odpust iz Vaših služb kot državnega kanelerja, predsednika državnega ministrstva in ministra zunanjih zadev. Celih osem let ste imeli v rokah te odgovornosti polne službe v državi ter ste jih opravljali z vzorno zvestobo in zastavljali svojo izredno moč in osebnost z uspe-hom v službi za eesarja in državo, za kralja in domovino. Ravno v najtežjem času, ki Je kdaj pezil na nemških deželah in na-rodih. v katerem je šio za odločitve odločilnega pomena za obstoj in bo-dočnost domovine, ste mi stali s svetom in deianjem neumorno ob strani. Da Vam izrečem za vso zvesto službo svojo prisrčno hvaležnost, mi je srčna potreba. Kot zunanji znak moje hvaležnosti in posebnega čislanja Vam podeljujem zvezdo velikih kom-turjev mojega hisnega reda liohen-zollerncev. katerega znake obenem sprejemate. Z gorkim blagoslovom ostanem Vani vedno naklonjeni hvaležni cesar in kralj V i 1 j e m I. R. Beroiin. dne 14. julija 1917. Novi kaneler. Beroiin, 14. julija. Dr. Juri Mi-chaelis stoji sedaj v svojem 60. letu ter je bil do sedaj pravi tajni višji fi-nančni svetnik, državni podtajnik v pruskem finančnem ministrsvu in državni tajnik za živilska vprašanja. Leta 1879. je vstopil v državno službo, bil potem docent na soli nemške prav-niške in državne vede v Tokiju, vstopil 1889. zopet v prusko justično službo, bil 1891. državni pravdnik in 1892. vladni svetnik, 1897. višji vladni svetnik in dirigent oddelka za cerkvene in šolske zadeve, 1902. višji predsednik v Vratislavi 1905. tajni višji vladni svetnik ter je stopil na svoje dosedanje mesto leta 1909. Beroiin, 14. julija. (K. u.) „Lokal-anzeiger" priobčuje sporočilo, izhaja-joče iz krogov, ki stoje novemu dr-žavnemu kanderju blizu glede vlad-nega programa. To poročilo izjavlja: Nobenega naglašanja ni treba, da ostane v ognju svetovne vojne preizkušena zvezna politika ne dotakn jena. Časopisje pozdravlja novega državnega kanelerja kot prvega meščan-skega kanelerja, odkar obstoja Nemčija. VOJNI C1LJI NEMČIJE. Berolln, 14. julija. Resolucija ve-čine nemškega državnega zbora, ki bo v prihodnji seji, to je v četrtek spre-jeta, se glasi: Na pragu četrtega vojnega leta izjavlja državni zbor: Kakor 4. avgusta 1914, velja tuđi še danes za nemški narod tole načelo: Naša gonilna sila ni želja po zavojevanjih. V obrambo svobode in samostojnosti ter nedotak-njenosti svojega kulturnega obstoja je zagrabila Nemčija ra orožje. Odkla-klanjajoč misel prisilnega od-stopa pokrajin, stremi državni zbor po miru na podlagi sporazuma in sprijaznjenja naro-dov. S takim mirom so ne-združljiva politična, gospodarska in financijalna na-silstva. Enako odklanja državni zbor vse nacrte, ki imajo namen po vojni gospodarsko odrezati katerekoli narode in povzročiti sovraštvo med njimi. Samo gospodarski mir s svo-bodo morja po končani vojni bo pripravil tla trajnemu pri-jateljskemu življenju narodov. Na podlagi teb razmotrivanj in ciljev bo državni zbor podpiral ustanovitev mednarod. pravnih organizadj. Kakor dolgo pa sovražne vlade odklanjajo tak mir ter groze Nemčiji in njenim , zaveznikom % zavgjcvanji in silo, je nemški narod odločen stati neomajano skupaj in vstrajati pri obrambi svojih in svojih zaveznikov pravic do življenja in razvoja. Nemški narod ve, da je v svoji slogi nepremagljiv. Druge iipremambe. Barolin, 14. julija. (K- u.) Kakor poroca „Berliner Ztg. ara M.-, se govori, da bo naslednik državnega tajnika urada za zunanje zadeve Zimmer-manna poslanik v Kodanju grof Brock-dorff-Rantzau, ki je bil svoj čas vele-poslaniški svetnik na Dunaj u in gene* ralni konzul v Budimpešti. Bavarska proti demokratizaciji. Monakovo, 14. julija. Nastop ba-varskega centruma proti parlamentarič- nemu sistemu ]e od dne do dne ostrej-ši. Čutiti je tu vpliv bivšega voditelja centruma grofa Hertlinga. Prej domo-kratično orijentirani centrum na Ba-varskem, se je pridražil konservatvni tendend grofa Hertlinga. Prva posvetovanja novega kan-clerja. Đerolfai, 15. julija. (Kor. urad.) Pri državnem tajniku za notranje 3&a-deve se je vršilo danes ob navzoč^ nosti državnega kanelerja posveto-vanje z zastopniki konscrvativcev, narodnih liberalcev in nemške frak^ čije, katerega so se udeležili tuđi ge-» neralfeldmaršal v. Hindenburg in general pehote v. Ludendorff. Dogodki na bojiščih. Raše udno porofilo. Dunaj, 14. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša. VZHODNO BOJISCE. Južno od Kaluša je prišlo včeraj do več bojev. Bolni položaj je neiz-premenjen. Sevemo od Dnjestra je stopila na več točkah gališke fronte in v Vo. liniji obo]estranska artiljerija moćno v akcijo. ITALIJANSKO BOJlSCE. Na Primorskem in na tirolski fronti zmeren topovski ogenj. StabnJ narednik Kiss je zbil pr! Levicu v zračnem boju svoje peto i talijansko letalo. JUGOVZHODNO BOJlSCE. Nelzpremenjeno. Dunaj. 15. lulija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSCE, V Romuniji in v Karpatih Je bil na obeh straneh topovski ogenj ži-vahnejši. Na fronti ob LomnicI Južno od K^luša je izvršil sovražnik več na-padov. Naše čete so ga povsod vrgle nazal. Med Dnjestrom in Pripiatom le slabotno bojno delovanie. ITALIJANSKO BOJIŠČE-NobenHi posebnih bojnih čtaov. Sef generalnega štaba. Hemško aradno po A. Beroiin, 14. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto« ionaslednika Ruprehtju Ob obali se je priče! včeraj zvečer močen ogenj proti našim novim pozicijam. Po noči pr! Lombartzvdu prodirajoči angleški napadi so se zlo-mili z izgubami v našem obrambnem učinkovanju. Tuđi vzhodno in južno od Ypresa ter v nekaterih odsekih fronte v Artoisu je bil artiljerijski boj živahen. Pri bojih v predpolju seve-rozapadno od St. Quentina smo vjeli neka) Angležev. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Soissonsom in Reimsom se je oiačilo strelfanje. V zapadni Cham-pagni in na levem bregu Mose je ostal artiljerijski boj do pričetka noči močen. Zavrnili smo na več točkah izvidne šunke Francozov. Južno od Bois Soulains (sevemo od Relmsa) so naše napadalne čete zavzele kose franeoskih jarkov ter so jih držale proti več protinapadom. Jugozapadno od Somme Pyja je preprečil naš ogenj pripravljajoč se sovražni su-nek. V gozdu pri Avocourtu so naši izvidniki vjeli več mož. Armadna fronta general* feldmaršala vojvode k\« brehta NViirtemberškeg^ V lotarin^kl ravnini je bila artiljerija bolj delavna, kakor sicer. Na zapadnem pobočfu srednjih Vogezov je poteklo nekaj 3zvidnih podvzetij uspesno. Včeraj smo v bojih v zraku tn z obrambnim ognjem zbIH 21 sovražnih letalcev in en privezni balon. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general« feldmariala princa Leo« polda Bavarskega. Pri Dvinsku in Smorgonu traja živahno bojno delovanfe. V vzbođni Galiciji ie bil ogenj samo v odseku Brzezani živahen. Močeo dež le oviral tuđi Južno od Dnjestra bojno delovanfe. Tam le prišlo samo Južno od Kaluša do kra-telili sm*dfni» Pri ostalih armadah in na makedonski fronti je položaj neizpreme-njen. * Beroiin, 15. julija. (Koresp. urad.) Woirfov urad poroca: Veliki slavni stan: ZAPADNO BOJlSCE. Armadna skupina prestoL Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem ie dosegel artiljerijski boj ob obali ter med Boesin-ghom in Wytchaetom veliko silo ter je trajal pri Ypresu tuđi ponoći. Pri Lensu in na obeh bregovlh Scarpe je bil ogenj časlh silen. Angleške stotni-* je, ki so izvršile sunek pri Gavrellu, vzhodno od Croisillesa in pri Bulle-courtu, smo s protisunkom vrgli nazai Armadna skupina nemŠke-ga prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu smo iz-trgali sovražniku v napadu važne pozicije jugo - vzhodno od Courte-cona. Po z bran em učmkovanju artiljerije bi metal min so zajurišall dell pe^polka general feldmaršala v. Hbv denburga in drugih vzhodnopruskih polkov ter napadalni bataljon §t. 7 franeoske pozicije v širini 1500 m in globfni 300 m. Sovražnik se je trdo-vratno upirai, tako da je prišlo do ljutih bilžkiskih bojev. Napadalne d-lje smo povsod dosegli ter j!h obdr-žali proti trem moćnim protinapadom. Krvave izgube Francozov so težke. Dosedaj je bHo pripeLfanOi nad 350 vletih. Veliki plen še ni preštet, V zapadni Champagni se je po ^tiridnevnem sflno težkem artiljerl^ skelm ognju včeraj ob 9. zvečer priče! franeoskt napad na naše pozicije od južno od Naurova do jugo - vzhodno od MoronvilHersa. Vsled hrabrega nastopa naše pehote in vsled stopnje-vane obrambe bi protiučinkovanja artiljerije smo napad v bistvu zavrnili. Na Visoki gori in na gori Pohl so nastale, ko smo zavrnili prvi navaj, vsled novega napada sovražnika kra-jevne vrzeti, v katerih so se zjutra] še vršiti bof. Tuđi na levem bregii Mose so napadli Francozi po bobnajočem ognju ob visini 304. Na nobeni točki se sovražniku ni posrećilo dospeti do naših larkov. Močan va! se }e zlomll v našem tmičujocem In zapornem ognju. V ravnini pri Vaucherauvilhi na vzhodnjem bregu Mose ie zadržalo naše artiljerijsko učinkovanie pri-pravlfafoč se napad. Armadna fronta general-ieldmaršala vojvode A1-« brehta Wurtemberškega. Nobenih vecjih bojnih ?tnov. VZHODNO BOJIŠCE. 'Armadna skupina general feldmaršala princa Le* opolda Bavarskega. Kljub neugodnemu vremenu je bilo bojno delovanje ob Dvini in pri Smorgonu živahno. V vzhodni Galiciji je dosege! ogenj samo v omejenih odsekih vec-jo silo. Južno od Dnjestra so napadli Rusi pri Kalušu na več točkah. Povsod smo jih zavrnili. Na fronti generalobersta nadvojvode Jožefa in na fronti generalfeld-marsala v. Mackensena je opažati na več krajih stopnjevanje ognja. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Poloiai ie nelzpremeojen. Prvi generalni kvartirni mojster; v. Ludendorff. . NEMŠKO VECEKNO POROClLO. Beroiin, 15. julija. (Kor. urad.) NVolfiov urad poroča 15. julija zvečer: Na zapadu so se zjutra) ponesrečili scvražni napadi pri Lombartzvdu. V Champagni socstal'f mali kosi jarkov v ro^ah francozov Navzhoda pri deževju 160. Ste«, .SLOVENSKI NAROD«, dne 16. Julija 1917, stran & Ruska ofenziva. DunaL 15. juiija. (Kor. urađ.) V vzhodni Galiciji dežuje neprestano. Pota so moćno trpela in v Dnjestru je voda narasla. Naravno so vsled tega napadalne operacije nasprotnika izredno otežkočene. Zaman so sku-Šali Rusi raz&iriti svoj uspeh, ki so Ra dosegli z zavzerjem Kaluša. Tuđi njegovo prizadevanje potisniti crte med Kalušem In Karpati naprej, se je razbilo ob hrabrosti avstro-ogr-skih čet Tako se je zlomil sovraini napad na Jasjen in visine vzhodno od tam v našem ognju. Brez uspeha je dvakrat napadel sovražnik tuđi na obeh straneh ceste proti Ldzjanom. Samo pri Landstrevu, kfer srredo naše pozicije še vzhodno od Lomnice, je vdrl v nje. Protisunek pa ga je vrgel zopet ven. RUSKO URADNO POROClLO. 11. juiija. Zapadna fronta. V smeri na Dolino so zasledovale naše čete 10. t m. neprestano proti severozapadu od armade gen. Korni-lova na fronti Jezupol-Stanislavov-Bo horodčani poraženega sovražnika. Proti \ poldnevu so zavzele nese hrabre čete pod poveljništvom generala Čeremi-sova mesto Halič ter vrgle svoje prednje čete na levi breg Dnjestra. Zvečer so dospele naše čete do doline reke Lomnice na fronti od izliva Lomnice do Dobrovlani ter vrgle njih prednje Čete po kratkem boju na levi breg Lomnice, pri čemer so zasedle vaši Bludniki in Babin. Čete, ki so napadale fronto Bohorodčani-Solotvina, so rlomile odpor sovražnika ter dospele do crte Posieč-Lesiovka-Kosmač. Ta dan smo v bojih vjeli nad 2000 raož in vplenili kakih 30 topov. V celem smo v tren bojnih dneh 8., 9. in 10. t. m. v smeri na Dolino vjeli nad 150 častnikov in 10.000 mož ter vplenili kakih 80 topov, med njimi 12 težkth, ter veliko množino topov za strelske jarke in strojnih pušk in velike množine ženijskega materijala in municije. Na ostali fronti živahnejši artiljerijski boj v smeri na Zločov in južno od Brzezanov. 12. juiija. Zapadna fron-t a. Tekom včerajsnjega đneva so se operacije nadaljevale. Po trdo-vratnem krvavem boju smo sovraž-nika pregnali iz mesta Kaluš. ki so je naše čete zasedle. Zapadno od Boho-rodčanov na fronti Grabovka-Rosnl-na-Krivič izrablja pokrajino ter za-držuje našo ofenzivo. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. — R o -munska in kavkaska fronta. Položaj je neizpremenjen. Ruske izgube. Žencva, 13. juiija. „Temps* po-roča \t Petrograda: Izgube častnikov pri zadnjih bojih v Galiciji so bile na ruski strani posebno velike. Na 100 padlih vojakov je prišlo povprečno 30 častnikov. Pri vseh naskokih so stali častniki v prvi vrsti, da dajo vojakom dober vzgled. Lvov, 14. juiija. Glasom poročil „Novega Vremena" je padlo ali bilo ranjenih v 36urnem boju za vas Ko-njuhi, katerega so se udeležili 6., 41. in 49. armadni zbor, 7 niskih generalov ter 16 polkovnikov; 6. armadni zbor je bil skoraj popoinoma uničen. Navdušenje v Rusiji oživljeno. Stockbolm, 12. juiija. (Koresp. urad.) Mnogo inozemskih časnikarjev prihaja sedaj v Petrograd. Avgusta se bodo vrnili na konferenco. Ceidze je poslal v imenu delavskega in voja-škega sovjeta brzojavko na naslov '„National office of socialist labour partv* v Chicagu, ki pravi: Ameriška socijalistična stranka pozna najbrže poziv delavskega in vojaškega sovjeta, ki vabi na udeležbo na konferenci, sklicani od sovjeta. Sovjet izreka trdno upanje, da bo ameriška stranka, ki je od početka vojne večkrat predlagala sklicanje internacijonale, smatrala za svojo častno dolžnost, poslati svoje zastopnike na konferenco. Splošno se domneva, da je med iiavzočnostjo ruskih deiegatov vpraša-nje konference moćno napredovalo. Povodom znanega napada vojakov in Bolševikov na Sokolova so mu nizozemsko-skandinavski odbor in ruski delegati poslali tole brzojavko: Ćlani ruske delegacije in holandsko-skandinavski odsek izrekata odkrito upanje na skorajšnjo ozdravljenje hra-brega prvoboriteija za delavsko demokracijo in ob enem svojo jezo nad škodljivim nastopora, ki so ga izvršile osebe brez čuta za odgovornost na-hujskane od demagogov, brez vsakega moraličnega čuta. Londonski listi poročajo o velikeni preokretu v mišljenju in nenadnem [ vzplamtenju patriotizma v Pctrogradu. Vpliv Leninovih pristašev in Bolševn-kov je vsled ofenzive moćno popustil. Vseruski vojaški in delavski kongres se je konca! z velikim uspehom vlade. Kongres je izvolil velik eksekutivni komite s sedežem v Petrogradu. Ženeva, 13. juiija. Ameriška socijalistična stranka je dobila od ru-ske£» vttia&ega iu se vmili nepoškodovani. Neko sovražno leta-lo je bilo zbito v zračnem boju med Miramarom in Trstom. ^ 15. juiija. Med Gardo in Leno v Vallarsi so bile po našem ognju Številne sovražne patnilje zavmjene. Vzhodno Gorice so bili oddelki, ki so se okušali bližati našim pozicijam na visini pri Grčini, točka 126. zavrnje-ni z ročnimi granatami. Artiljerijski boj, ki je bil na vsej fronti sploh bolj zmeren, se je ojačil do velike liutosti med Fajtjim hribom in Kostanjevico kakor tuđi pri Vršiču. Letalsko delovanje je bilo precej veliko v Kamiji in nad prvimi črtami julijske fronte. Neki sovražni aparat, ki je bil se-streljen v zračnem boju, je padel vzhodno Kostanjevice goreč na tla, Dogodki na morju. UNIĆEN ANGLESKI DREAD-NOUGHT. London, 13. juiija (Kor. urad.) Bojna ladja »Vanguterd- je vnočina9. julij ko jeležala zas'drana, 7 1 e t e 1 a v zrak in se takoj potopila. Vzrok I je notranja eksplozija, Re- I šena sta bila samo dva moža in en častnik; zadnji je umri; 97 mož posadke ob času eksplozije ni bilo na 1 a d j i. »Vanguard.* Bojna ladja »Vanguard* je bila zgrajena leta 1909.. dolga je bila 152 m, široka 26 m ter je segala S'2 m v globino, obsegala je 19.250 ton ter imela stroje s 25.800 konjski-mi silami. ki so gonile fadjo s hitrost-}O 22 milj. Posadka je ?tela 850 mož. Oborozcna pa je bila ladja z 10 topovi kalibra 30*5 cm, 18 topovi kalibra 10 cm in 4 topovi kalibra 4 7 cm. Potopljen aJtftoiki transport. London, 14. julija. (Kor. urad.) Keoter. Admiraliteta sporoča: Angle-§ki transportni parnik »Amadee* je bil z malim številom čet dne 27. juni ja v Atlantskem oceanu potopljen; I 6 vojakov, 1 potnika in 4 može posadke pogrešamo. Rusko ▼zhođao brodovje. Bern, 15. juiija. (Kor. urad.) »Expres de Lyonc poroća: Flotilja štirih ruskih torpednih rušilcev iz Vladivostoka je dospela v Lizbono. Pariški časonlsi XfUMi IO fUĐCft OiSO I dosn&L -" **' I firika v vojni. Raspust ••danj# grika zbornioe, — sklioanja sbomloa li M« 1816. Ptrir, 15. juiija. (Kor. urad.) Agence Havas porota iz Aten: Kralj si je dal predložiti poročilo, ki upra-vičuje predlog, da se sedanja gržka zbornica razpusti ter označuje nepo-stavnost korakov, ki jih je storila zbornica od leta 1915 sem. Poročilo pravi, da določa pri parlarnentarični vladi volja dežele in ne volja krone splošno politiko ter dostavlja, da je stvar kralja tolmaćiti določbe ustave. Poročilo obsega silno obtožbo proti kralju Kon-štantinu. »Hestia" priobčuje to poročilo zelo obširno. V Atenah vlada silno razburjenje. Bern, 15. juiija. (Kor. urad.) Atensko posebno fjoročilo nPetit Pari* siena" z dne 14. t. m. pravi Kraljevski dekret, ki je zaukazal razpust sedanje in zopetno sklicanje dne 31. maja 1915 iz-voljene zbornice, ni izšel včeraj v uradnem listu, ker je kralj zahteval poročilo, ki opraviči ta korak, ki se ni še nikdar zgodil v kaki parlamen-tarični deželi. Nato je kralj sprejel to poročilo. Dokument je napravil silen vtisk na monarhične vojaške, politične in diplomatične kroge. Monarhisti izjavljajo, da kralj ne more nikdar podpirati pred-loženega dekreta ter tako pre-kteti delovanje kralja Kon-stantina ter odobravati revoc lucijo in utesnitev predpravi-krone. Politične verti. = »Izmišljotine.« Pod tem naslovom označuje *Slov.« z dne 14. juiija našo 3. juiija objavljeno informacijo o vlogi drja. Susteršića na curiškem katoliškem mirovnem kongresu kot abotno in tendenčno novico ter pristavlja: »Načelnik S. L. S. je pređo-ber avstrijski patrijot, da bi izražal »vdanost« kakemu tujemu vladarju, naj si bo kdor hoće. »Slov.^ pristavlja, da je pooblašČen izjaviti, da je ti-sta - novicac od začetka do konca izmišljena. — Žal nam je, d a t e m u n I tako. Dotična no vic a ni od začetka do konca izmišljena, temveč je res-nična. Imamo jo iz avtenticne-ga vira, od moža, ki je bil sam na kongresu, ki je vsaj .tako dober patrijot kakor dr. šustersič in ki povrh nima nikakega ne osebnejra, ne političnega interesa si izmišljati do-gcdkov, ki so na kvar politični reputaciji kranjskega deželnega glavarja. — Kar se tiče ominozne tajne konference drja. Susteršiča z zunanjim ministrom grofom Czerninom, smo mi 2. juiija le p o n a t i s n i 1 i, kar je pisala »Hrvatska Riječ . Ker izjavlja sedaj ^Slovenec«, ki (kakor pravi) te vesti nikakor ni smatral za resno. da je od merodajnega mesta (torej od drja. Susteršiča samega) pooblašČen izjaviti, da je ta vest od prve do zadnje besede gola izmišljotina, se ćutimo dolžne pripomniti sledeče: Konferenca drja. Suster^ća z zuna-njim ministrom se je vršila baš tišti dan, ko se je mudil v zunanjem mi-nistrstvu tuđi zagrebški frankovce dr. Morvat. Ker vemo. da dr. Suster-šič ni imel nikakega pooblastila *Ju-goslovanskega kluba- konferirati s katerimkoli ministrom in ker verno. da člani »J. k.« za njegov razgovor z grofom Czerninom nišo vedeli, ne uvidimo, zakaj bi bila oznaćba >tajna konferenca* nepravilna ali ^izmišljotina. Iz izjave v »Slovencu pa je nadalje razvidno, da dr. Šustersič ćelo n e g i r a, da bi bil sploh konferiral z grofom Czerninom. To se nam zdi. rnilo rečeno, nekoliko predrzno. U\ sicer radi tega. ker je dr. Šustersič baš, ko je prihajal iz ministrovega kabineta, v predsobi srečal nckeganemŠkega poslan-c a . ki je potem v parlamentu spra-ševal: »Was macht der Šustersič beim Czernin?« To so dejstva, ki jih ne spodbije noben dementi in no-ben: si iecisti, nega. — Novi )nf oslovanskl socl|all-stičol listi. V Ljubljani je začel v ne-deljo 15. juiija izhajati dnevnik »N a -prej' kot glasilo jugoslovanske so-cijalnodemokratične stjenke. — Hrvatski socijalisti so pričeli izdajati 13. t. m. v Zagrebu tednik »Slobodo«, kot sociialistično (ne socijalnodemo-kratično) glasilo. — V Sarajevu je pričel s 1. julijem zopet izhajati list bosanskih socijalnih demokratov tednik >Qlas Slobode«. ~ Odmev amnestije med ćešklml odposlanci v StockholnuL »Vor-w&rtsr piše: >Kolnische Ztg.« si daje brzojavi ti iz Stockholma: »Proglas amnestije za avstrijske veleizdalalce }c čudno odmevai med češkimi odpo-slanci za stockhoimsko mirovno konferenco. Ti so izjavili v »Dagens Ny-beter«, da Je popolna oddelitev od Avstrije njihov cilj, katerega so na konferenci zagovarjali, podprt baš s I politiko nemške države. Preko tega dajalcev* ne borno šli molče. Ves češki narod je blamiran s tak im odkri-tim priznanjem veleizdaje onih ljudi, ki so poslani v Stockholm kot češki zastopnikL« »Vonvarts« dostavlja: »Pred nami ni »Dagens Nyhetera«. Ali sunimo je, dasečeško-slo-vanski socijalni demokrat-jenisoodrekliAvstrije. V svojem manifestu so izjavili, da težijo za državnim zjedinjenjem vseh Če-hov v Avstro - Ogrski. Z lažnjivimi vestmi take vrste se ne služi nemški politiki, ker se s tem vdarja po glavi pretežno slovansko Avstrijo in se tako le pomaga ententskemu hujskajo-čemu časopisju.« = Revolucija za socijalistični mir. »Berliner Tagwacht« prinaša dopis nekega italijanskega socijalista, ki potrjuje Loratijevo izjavo o možnosti revolucije v Italiji. Proletarijat hoče revolucijo brez vsakega vpliva in-tervencijonistov, revolucijo, ki prinese gotov socijalistični mir. Nezado-voljnost v ljudstvu, zlasti radi nasilnih odredb vlade, je že močno segla tuđi na armado. Radi tega se proti demonstrantom ne porablja več vo-jaštvo, marveč policija, = Vprašanle o gonili gališke^a prebi valst va na prisilno delo v Nem-ČijL »Vorwarts« javlja, da je bilo v nemškem državnem zboru stavljeno tako-le vprašanje: Ali je državnemu kanclerju znano, da v okrožju vrhov-nega poveljstva na vzhodu, posebno pri Orodnem in Siedlcih, v novejšem času neprestano porabljajo in s silo gonijo po nemških vojakih tiso^ moških in ženskih oseb iz njihovih bi-vališč na prisilno delo v Nemčiji? Kaj hoče ukreniti državni kancler proti temu postopanju vojaških oblasti, ki je bilo povodom gonje v Belgiji pri-znano za protivno mednarodnemu pravu ? = Novi crnogorski kabinet. Bern, 13. juiija. Tz Pariza poročajo: Novi crnogorski kabinet je sestav-ljen tako-le: Predsedstvo in zunanje Popović, finance Voduković in javni poduk Milkikević, notranje Haidu-ković. = Japonska in gospodarska vojna. Z e n ev a, 13. juiija. Japonska vladna odredba, ki je stopila 14. maja v veljavo. prepoveluje trgovanje s podaniki sovražnih držav. = Boii na Kitajskem. Dne 12. t. m. ob 4. zjutraj so republikanske čete napadle Peking. Šest inozemcev je bilo ranjenih. 3000 cesarskih čet vjetih po dveurnem boju v »Nebc-škem templju^. General Čjan Hsun se je zatekel v avstro-ogrsko poslani Štvo. Boj z ostankom cesarskih čet se nadaljuje v prepovedanem mestu, kjer divja velik požar. — Nemški milijonar v Ameriki zaprt. NewyorŠki porocevalec »Dai-ly Maih poroča: Nemški milijonar in podpredsednik banke Chandker & Co., Rudolf Hecht, je bil aretiran. Dnevne vesti. — Imenovanja pri tržaškeni dr-žavnoželezniskem ravnateljstvu. Naslov železniškega višjega komisarja je dobil dr. Karei S t e c h i n a, za višjega državnoželezniškega svetni-ka je imenovan dr. Robert Sauter p 1. R i e d e n e g g, za državnoželez-niškega svetnika Evgen Wiener; za stavbne višje komisarje so imenovani titularni stavbeni viši! komi-sarji: Ivan N a r i č. Emanuel H1 a -vaček, Rudolf Weiss. Rudolf K a v č i č, Rudolf Stockham-m e r in Jaromir S t o y k a, vsi v Splitu, zadnji štirje extra statum, Karei D a n e š v Oružu. — Naslov nadzornika je dobi! višji revident Stefan G o m b a č in Karei p !. C i c h i n i, naslov višjega revidenta Artur W e r n e r in Viktor L o t o c k i. Za nadzornika sta povišana višji revident Jakob Zadro in kontrolor Karei Z i r k o u n i g, za višje revidente revidenti Julius F1 e i s s i g, Josip S c h a u d y, Friderik F r i t s c h. Josip Š m u c. Fran A r k, Ivan Skar- p i i in Leopold Gartlgruber. 1 — Iz finančne službe. Višji fi- *J nančni svetnik in finančni prokura- j tor v Ljubljani dr. Vikt. Pessiack j je dobil naslov in značaj dvornega ] svetnika. j — Iz seje deželnega šolskega i sveta. Provizorična učiteljica na i mestni slovenski dekliški soli v Lfcib- ] ljani Albina Svetck je imenovana i zdi definitivno učiteljico na mestnt J nemški dekliški soli v Ljubljani. Stal- I no je nastavljen pomožni učitelj Vac- ] lavSkubev Preloki. Začasno sta i vpokojena učitelj Henrik vitez»] Turzansky v Koprivniku in uči- { teljica Hermina S i r n i k na Brezni- ; ci. Sklenila se Je podelitev učltelj-skega mesta v Domžalah in storili so \ se sklepi glede ured^itve soiskega obi- | ska otrok, ki se vporabljajo za kme-tijska dela. I — Vedno marrf papirfe. Uprava naSega lista je dobila danes uradno | obvestilo, da je računati z zopet- ' nimskrčenjem že i tak znatno • pirja. Med tem, ko smejo dunajski \U sti izhajati na neštetih straneh, sq nam trga takorekoč zadnji grižljaj. Protesti ne zaležejo nič, ker bi bilaf gotovim krogom menda naljubše, da bi slovanski listi popoinoma zamrlL — Naša uprava bo prisiljena še boli štediti z zalogo papirja in opozarja! predvsem prodajalce našega lista, dai jim ne more zvišati vsak-danjih iztisov. Vsa tozadevnaj naročila morajo ostati za. enkrat ne-* vpoštevana. — Gledališka večera v^ korist Soskemu skladu, ki sta se vršila v soboto in nedeljo v Mestnem domu, sta bila prav povoljno obiskana tet sta svojemu namenu gotovo popola noma ustrezala. Priznano izborna so-ška godba je z vsega priznanja vred-nim mojstrstvom izvajala glasbene točke in tuđi peyci-deklamatorii-vo-jaki so redili svojo nalogo vsak po svojem najboljšem znanju. V mirno-drami so predstavljalke in igralci Izvršili svojo nalogo, kolikor se je dalo na tako tesnem odru, ki ovira svo-* bodni razmah v plesu, skoz in skoz v zadovoljstvo občinstva. — Hrana in delavni čas vojnih vjetnikov pri poijedelskih obratih. C. kr. urad za ljudsko prehrano dobiva pritožbe, čes, da se vojnim vjetni-kom, zaposlenim pri poljedelstvu, glede hrane bolje godi kakor drugim navadnim delavcem. Tuđi delajo crvt samo do šestih, domači delavci pa do trdne noči. Tozadevne doiočbe, ka-terih se je držati pod vsakim pogo-jem in katerih prestopke je oštro kaz-novati. se glase: 1.) Prehrana vojnih vjetnikov pri polje-delskih obratih: Delavske od-delke, zaposlene pri poljedelstvu. torej vjetnike in delavno moštvo. je v; vsakem oziru preliranjevati tako kakor domače poljedelske delavce; vse-kakor mora biti ta hrana zadostna in zdrava- Vojnim vjetnikom se ne srne dajati večjih porcij kakor domačim delavcem. Pri tem pa je samo ob sebi umevno, da so domači delavci za-dostno prehranjevani. 2.) De 1 a v n i časvojnihvjetnikovpripo^ 1 je d e 1 s k i h obratih. Redoma velja delavni čas za vojne vjetnike v poljedel. in gozdar. kakor za navad-ne delavce. Drugi zajtrk je primeren le tedaj, če se je delo začelo pred 6. uro zjutraj; povečerek pa takrat, če; se dela preko 6. ure zvečer. Ob ne* deljah je delo dovoljeno samo zg spravljanje žetve, neodložljiva pol?-ska dela ter izklađanje tovorov, to-da samo tedaj, ce je to neizogibno potrebno. Vojnim vjetnikom moha-medanske vere naj je petek prost dan, kakor za kristjane nedelja: x>o^ tem pa morajo delati ob nedeljah. Pot na delo in z dela je všteti med delavni čas. — Nepravilna poraba bencina iu bencola, določenega v poljedelske svrhe. Trajno pomanjkanje bencina in bencola, ki sta kakor znano, pod zaporo. ter vedno večja potrebšćina za poljedelske namene, ukazujeta, da se ž njimi skrajno varčuje. Lastniki poijedelskih strojev, ki se gonijo s te-kočim kurivom, se morajo zavedati, da se jim je ta snov pustila vsled iz-redne velevažnosti, ki jo ima ravno sedaj ta panoga produkcije, dočim druge, tuđi velekoristne industrijske naprave nišo bile deležne te ugodnosti. Da pa se more tuđi v bodoo-nosti brezhibno dobavljati ta snov V poljedelske svrhe, je treba dobro go^ spodariti s tem blagom in zlasti pre-prečiti vsako zloraba. Cesto je opa-> žati, da se bencin in bencol porah-ljata tuđi v druge namene — n. pr. z% osebne avtomobile — kakor za tište, radi katerih sta bila prepuščena* Ravno tako se večkrat zlorabljajo one množine navedenih snovi, ki so bile določene izključno v poljedelske svrhe. To pa je v jasnem nasprotju s tozadevno ministrsko naredbo, ker zamore odrejeno zaporo vsaj delomal onemogočiti, vsled česar je tako po-četje vsekakor nedopustno. Tuđi sd dogaja, da se v navedene svrhe pre-puščeni bencin in bencol prodajata! dalje drugim osebam brez potrebnega rfP Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. julija 1917. 160. štev. dovoOenja prijedelskega ministrstva. Vsak tak prestopek se oštro kaznuje. — Popisovanje potrebščme ta zalog premoga pri industrijskih pod-Jetih se mora izvršiti po tozadevnih Vzorcih, ki se dobe pri okrajnih pblastvih, ter obsega tozadevne na-kančnejše doiočbe urad. razglas c. kr. deželne vlade. — Eksport avstrflskih tobačnih bdettoT v Nemčijo in Svico bo, ka-|cot poročajo dunajski listi, v najbliž-iijem času ustavljen. Ftnančna upra-ya namerava tuđi znatno omejiti obrat avstrijske tobačne tovarne v Monakovem. J — Upeljava priklopnih voz. Električna cestna železnica v Ljubljeni je pričela v soboto vporabljati Je pred časom naznanjene priklopne vozove, s čemer je ustreženo dolgo-letnim željam občinstva in resnični idejanski potrebi. Oba vozava sta redno polna in pomenita pravo dobroto za občinstvo, zlasti v jutranjih in večemih urah, ko hiti na delo, ozi-roma z dela domov. — Vlom pri Đenediktu. Popravljamo svojo notico od sobote v toliko, da konstatiramo, da Benediktov Mapec, ki je odpiral trgovino, ni za-prt Škodo so v soboto s 6000 K ba-je cenili mnogo prenizko. — Ogenj v dimnika. Včeraj tfjutraj so se vnele saje v dimniku hiše na Sv. Petra cesti št. 3. Ogenj so pogasili domaći, rešilno in gasilno društvo je stopilo le toliko v akcijo, ida je prišlo par mož na lice mesta ter pregledalo in konstatiralo, da ni tiadalnje nevarnosti. Lepo me sto se nudi tzobraženi slovenski gospodični v Slavoniji. V Požegi si želi več odličnih hrvatskih in srbskih rodbin za svoja dekleta, učiteljice, ki bi podučevala glasovir, francoščino in nemščino. Podrobna pojasnila da g. Milan Čudić, kr. državni nadinženir v Požegi, Slavonija. Denarnica z večjo svoto, malo beležnico in starim tolarjem, je bila izgubljena v soboto dopoldne v Nun-ski ulici. Najditelj naj jo odda na policiji proti postavni nagradi. Panamski slamnik je bil poza-bljen včeraj dopoldne na Zgornjem Rožniku. Dame, ki so ga našle in so redne obiskovalke Rožnika, naj ga oddajo proti nagradi Pred igriščem št. 3, I. nadstropje. izgubila se je crna ročna denarnica od Sv. Jožefa cerkve do Sv. Petra mostu z vsoto 120 K ter krušne in »vojne karte. Pošten najditelj se prosi, da vrne proti nagradi v upravništvu ?pSk)v. Nar.* nazaj. Izgubljeno. Od skladišča pri državni železnici pa do kurilnice je bil Izgubljen paket s številko 124 in vse-bino kleparskih predmetov. Odda naj fee v kurilnicu »______________________________________ Aprovizacija. + Današnje 2a vse gospodinje Jzredno važno predavanje deželnega isadjerejskega nadzornika gosp. M. Jiumka se vrši ob 8. zvečer v realki. Gospodinje p riđi te kar naj-stevilnejšei + Iz seje mestnega aprovizač-fiega odseka, dne 15. julija 1917. Da Se Ljubljana vsaj približno preskrb-Jjena s ku r i v o m, potrebuje vsako leto najmanj 41.000 m3 drva in 60.00C Ion premoga. Od premoga se porabi ^vsako leto približno 30.000 ton za industrijo. Mestna aprovizacija bo za preskrbo prebivalstva neobhodno ipotrebovala vsaj 20.000 ton premoga, :4a bi bile vsaj približno krite potreb-*čine kuriva v Ljubljani. Za to mno-feino premoga je aprovizacija na prl-l&tojnih mestih prosila, če ga bode tu-Mi dobila, je zelo dvomljlvo. Kar se jbo pa premoga nakazaJo za Ljublja-!fu>, ga bode aprovizacija sama raz-Jbelila konsumentotrL Ker so s prido-jtntvijo premoga zelo slabi izgledi, pkuša mestna aprovizacija nakupiti jkolikor mogoče velike množine drva. fea mestno aprovizacijo se seka že |več gozdov in ker je sedaj nemogoče jppraviti drva v mesto, se bo skušalo favršiti dovoz drva y zimskih mese-fan. — Gostilničarska zali rug a prosi mestno aprovizacijo, da bi preskrbela gostilniške obrate s jkurivotn. Po možnosti se bo že upo-^tevalo prošnjo gostilničarjev, ven-edar se vse prizadete že danes apo-Jzarjajo, da se ne smejo preveć zana-&iti na aprovizačne zaloge premoga |n drva, temveč naj sami skušajo pre-skrbeti se s kurivom, posebno z dr-»vmi. — Kupi se večjo množino ogr-skega prekajenegašpeha po i!6 K 50 v, ki se bo razdelil pri ubož-tjtti akciiak — Prihodnje dni se bo jpričelo razddjevati kašona izkaz-nice, katere imajo že stranke v ro-fcaiu Na vsako stranko odpade po 2 kg. Razdelil ni nacrt se pravočasno pojavi. — (X kr. dežeina vlada je odredila, da Je polovica zeleni ave na ljubljanskem trgu zasežene v korist civilnega prebivalstva. Aprovi-«a6oi odsek sklene sestaviti komisijo, ki bo na domeh producentov dognala, koliko Je na razpolago aalenjaive. ggjiJMta tatec* tsm^AšskO^ koliko mora vsak od producentov iz-ročiti zelenjave na razpolago mestni aprovizaciji, ki k> bode izročila civil-nemu konsumu. Vodstvo rekvizicnih dobav Ijubljanskega trga z zelenjavo se po veri mag. komisarju g. Bre-skvarju. Nadalje sklene aprovizačni odsek naprositi vojaške oblasti, da kar najstrožje prepovedo kupovati posameznim vojaškim kupovalcem zelenjavo na trgu. Sestavi se naj vp-jaška komisija, ki bo edina upravi-ćena kupovati zelenjavo za vojaštvo. Z vsemi novimi odredbami pri naku-pu in prodaji zelenjave na ljubljanskem trgu hoče mestna aprovizacija odpomagati neznosnim razmeram, ki vladajo zadnje tedne in si prebivalst-vo niti za drag denar ne more pre-skrbeti najpotrebnejšo zelenjavo. To-bacna tovarna v Ljubljani je dala rnestnt aprovizaciji brezplačno na razpolago obširna skladišča za vla-ganje jesenskega krompirja, za kar se odsek toplo zahvaljuje. — Tržni nadzornik Ribnikar obširno poroča o s u-šenju sad ja kakor tuđi o vskladi-ščenju svežega sadja. Odsek sklene organizirati razsežno nakupovanje sadja za mestno aprovizacijo po de-želi. Mestna aprovizacija ne bi samo jeseni preskrbela ljubljanski trg s sadjem kolikor mogoče velikimi rnno-žinami sadja, temveč tuđi večje množine vložila in posušila za spomladi prihodnjega leta. Za enkrat je vzela mestna aprovizacija v najem dvoje velikih sušilnic, kjer bo v lastni režiji sušila sadje. — Glede preskrbe zelja za ljubljanski trg je že danes mestna aprovizacija izvršila pred-priprave in se misli letos izvršiti se v večjem obsegu, kakor lansko leto na-kup zelja v aprovizačne svrhe. -|- Razdelitev masti po znižani ceni na rumene izkazn'ce A. V torek dopoludne, dne 17. julija, se bo od-dajalo iz aprovizačne prodajalne na Poljanski cesti Št. 15 (bivša Kranjčeva hiša) na rumene izkaznice, zaznamo-vane s črko A mast po znižani ceni. Vse izkaznice pridejo na vrsto dopoludne od 8. do 9. ure. Poleg rumene izkaznice A je prinesti s seboj tuđi maščobne karte, kakor tuđi potrebno posodo za mast. Razpored za rumene izkaznice B in C se objavi prihodnje dni. — Razdelitev masti po znžani ceni na rudeče izkaznice. V torek, dne 17. julija, se bo oddajalo iz aprovizačne prodajalne na Poljanski cesti št. 15 (bivša Kranjčeva hiša) na rudeče izkaznice mast po znižani ceni. Določa se naslednji red: od 9. do 10. ure pridejo na vrsto rudeče izkaznice s črko A, št. 1—80, od 10. do 11. rudeče izkaznice s črko A, št. 81 do konca; popoludne dobe mast rudeče izkaznice (brez vsake označbe s črko) in sicer od 2. do 3. ure št. 1—80, od 3. do 4. št. 81 do 160t od 4. do 5. št. 161 do 240, od 5. do 6. št. 241 do 320. Razpored za ostale rudeče izkaznice se objavi jutri. Vsaka stranka mora poleg rudeče izkaznice prinesti s seboj tuđi maščobne karte, kakor tuđi posodo za mast. Izrecno se pa opozarjajo vse stranke, ki imajo rudeče karte, da prineso k razdelitvi masti nove rudeče karte, katere se jim je pretekle dni razdelilo. + Prodaja kaše. Od srede 18. julija naprej se bode v vojni proda-jalni v Gosposki ulici prodajala kaša. Veljavne so le izkaznice, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke s številkami: 3221 do 3500 dne 18. julija, 3501 do 4000 dne 19. julija, 4001 do 4500 dne 20. julija, 4501 do 5000 dne 21. julija, 5001 do 5500 dne 23. julija, 5501 do 6000 dne 24. julija, 6001 do 6500 dne 25. julija, 6501 do 7000 dne 26. julija, 7001 do 7500 dne 27. julija, 7501 do 8000 dne 28. julija, 8001 do 8500 dne 30. julija, 8501 do 9000 dne 31. julija, od 9000 naprej dne 1. avgusta. Na vsako izkaznico se dobi 2 kg kaše, kilogram po 80 vin. Pripravite potrebni drobiž. -4- Prodajalci sladkorja se vabijo, da pridejo zanesljivo jutri v torek dne 17. julija po sladkor. Opozarja se, da bi stranke morale dobiti sladkor že pretečeni teden, da pa so nekateri trgovci sladkor v grudah odklanjali, ter čakajo, da priđe sladkor v kockah. Ker pa stranke ne morejo čakati, da priđe sladkor v kockah in ker more sladkorna centrala izdajati le oni sladkor, ki ga sama dobi, se bode v prihodnje vsikemu trgovcu, kateri ne priđe pravočasno po sladkor, prodaja sladkorja sploh od vzela. Kdor ne mara prodajati sladkor v grudah, naj to ta-koj sporoči mestnemu magistratu, kateri bode takoj potrebno ukrenil. Stranke pa radi takih malenkosti ne smejo trpeti. Razne stvari. * Schonerer zopet vitez. V političnih krogih se zatrjuje, da je dobil poslanec Schonerer povodom svojega 75. rojstnega dneva zopet viteštvo. * Misterijoznl umor. Na šved-skem vzbuja veliko pozornost umor fortifikacijskega oficirja podpolkov-nika Hjalmarja Smitta, katerega je v noči na soboto ustrelil v njegovem stanovanju neki neznanec. Roparske-ga umora ni bilo, ker so zmajijkali samo ključi. Sum leti na nekega oficirja, znanega v trgovskem svetu. Nekateri listi govore o Špionažki aferi. * Oštro postopanje s kmet! v Nemčiji. Okrajna oblast v Mainzu je ustavila vsem perutninarjem izdaja-nje kart za sladkor in živežne po-trebščine, dokler ne prinesejo na trg toliko perutnine, kolikor so po zakonski in socijalni dolžnosti obvezani prinašati. V Danskem na trgu ni več zelen ja in sočivja, odkar je oblast postavila maksimalne cene. Ako se kmetje ne bodo hoteli udati, posije vojaška uprava na kmete vojake, ki bodo zaplenili vse sočivje in prina-Šali na prodaj po maksimalni ceni. * »Le pavs«, francoski list za mir. Izredno je bilo zanimanje v Franciji za novi dnevnik »Le pays«. Pa tuđi angleški in francoski listi so mnogo pisali o njem. Naglaša se, da glavni vpliv na list ima Caillaux, glavni nasprotnik mu je Hervć, ki je pisal. da »Le pavs« plačuje svoje so-trudnike kraljevsko in da si dovolju-je prav razkošne izdaje, tako, da se zdi, da so sovražniki Francije odšte-la nekoliko milijonov, da bi na naj-hitrejši način prišlo do nemškega mira. »Temps«, »Matin«. »Journal« in >Figaro« pa pravijo, da se ni bati te konkurence. Darila. Za slepe vojake, V ta namcn so darovali po upravništva Laib. Ztg. v sklad pri dežel-nem odboru: družina Szantner 50 K, g. Jako-bina Kastner 30 K, ?. dvomi svetnik pl. Račič 25 K; vsi mcsto venca na krsto pok. g. Al-bertu Samassa. Bog plačaj! Aprovizačnemn zakladu za prehranjeva-nje ubožnih slojev ljubljanskih poklonila je Kmetskaposojilnicaljubljanskeoko-lice svoto 500 K. Za nabavo kaše in razdelitev te kaše med najubožnejše otroke daroval je g. Stani-slav Horak, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani 100 K. Darila. OdSkodnino za v vojne namene oddane kovine darovali so v dobrodelne svrhe: g. Ivan K o Š e n i n a, mesar in posestnik K 3850 za vdove in sirote pidlih LjubljanČa-nov, g. Martin Brišnik, Šolskt vodja v pok. K 5 za zavod za oslepele kranjske vojake in gdč. Marija Ganser K 160 za vdove in sirote padlih Ljubijančanov. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. julija: Cedlija Zidar, hiralka, 29 let, Radeckega cesta 9. — Jakob Grum, dela-vec, hiralec, 57 let, Radeckega cesta 9. Dne 14, julija Ana Rflting, žena tiskar-niškega upravitelja, 72 let, Marije Terezije cesta 9. — Marija Pavlič, zasebnica, 80 let, Rimska cesta 7. — Viktor Levvicki, poddeset-nik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 15. julija: Juri Ivančič, sin Hnijskega ktpitana, 10 dni. KriževniŠka ulica št. 8. Dne 16. julija : Milada Jare, hči zasebnice, 5 tednov. Karolinška zemlja 10. Izdaiatel) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tlsk »Narodne tiskara««. Fran Marolt, Uubljana, Slovenske 1085 foiaške nanloe tisni sa E 1"M «11 1-tO m ***• ie. Trn p*U 2t ▼• veft. »napit darlto! ZabTala. I Za obile dolaze iskrenegi sočutja povodom izgube naSegt srčao I ljubljenega soproga* oziroma očeU, atarega očeta in tasta, gospoda I Edvarda Deva I I "fia> War# ■Ja^Bal^'a^s^aBaBPBB^B^BB^ap^BiBapBa1 ^p^F^B^s^^pa^BBaaj ^a7 aaaa aaj iirftkamo tem potom naio najprisrčneiSo zahvalo. I Osobito se pa zahvaljujemo darovateljem prtkrasnega cv«tja, tL I pevskemu zbora »Glasbene matice« za ginljive zaJosanke ter vsesi, ki I so spremili nepozabaega pokojnika na njega posledoji poti. I I 2333 Saaala4i eataav I Absolventinja iiajaiafc laea|a aa aiteaaaai iaalliaaai Iflaafa, katerega je dovrSUa z odličnim uspe-hom, zmožna vseh komptoarskih del, stroje-pisja, ter slovenske in nemSke stenografije, iaU alntbaaaam ama«ta ▼ lt**llaai. — Cenjene ponudbe ood tAkaolveatlafa 1173* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2273 SLUGA se sprejme takoj v KINO IDEAL. 2332 Kontoristinjo samostojno moč z ▼ečletno prakso, rmožno knjigovodstva, korespondence in sploh vseh kontoarsk h del, sprejme J. Eratovio V ^alcu- Hrana in stanovanje v niši. Plača po dogovoru. 2304 ■V Svaim ataro dobrovpeljano trgovsko hišo x Beka,! xenU|iš£em Ib vrtom na Kranlakem ali 8a#d. ftta|arakem. Pismene ponudbe pod „TrgOTaka kita/2328 na uprav. »Slov. Naroda«. Kupujem in prodajam: bođisi poklitvo, steklaaliioy ie-lezo, šalice, porceUs, oroije, podobe, itar dtaar, splob vge, kar Jt BaJauBj 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišna itd. Albert Derganc bri¥oc la konoaallaniranJ starinar Ljubljana, Fran^Skanska ulica 10. Vaš UUrtOME \ morem kar najbolj vroče priporočati. i Že po kratki vporabi deluje na polt i dobro, ter jo napravi nežno in mehko. Pri tem pa nikakor nima navadnih nedostatkov drugih cremov, namreč ne masti in ne dela polti bleščeče. Anal« Sialaiarova, članica zem. nemšk. gleda), v Pragi. Izdeluje: Lsboratorll Hera, Praga* ¥r«OTleo, Balek. «l 35, tel. 6449. Veliki lonCek 3 K, srednji K 150, za poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po polti proti vposlatvi znezka z dodatkom 60 vinarjev za porto. Zaloga v Ljubljani: Ukarni U. pl. Trnkoezj. 20S4-VII. Blapjniiafka in Dika za trgovino se takoj sprejmeta. Poizve se pri Tr, IgUČ, LJub- Ifaaai Mestei trg 11. 2315 ===== loTaUd Išče == stanovanje 1 sobo, če mogoče tuđi kuhinjo, V mestn ali blltial mesta, proti pri- mero' plači. Ponudbe pod „Invalid 333/2328" na uprav. »Slov. Naroda«. Gospodična teU vstopitt pri kaki g. Sivilji v službo, kot pobočnica. 2327 Ceni. ponudbe pod „Sivilfa/2327 " na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Mirna, stalna atranka brez otrok lAčo za takol ali s 1. septembrom nemebtov. stanovanje obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin v mestu ali zunaj mesta. Najraie z električno razšvetljavo. Prijazne ponudbe „nemebl. stasoTanfe 2216" na upravn. »Slov. Naroda«. 2216 == Kupi se dober ■■■ fotografičen apsrat 9X12 z anastigmalom. Ponudbe na Ivan Tavčar, Spodna Siska, Kolodvorska ulica &L 200. 2286 — Dva, ali trife ===== Pffidiid (Selfaktor - Spinner) dobijo takoj dalo ▼ pređilnl tovarni v Llpnfd, dtafersko. 2330 Kupi se rabljene železne xa kole (pilote) ter večjo prešo za grozdje. Ponudbe z ceno na upravn. »Slov. Naroda« pod „Pilot, preša/231211. Ctiristofov eliii zavod — v Ljubljani — vpisuje 2047 v dnevne in večerne teiole za šolsko leto 1917 1918 v Sodni ulici itev. 1 Tea meaec lullj 1917 vsak dan od 2. dO 8. UTO ZVeČer. Najbolje obisko-vano zasebno učilišče. Absolventi istega pridejo najhitreje h dubremu kruhu. Prisilna dražba premičnin. Dodataio k odlMa, U Jo Ml na ion mosta razglašen glođe |«tbo dražbo promicala, U so vril v MoUnah štev. 17 pri Kamalta od 23 Inllja 1917 dalje so naznasga, da so bodo Starine prodaja!* prvi dan, t |. 23. folija 1917 od 9. ura dopoldao naprof. L b. Dotanki urad v Kamoiku kot sodfli komisarijat ine 14. lnU|« 1917. 2331 V'/ S*r*Ja 6ih ummtn. rasglednie v originalni : opremi pravkar bfia. Cena l'2O J%. Ljubljana* Srtna ulica 5.