3 nć.

8. številka.
Izdanje za torek	januvarija 1897
(t Trsta, t terek zjutraj 4u• 10. jannvarija 1897)
Tedaj XXII.
„KDINOBT" Itktji p« trikrat na teden ▼ ieatih tadanjih ob torkih, četrtkih
in aobotath. Zjatranje iadairje izhaja ob c. ari zjutraj, večerno »h ob 7. ari večer. — Obejno izdanje ataae : *» ]ed«nmetae . f. 1.—, izv«n Avstrija t. 1.50 is. tri Bionve , . „ 3.— , , , 4 „S® M pol leta . . . o,— ... U »Sf lito . . » 12.— » » . IS —
Hareftnlno j« plačevati naprej na naroobn
brei priložene naroBtiine to aprava ne •žira.
Poanntičae številke ie dobivajo ▼ pit.-dajalnioah tabaka v lrstu pe a ari. iave« Trata p« 4 avi.
EDINOST
Oglasi ae raeuue po tarifa v pefcitu n naslove i debelinai Irkami ae plainjt prestar, kolikor obaega navadnih vritfc. Poslana. owartmoe in javae zahvale, Jo-»d i i oglasi itd. ne račnaajo po pogodbi
Tai dapiai naj ae peiiljaje aredniitvu oliea Caserasa it. IS. Vsako pmiao nsers biti frankovano, ker nefrankovnn« ao na sprejemajo. Rokopiai ae ne vra*e>e
Naroiaiao, roklaoiaelje in egiaae /prejema upr uvniitvo ulioa Moli«, piti* aelo hit. 3, II. aadst. Naroinina in oglase je plaievati leae Trat. Odprte rekknsa sije so proste poštnine.
Gla
,r «(HN«tM J4 moc"
0 našem narodnem šolstvu.
Govor poslanca Spinčida v seji zbornice poslancev dne 6. januvarja 1897.
(Dalje)
Jednako kakor na italijanski šoli t Opatiji trosi se tudi na italijanski dekliški šoli v Poreču. Tamkaj je petrazredna dekliška šola, torej petero učnih močij. Če računamo povprečno za vsako 500 gld., torej stane šola 2500 gld., in v jednem zadnjih let obiskovalo je to šolo 148 otrok vsaki hrvatski ali slovenski učitelj ima po toliko otrok v Soli in pri tem samo 400 gld. stalne plače.
Drugo, kar se tiče tega v Opatijo poslanega učitelja, pa je to le: Moža so poklicali v Opatijo z gotovim namenom, kajti že v prvih mesecih svojega delovanja skuša pridobivati otroke iz hrvaške Šole za laško, in sicer z uajuesramnejšim sredstvom, namreč z denarjem. Gotovo resnično je, da je očeta hrvatskega otroka ponudil 10 gld., da vzame svojega otroka iz hrvatske šole ter ga da v italijansko. (Čujte l) Oblastva vse to pripuščajo kljub temu, da se jim je to naznanilo takoj po dejanju, že 11. decembra. S takimi zaničljivimi sredstvi hoče se tam vzdrževati Čisto neutemeljena in nezakonita šola.
Pri tem pa naj omenim še to, da se je v tem okraju voloskem predlagalo pred kratkim, naj se prestavi troje učiteljskih mest iz tretje kategorije v drugo. Deželni odbor ie bil proti temu in je re-kuriral na visoko ministerstvo. Mej tem sta bila sicer učiteljica iz Voloske in pa Učitelj na hrvaški šoli v Opatiji, dva zgoraj imenovanih, prestavljena v drugo kategorijo. Tretji mej njimi pa je še vedno v tretji kategoriji, četudi on, uadučitelj pri Sv. Mateji, s 400 gld. plače, vodi šolo s 400 učenci in samo v svojem razredu poučuje 150 otrok. (Čujte!) Takih krivičnosti ne bi smela trpeti uaučna uprav«.
Kako jednosti-ansko postopajo pri nas šolska oblaatva, kažejo nam načini popolnjevanja mest v zadnjih letih. Nekaj jih vam navedeni. V Puutu s« je preprečilo definitivno imenovanjo učiteljice, neke Fučid, zaradi tega, ker je soproga nadučitelja in jedina kompetentinja Taisto ae je zgodilo učiteljici Marki v Vrbniku z razlogom, da je jedina kompetentinja. V Baški je bilo odrečeno mesto ni-
PODLISTEK
is
žega učitelja nekemu Magašdu zaradi tega, ker je bil jedini kompetent. V Dubašnici taisto nekemi Matanids. Ta in pa Marki sta bila pozneje vendar imenovana, svojih dekrrtov pa še nista dobila. Igrali so se tudi z imenovanjem nadučiteljice v Baški; učiteljica Kuret v okraju koperakem že leta ne more dobiti mesta niže učiteljice, baje, ker je soproga nadučitelja. Nasproti pa je bil — sedaj slede nasprotni slučaji — imenovan učitelj Tribu-šon za Krk, če tudi je bil jedini kompetent. Učitelj in učiteljica Maranič, mož in žena, ita bila imenovana za jedno in isto šolo, Susak, mož kakor nadučitelj, žena kakor učiteljica; učitelj Zorseron je bil imenovan za šolo v Osoru, če tudi je bil jedini kompetent in če tudi ni pokazal znanja hrvaščine, katero je bilo pri razpisu zahteva in tega jezika sploh prav nič ni poznal. To je .justitia distribntiva" v Istri! Razloček mej prejšnjimi in zadnjimi je samo ta, da imamo v prvih slučajih opraviti s Hrvati, oziroma Slovenci, v zadnjih pa z Italijani ali osebami, priljubljenimi merodajnim Italijanom. In vse to se godi pod firmo c. kr. vlade. V Lovrar.u, gospoda moja, kjer se „par force* napravila v zadnjih letih italijanska šola, je na tej šoli nadučitelj druzega razreda, jeden učitelj tretjega razreda in jedna učiteljica tretjega razreda, za hrvaško šolo pa, katero obiAdjo 100 ali celo več otrok, pa je seveda še vedno dovolj jedel podučitelj, (Čujte !)	(Zvršetek pride.)
Fromont mlajši & Rislcr starši.
roman.
— Francoski spisal Alphonoo Daudet, preložil Al. B. —
Delobelle ni bil tako neusmiljen, a on je gledal nanj še bolj od zgoraj doli:
,Ne vidi^cedra rože, cvetoče pri nogah" — Delobelle Rislerja cel6 videl ni.
Ako je kedaj po naključju izvolil zmnniti se za njega priiotnoit, imel je neko n ivado, nagniti se proti njemu, da ga posluša, in smehljati se na njegove besede, take, dasejezdolo, kakor da se razgovarja z otrokom. Ali pa Ki je tudi s tem na-pravljal veselje, da mu je imponoval z dogodki izza kulis, predpisaval na, kako naj se vede ter mu dajal naslove založnikov oblačil, ker ni »ogel imeti, kako se more mož, ki služi toliko denaija, vedno oblačiti kakor kakšen učenec. Poštenjak Risler, uverjeu, da ga prijatelja neskončna presegata, je skišal z mnogimi pazljivostmi in uslugami dobiti si njiju odpuičenje, pri čemer se je seveda moral ozirati na vse mogoče okolnosti — saj je bil on vedni dobrotnik.
I *
Javni shod
polit, društva .Edinost" dne 10 januvarja 1897. pri sv. Mariji Magdaleni zgornji.
(Dalje.)
Za besedo se je oglasil Jože Sancin: • Čuli ste danes temeljitih pojasnil o krivicah, ki se nam gode. Na tem smo deloma sami krivi. Mi smo ponižen narod, mi spoštujemo še preveč druge narode. Med nami zna sleherni otrok po dva jezika. Italijani pa postajajo stari v občevanju z nami, pa nočejo razumeti našega jezika. Oui se ne priuče našemu jeziku, ne morda zato, ker so tepci, ampak zato, ker nočejo, ker nađ zaničujejo. Ako vedo, da je kdo po rodu Slovenec, vprašajo
Med temi tremi stanovanji v isti veži je delala Chčbeova hčerka zvezo s svojim ueprestunina dohajanjem in odhajanjem.
Vsako dnevno uro se je »plazila v delavno sobo Delobelleovih, radovala ae dela, opazovala množico malih, sijajnih živalic, in ker je bila že sedaj bolj vneta za gizdo nego-li za igrače, poskušala si je, ako je bil kak hrošč na poti izgubil jedno perotnico, ali kak kolibrij del svoje obleke, iz teh kosov prirediti okrasje in to živo prelivanje barv pritrditi si v mehke, kodraste lase. D6-siree in njena mati sti se smejali, videči, kako deklica stopa na prste, da bi se pogledala v starem, motnem zrcalu, ter se pri tem pači in koke-tuje sama s seboj. In ko je bil otrok nasičen lastnega občudovanja, je odprl vrata z vsemi močmi, kar jih je imel v malih prstih, ter važno in glavo po koncu dtžč, da bi ne podrl okrasja, odiel trkat k Rislerjevim
Tam je bil čez dan le Fran doma, dijak, ki je imel vedno opraviti s svojimi aalogami, nagnjen čez svoje zvezke. Sidonija je vstopila — z Bogom učenje ! Moral je vse pustiti v nemar ter rsprejeti zalo, s kolibrijem okrašeno damo, katera se mu je
ga najprvo: v kateri stranki si? Ako ni žnjimi, pa ga spode iz službe. V Skednju smo imeli pred par leti izboruega učitelja, Slovenca. Ker je nekoč opazil otročičem, naj lepo govore v materinem jeziku, hitro so uveli disciplinarno preiskavo, kateri je bil vspeh ta, da so ga spodili iz službe. To je bil okoličan. Njega oče je tu plačeval davke, a sina so prognali iz ničevega vzroka. Menim, da imamo pravico do službe na tej zemlji, ako plačujemo tu davke. Tako postopanje je za devetnajsto stoletje ne le žalostno, ampak tudi sramotno za kulturen narod, kakoršen hočeje biti Italijani. — Ptujec je ti vse, domačin nič. Vsled takih razmer se ptnjci kar čutijo gospodarja tu. Neki italijanski podanik, iz Kalabrije v Italiji, bivajoči v Skednju, se je izrazil in zagrozil nedavno temu: Mi moramo braniti to svojo zemljo!! Kalabrež se torej že čuti gospodarja na tej zemlji!
Nekdaj je bilo drugače. Nekdaj smo spoštovali drug druzega. Imeli smo svoje župane. To so bili naši možje, cvet prebivalstva in zato smo jih spoštovali. Ti ljudje so lam lahko bili bolj pravični, ker niso dobivali tako strogih ukazov, sedanji capoville pa nas morajo tlačiti. Danes nam usiljujejo take organe, ki so najnepriljubijeneji med ljudstvom. Dolgo že trpimo in molčimo ponižno, a sedaj, ko nam hočejo vzeti najdragoee-neji dar, ko nam hočejo zatreti naš jezik, sedaj treba, da se vzdramimo. In jelo se je nekaj gibati po naši okolici. Zaslugo na tem imajo naši prvaki, zlasti pa voditelji društva .Edinost". (Ploskanje in živio-klici.) Zato jim moramo izreči svoje priznanje in svojo zahvalo. Predlagam torej resolucijo ;
Današnji shod pri sv. Mariji Magdaleni zgornji izreka politiškemu društvu „Edinost* svojo zahvalo in ueoinejeiio zaupanje do vodstva tega društva.
Resolucija se je vsprejela soglasno in ob splošnem odobravanju.
Zborovalec Miha Kamuščič: Meni je naloga, da na naših shodih govorim o Šolstvu. To je bil moj poklic in zato so mi znane razmere. Žalostno stanje našega šolstva v mestu in po okolici je tako očevidno, da ni mogoče molčati o tem. Ako bi mestna oblast postopala po zakonih in ako
zdela kakor kakova kraljičina, pohajajoča ga v zavodu Chaptalovom, da bi pri ravnatelju prosila njegove roke.
V istini je bilo čudno videti, kako se je ta veliki, prehitro vzrasli mladič igral z osemletno deklico, kako ae je klanjal nje trmam, s prijen-Ijivostjo izkazujć jej svoje čislanjo, tako, da pozneje, ko se je po cela zaljubil v ujo, ni bilo možno reči, kdaj se je bila prav za prav pričela ta ljubezen.
A Čeravno je bila tolikanj razvajena v teh dveh družinah, je prišel vendar vedno čas, da se je Chčbeova deklica umaknila k oknu v veži. Tam je našla vedno največ kratkočasenja, zanjo vedno odprto obzorje, nekaj takega kakor razodevanje bodočuosti, kateri so je radovedno in broz strahu nagibala nasproti — kajti otroci ne poznajo vrtoglavice.
Med skrilnatimi strehami, nagnjenimi druga proti drugi, zdelo se jej je visoko zidovje tvornice, vrhovi plantan ujl Fromontovem vrtu in delavnice z nebrojnimi stekli v oknih kakor obljubljena dežela, dežela njeiih sanj.
(Pride i*.)
bi prip ^navala jednaka prava vsem svojim občanom, vršila bi častno svojo dolžnost. Mi smo tu rojeni, tu delamo i o trpimo, zato nam gredo tudi jednaka prava. In to, kar zahtevamo mi za naše šolstvo, zahtevat* že zdravi razum i« pametna pedagogika. Toda na^a občinska oblast se je postavila na krivično stališče, kolikor se dostaje slovenskih občanov. Naši nasprotniki kakor da so prisegli, da nas morajo zatreti. Nočejo nam dati kar nam gre, pač pa vsemi sredstvi love naše otroke. V okolici tlačijo naše otroke v italijanske razrede, v mestu ua<n ne dado niti jedne šole. Žalostno je, da uiti ne vemo že, komu uaj bi se pritožili. Toliko otrok čaka na odrešenje, a odrešitve ni! Mi se ne moremo izobraževati, ker nas nočejo poučevati v našem jeziku. Tako ne postanemo nikdar jednakopravni. Takim razmeram mora biti konec čim preje, sko se hočemo rešiti. Ker se torej mladina ne poučuje po zakonu, ker nimamo učiteljev, ki bi čutili za nas, ker imamo učiteljev, ki deloma niti razumejo jezika svojih učencev, ker nimamo prijateljev na nobeni strani, moramo se opreti na sami sebe, da si izvojujemo svoja prava. Doker nam ne pride pravica v šolskem oziru, poučujrao se sami. Tisti, ki umete čitati, treba da čitate pridno nase časopise, in da to, kar ste čitali, pridno širite med ljudstvo. Le tako se moremo jačiti v tej borbi. Prodreti mora v nas vseh spoznanje o krivicah, ki se nam gode. Sami si moramo pomagati, dokler ne pridejo boljši časi.
No, nekatera znamenja kažejo, da je tudi vlada sprevidela, da je Slovenec tu siromak, kateremu treba nekoliko pomoči. Sosebno da treba omogočiti našim otrokom, da bodo mogli prehajati v srednje šole. V ta namen je letos ustanovila pripravnico v Rojanu. Toda ta pripravnica ne zadošča za vso spodnjo okolico in je tudi preod- j daljena. Ta pripravnica je sicer le neznatna drobtinica, a ravno zato naj bi poskrbelo vsaj za to, da bi bila vsa okolica (leležua na tej drobtinici. Predlagam torej resolucijo :
.Slavna vlada naj blngoizvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ustanoviti se drugo pripravnico za vzhodni del mesta in njega okolico". (Pohvalu).
Resolucija se je vsprejela soglasno.
(Zvršetek pride.)
Političke vesti.
V TRSTU, dne 18. januvarija 1897.
Državni zbor. Zbornica poslancev je minole sobote završila razpravo o proračunu uunisterstva za poljedelstvo in zapričela razpravo o proračunu ministerstva za pravosodje. — Minister za poljedelstvo je obžaloval, da tej zbornici ne bode več mogoče razpravljati o zakonu o gospodarskih zadrugah. Ta zakon pa pride med prvimi na vrsto v novi zbornici. — V razpravo o ministerstvu za pravosodje so oglašeni za besedo tudi slovenski poslanci: V i i n i k a r, grof Alfred Coronini, dr. Gregorčič, Nabergoj indr. Šušte r-š i č.
Tudi gosposka zbornica je imela svoje sejo minole sobote. Razpravljala je o zakonskih načrtih za uredbo uradniških plač.
Naši tiskovni odnošaji. „Mattiuu* javljajo z Dunaja za naše tiskovne odnošaje znamenito vest, da vlada naineiuje vsprejeti v načrt tiskovnega zakona tudi določilo, da o tožbah zaradi žaljenja časti ne bodo več sodili porotniki, ampak sodniki po poklicu. Na ta način da bi se dalo ugodno rešiti vprašanje o kolportaži.
Kar se do.^taje odprave čusniškega kolka, v kolikor je baje vlada pripravljena privoliti v to, je menda malo nade, da bi mogla stvar rešiti že sedanja zbornica. Predsednik obeta zbornici sicer še vedno, da čim preje po3tavi ta predmet na dnevni red, ali bojimo se, da bodemo morali potrpeti do sestanka nove zbornice. VJadi se seveda nič ne mudi s tam vprašanjem ; ko se pa ne mudi vladi, se navadno ne mudi tudi goip. predsediiku zbornice. Zbornica sama s« je pa že davno odvodila zmagovati se svojo voljo, o tistih časih, ko je ta zbornica imela kaj lastne Tolje, govore le-še stare politiške mamice v zapećku.
Porodilo ruskega finančnega ministra carju. Ruski fiuančni ministur Witte j« predložil earju Nikolaju proračun za let« 1897., v katerem je rečeno med ostalim : Vršečo se gradnjo aibirsko-
kitajske železnice je prištevati najvažnišim vspehom na mirnem polju kulture. Na tej zmagi treba zahvaliti jedino le ljubezen Vašega Veličanstva do miru, ki dokazuje, da je najiskrenejša želja Rusije ohraniti prijateljske odnošaje z drugimi narodi. Dal Bog, da bi se taka čutila vzbudila tudi v srcih drugih narodov in Vsevišnji naj blagoslovi mirom delovanje Vašega Veličanstva, namenjeno blagru domovine.
Tufekčev svoboden. Iz Sredca poročajo .-Znani Tufekčev, ki je bil nedavno obsojen zaradi sokrivnje na umoru Stambulova, ponudil je sodišču izdatno kavcijo, da ga pusti na svobodo. Prizivno sodišče je ugodilo tej prošnji ter stavilo Tufekčeva provizorno na svobodo
Položaj na Kreti. Iz New- Yorka je došlo poročilo, da so uporniki na Kubi potolkli španjsko vojsko. Pod vodstvom Gomeza so namreč uporniki dni 16. t. m. po hudem, krvavem boju uzeli utrjeno mesto Saneta Clara. Upornikov je padlo 1600, Španjcev pa 900 in 700 jih je ujetih. Uporniki so vzeli Spanjem 18 topov, 8.000 pušk in mnogo streljiva. — Gomez koraka z vojsko 18.000 mož la Havano.
Zopet slabe vesti iz Eritreje. Iz Masave
je došlo v Rim jako vznemirjajoči!] vesti. .Tribuna" je namreč doznala, da se velika vojska der-višev pomika iz Sudana proti jugo zapadu. Utrdbo Kasala je pustila ta vojska na strani ter prekoračila reko Gase ter jo udarila proti Amidebu in Mogolu. S početka se je mislilo, da namerujejo derviši pleniti, kajti večkrat prirejajo take roparske ekspedicije; pokazalo se je pa, da jo namerujejo udariti bržkone na Agordat. Vlada Eritreje je odredila zatorej, da se kolikor možno naglo da zbrati vse ital. čete na črti Agordat-Keren. Agordat je dobro oborožen topovi in dobro utrjen, niti živeža ne nedostaje. Posadka je prilično močna, toda sestoji iz samih domačih (črnih) vojakov. Jeden eskadron konjiitva je določen, da opazuje gibanje dervišev. General Vigan6 je pozval iz As-mare nekoliko stotnij domačega domobramstva pod orožje. — „Tribuna* hudo napada vlado na temelju teh vesti in vpraša, kaj bode sedaj z bataljonom posadke v Kasali, ki je odrezan od ostale Eritreje ?
Različne veati.
Poslanec Laginja pri Njegovem Veličanstvu.
Omenili smo že, da je bil naš dr. Laginja dne 13. . m. povabljen na obed k Njecrovemu Veličanstvu, našemu cesarju in kralju. S tem je bil jako po-češčeu naš poslanec. To nam kaže že dejstvo samo, ali to se nam kaže še znameniteje, ako pomislimo, kdo so bili drugi, ki so bili povabljeni. Tu je bila desetorica viših dostojanstvenikov z dvora, iz vojaških in uradniških krogov, par najuglednejih členov iz gospodske zbornice in samo 6 členov iz zbornice poslancev, med istimi dr. Matko Laginja. Od poslancev, kakor takih namreč, so bili tu : najuplivneji člen nemške levice, dvorai svetovalec Beer, poleg Hohenwanta najpoztianeji člen konservativne stranke opat Treuenfels, glava nemških na-cijonalcev dr. Steinvvender, najzuameuiteji med poslanci južuega Tirola, baron Malfaiti, glava poslancev mladočeških, dr. Eugel. Že dejstvo samo, da je bil med njimi dr. Matko Laginja, znači mnogo, kajti znano je, da je neki visoki uradnik Primorja, ki je bil nekoč v sedišču dr. Laginje v Istri, brisal istega iz listine povabljencev in ker je vsakojake vrjte ljudij po Istri, katerih brezob-raznost sega tako daleč, da obrekujejo uesrainno, da so dr. Laginja in njegovi tovariši — proti cesarju 1 Znamenitost je tem veča, ak« pomislimo, da je bil dr. Laginja povabljen ia obad k Njeg Veličanstvu kakor predsednik kluba neodvisnih hrvatskih poslancev. Mal po številu je sicer ta klub, kateri šteje samo pet členov : dr. Laginjo, SpinČida, Biankinija, Dapara it Perića, ali daje se mu velika zuamenitost, kar kaže že rečeno dejstvo. Ker pa je bil dr. Lagmja jedini od Hrvatov in Slovencev, more se reči za gotovo, da je bil prav on pozvan vsled tega, k«r je bil poprijel inicijativo za ustrejenje hrvatsko-slovensksga kluba v zbonici poslancov, da je bil torej povabljen kakor zastopnik hrvatskih in slovenskih poslancev v zbornici, kakor zastopnik Hrvatov in Slovencev na cesarskem obadu, tako, da so bili s tem povabi-Ion počešeeni vsi hrvatski in slovenski poslanci,
ves hrvatski i-i slovenski narod. Mi se iz -<rca radujemo na tem. Njegovo Veličaastvo, naš casar in kralj, ki je — kakor da postaja vsako lato mlaji — veselega lica gledal svoje goste za svojo mizo in ki se je po obedu najprijazneje pogovarjal s vsemi gosti, je uajljnbezniveje govoril tudi z našim dr.om M a t k o m. Povpraševal gaje o raznih naših stvareh, iz česar je razvidno, da je dobro poučen o stvareh in osebnh ter da se zanima za iste.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval geometra I. razreda pri tržaške» katastru, Ribarda S t r u p i j a, višim geometrom II. razreda v TX. pl. r.
Nj. Vel. cesar je podelil okrajnemu glavarja Gustavu R n b e 11 i - ju pl. Sturdfestu, dodeljenema namestništvu v Zadru,J naslov namestništvenega svetovalca.
Nadvojvodinja Štefanija v Dubrovniku. Iz
Opatije javljajo, da nj. c. in kr. Visokost, cesa-ričina-vdnva nadvojvodinja Štefanija bć svojo hčerko, nadvojvodinjo Elizabeto, odpotuje okolu 10. marca iz Opatije v Dubrovnik. Tam ostane bržkone teden dnij. Stanovala bode v novem hfitelu .Imperial".
Naši shodi. Lei je prebit tudi v Trebčah.Pred-včerajšnjega shoda se je udeležilo 150 mož iz Trebii, Gropade, Padrič inOpčin, in so bile sogiasno vspre-jete nasvetovane resolucije. Na tem dejstvu ne more spremeniti ničesar niti neslana demonstracija, ki so jo nasprotniki uprizorili s tem, da so najeli kakih deset mlečnozobih dečakov, ki so prepevali po vasi laške pesmi. Take uprizoritve kažejo le, kako pri kraju so nasprotniki se svojo latinščino. — Shod v Kolon j i pa je izpal nad vse pričakovanje, udeležili so se ga malone vai posestniki v Kolonji. — O obeh shodih spregovorimo nekoliko v današnjem večernem izdanju, dočim bode poročilo sledilo pozneje.
Prva laška propoved v Rojauu! Minola nedelja je bil torej epohalen dan za nas Rojanćane : uresničila se je najprisrčneja želja našega gosp. župnika. Dne 17. januvarja t. 1. ob #10 uri pred-poludue se je v uaši cerkvi v prvič razlegala italijanska propoved, a mi smo uverjeni danes še bolj nego popred, da ta novotarija — ni bila potrebna.
Občinstva je bilo še precej. Toda — od kod in kakega ! Rojancev je bilo celih 13, reci tri uaj at, a od teh jih par ne ume niti jedne same besedice italijauski, vsi drugi pa gotovo no toliko, da bi mogli slediti mislim italijanskega propoved-nika. Stavimo, da nijeden od njih ui vedel, ko je šel iz cerkve, o čem je prav za prav govoril pro-povednik. — Potem je bilo nekoliko Gretarjev, gotovo pa ne niti četrtina onih, ki so podpisali prošnjo za uređenje italijanske propovedi. To pa ni niti čuduo, kajti mnogo njih je, ki šele sedaj vedo, kaj so podpisali in zakaj je slo. Sedaj šele pripovedujejo, da so jih agitatorji povpraševali jednostavno: sAli ljubite svojega župnika ?" In na potrdilo temu vprašanju so jim rekali: „Ako ga ljubite, podpišete to le l" In ljudje so podpisali. Naravno torej, da k prvi italijanski propovedi niso prišli, ker na tako propoved nikdar mislili nis«. — Oni pa, ki ho uinolo nedeljo, prišli z Grete k itali janski propovedi, so po ogromni večini došli, ali s Kras a, ali z Vipavskega ali iz Brkinov. Mar hočemo še boljega dokaza za — nepotrebo italijanske propovedi ?!!
Ostalo občinstvo je bilo — iz m e s t a ! 1! In cerkvena oblast rojanska zna biti hvaležna svojim mestnim prijateljem in prijateljicam, kajti prinašali so se jim posebni stoli 1 Menimo, da tudi ts ueatno občinstvo, sestavljajoče veliko večino poslušalcev, je najbolji dokaz za — nepotrebo italijanske propovedi t župni cerkvi rojanski!
Skoro da bi morali biti hvaležni, da je bila minole nedelje italijanska propoved, kajti po primerjanju udeležbe pri italijanski in slovenski propovedi nam je najbolji dokaz, da naša župnija je slovenska.
Pri slovenski propovedi je bila cerkev natlačeno polna in to resničnih župljanov r o j a n s k i h. Ta ogromna udeležba je imponovala celo g. župniku tako, da je izrazi! svoje — veselo iznsnadjeuje na tem. Prav gotovo se je bal gosp. župuik, da bode cerkev prazna med slovensko propovedjo, in umevno je njegovo veselje, ko je videl, da ni bil opravičen njegov — strah.
Pripomniti bi bilo ie, da j« bilo videti okolo cerkve precej stražarjev. Slavna redarstvena oblast se je bala morda, da bi utegnilo priti do kakih
izgredov. No, slavna oblast naj bo brez skrbi : slovenski župljani rojanski ne mislijo na to, da bi prirejali izgredov, ker se za obrambo svojih pravic hočejo posluževati le zakonitih sredstev. V teei ravno »e razlikuje naše slovensko ljudstvo od marsikoga druzega.
t Peter Scararaangd. Dne 16. t. m. je nenadoma umrl tukajšnji veletrgovec in ru«ki pod-konzul, vitez ruskega reda sv. Stanislava, Peter Scaramangš,, še-le 56 let star, Pokojnik je bil tudi konzulent tukajšnje grško - pravoslavne cerkvene občine. Bil je jako radodaren in usmiljenega srca.
Italijanski gimnazij v Spljetu. Dalmatinski italijanaši se silno vesele že nekaj dni sem. Došla jim je 2 Dunaja vest, da je zbornica poslancev vsprejela resolucijo posl. Bonde, da je v Spljetu zasnovati niži italijanski gimnazij. No, ta resolucija utegne bržkone ostati brez praktične vrednosti ter bode spala večno spanje, kakor spe resolucije o italijanskem vseučilišči' v Trstu in mnoge druge, važneje in ozbiljneje. Vse to je torej — prazna slama, na katere plamenu se morejo nekoliko Irenotkov ogrevati „pravi Dalmatinci", toda od nje ne bode? žrjavice, še manj pa — pečenke.
Ponižna prošnja. Od sv. Ivana nam pišejo :
V	ponedeljek dne 11. t. m, smo pokopali neko našo soobčanko, ki je umrla v bolnišnici. Ker je v nas stara navada, da vsakemu uglednejšemuobčanu zapojemo cagrobnieo, smo hoteli to storiti tudi za ranjko. A v svoje veliko začudenje smo videli, da nam je duhovnik, ki je vodil sprevod, to prepovedal v cerkvi s. Jinta, zatrdivši, da je že leto dni, odkar je prcmilostljioi škof strogo prepovedal peti slovenski !! Da se bodemo vedeli ravnati v bodoče, želeli bi, da se nam pojasni, da-li je stvar re* taka ali ne.
Z Gradi&ča pri Gorici na pišejo: Zel6 po redkem dobite kak dopisič iz tukajšnje vasice. Mislilo bi se lahko, da je zamrlo naše „Bralno društvo", ali pa, da nimamo nikogar, ki bi se oglasil v javnosti. Prosim Vas torej, da blagovolite sprejeti nekoliko podatkov od moje malenkosti, da bodo vedeli p. n. čitatelji, da naše društvo še vedno živi, akopram le bolj tiho.
Za novo leto voščijo si nauci in prijatelji tega ali onega, česar si kdo najbolj želi.
Tudi jaz, gosp. urednik, Vam voščim v tekočem letu srečen začetek z mnogimi naročniki! — Pa tudi našemu društvu želim najboljših vspe-hov toliko v gmotnem kolikor v duševnem, oziru. Hvalevredno je sicer, da deluje nase društvo le bolj na tihem, ter si tako pridobiva polagoma rnočij za prihodnost. vendar bi želel, d < bi vsakotoliko nastopilo tudi javno s kako spodbudno veselico !
V	,to pomozi Bog 1
Na zeiniji je vse minljivo in spremenljivo, zato Vam hočem, čest. gosp. urednik, tudi iz tu-kajšuje občine objavili nekatere male spremembe:
Še pred novim letom odšel nam je čest. g. Tikarij V. Pipan na svoje novo mesto Srednje. Dal Bog, da bi tam gori v planinskem kraju našel več zadovoljnosti nego tukaj pri nas! — Obžalujemo sicer njegov odhod ker bil je dober in j prijazen učitelj, le politiški nazori njegovi so mu provzročali nezadovoljnost, ker z istimi ni našel odmeva pri uas.
Sedaj nam začasno opravlja in oskrbuje cerkvena opravila naš dični pesnik S. Gregorčič, ker se že imenovani novi g. prihodnji vikarij še ni odločil, dali nastopi službo pri nas ali ne.
Dne 28. decembra 1896. imelo je tuk. društvo občni zbor, na katerem se je vo'il nov odbor za prihodnje društveno leto. Sprememba je jedina ta, da je namesto gosp. F. Torainca stopil v odbor gosp. Miha Orne, trgovec.
Tudi gmotno stanje društva ni na slabem, ker je vkljub raznim stroškom in pičli letnini vendar ostal še mal prebitek.
Vsa čast gre v tem pogledu g. predsedniku kakor tudi vsemu odbora, ker je znal tako varčno gospodariti. — Hvala mu 1
Dne 3. januvarija t. 1. imel je pa novi odbor svojo sejo, v kateri si je izvolil med seboj predsednika, g. Ivana Perica, njegovega namestnika Miha Črneta, tajnika Jožefa Kobala, blagajnika Vinka Črneta, uredovalca berila Antona Vodo-pivca, in odbornika Ivana Skomino. Izmed dru-stveuikov se dosedaj tudi nihče ni odpovedal, torej Šteje društvo ob začetku tekočega leta 68 rednih udov. —
V minolem letu je odbor hvalevredno oprav-
ljal zaupani in izročeni mu posel, dal Bog, da bi tudi v tekočem letu se Tspešneje deloval v prid društvu, čemur se nadejamo. Živilo naše društvo!
Iz Devina pišejo „Soči" : Pred nekoliko dnevi smo vstopili v novo leto ; poglejmo torej nekoliko nazaj, kaj je piineslo Devinčanom I. 1896. dobrega ali slabega. Lahko rečemo, da minolo leto je bilo za nas v marsikaterem pogledu jako zanimivo. V minolem letu sta nas posetila enkiat tržaški in goriški Sokol skupaj in enkrat sam tržaški v spremstvu mnogoštevilnega občinstva. In reči smemo, da ta obiska nista bila brez vspeha. Iskrica, katera je tlela pod pepelom, se je vnela, in Devinčani so se vzbudili iz narodnega spanja; začeli so se zavedati in terjati odločno svoje pravice, katere jim tako radi s silo kratijo. Sokolska ideja je vdobila dobra tla in upanje je, da bo vspevala. — Tudi v županstvu se je začelo gibati. Spoznali so, da imajo v rokah moč, a je do zdaj niso vporabljali. Prvi korak je naredilo županstvo, da je odslovilo dosedanjega odhodnika, kateri je bil vedno nasproten Slovencem in jih zaničeval, dasč je jedel njih krulj, in je nastavilo druzega, po katerem se pretaka zvesta slovenska kri. — Sploh smemo reči, da je minolo leto prineslo Devinčanom v narodnem oziru precej, in seme, ki so zasejali tržaški in goriški rodoljubi, je obrodilo obilen sad. Devinčani, le pogumno naprej l Bog in narod !
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo dne 21 februvarja veselico s petjem, gledališko predstavo in plesom ; dne 27. t. m. sijajni plesni venček.
Ples slov. trgovskih pomočnikov in trgovcev z jestvinami bode letos dne 2. februvarja. Čisti dobiček je namenjen bednim družinam ponesrečenih Križanov, zbok česar opozarjamo že sedaj naše občinstvo na to veselico.
Opozarjamo naše p. n, čitatelje, sosebno one, ki se bavijo jezikoslovjem, da bi m, rljivo čitali sestavek, „Odgovor na odgovor«, ki smo ga začeli priobčevati danes na zadnji strani in da bi si čuvali dotične liste.
Opozarjamo na oglas „Mejnarodni panorami* na četrti strani, serija nova. Ne zamuditi torej !
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 9. do 16. t. m. je bilo prijavljenih v področju tržaške mestne občine: 2 slučaja kdzic, 20 slučajev ošpic, 6 si. škrlatice, 29 si. davice in 2 slučaja j legarjeve mrzlice. Umrle so 4 osebe za ošpice, in ' 3 za davico.
Nezgoda. Gostilničar Fran Dobrila iz Kozine ! je te dni nasvojem vrtu sekal veliko drevo. Drevo : pa je padlo, predno se je Dobrila nadejal tega. j Posrečilo se mu je skočiti toliko v stran, da ga j drevo ni potlačilo, toda ni se »ogel iztegniti vejevju. Isto ga je prilično pobilo po glavi in rame- j nili. Moral je v Trst v bolnišnico.
Tragičen dogodek v Carskem selu. Iz Pe-terburga javljajo: Car Nikolaj se jo dne 16. t. m. i sprehajal v parku Carakega sela. Od daleč je o- j pazil nekega vrtnarja, kateremu je hotel nekaj ukazati. Dal je zatorej vrtnarju znamenje, da naj mu se približa. Vrtnar je na ta migljaj takoj ste- i kel proti carju. Po nesreči pa je stala tam blizu vojaška straža, katera je misMa, da hoče vrtnar napasti carja ker je tekel proti vladarju. Vojak ai premišljal dolgo, ampak pomeril je na vrtnarja in ustrelil. Hiteč j« zadel nesrečnika v srce. Car da je silno razburjen vsled tega tragičnega dogodka.
Madjarski sodnik. Uzsovas v Levoči je pobegnil, baje^v Ameriko, ostaviši „malenkost," 02.000 gld. dolgov.
Lopovski maiarski trgovci z vinom. Gospodarska poskušaluica v Mariboru je našla, da je bilo pouarejenega preko tretjine vina doposlanega jej na poskus. To viuo prihaja večinoma od mad-jarskih trgovcev, ki prodajajo svojo brozgo v krčmah po deželi.
Sleparsk romunski pop. Iz Karanšebeša je pobegnil romunski duhovnik Campian Theodor, po-neverivši preko 60.000 gld. Od kmetov - posestnikov je izmamil kakih 30.000 gld., češ, da hoče osnovati hranilnico, za preko 20.000 gld. pa je oslepari! banke na podlagi ponarejenih menjic. Ušel je menda v Romunsko ali pa v Ameriko.
Besen občinski bik. Na dan po sv. treh kraljih je vstopila Katarina Maehl, žena krošujarja v Ebenfulnthu, v hlev, da nakrmi občinskega bika.
j Čim je žena vstopila v hleT, se je bik osvobodil j verige, splašil in planil nanjo. Nabodel jo je na ! rogove in jo parkrat vrgel v zrak. Na kričanje nesrečnice so prihiteli ljudje, med njimi nje mož, toda bilo je prepozno, kajti našli so pod nogami bika razmrcvarjeno truplo mrtve žeue. Pokojnica je ostavila 3 male otročiče, a bila je v drugem stanu. Bika so ustrelili.
i Kuga v Indiji. Iz Bombaja, 15.: Kuga razsaja dalje, umrljivost narašča strahovito. Miuole srede je umrlo 225 oseb. Noč in [dan sežigajo mrliče. Gi ■ozno je videti „Stolp molka", v katerega mečejo trnpla onih mrličev, katerih niso sežgali, in jih žro orli in krokarji. Število roparskih ptic se je, pomnožilo strašansko. Da ne umro lakote, Hindu ne redkokrat jed6 meso takih mrličev in vsled tega sami mrjo za kugo. — Trgovina je povsem obustavljena. Prodajalnice so zaprte in tudi časopisi ne izhajajo več redno, ker primanjkuje uredniškega osebja. — Odkar je pričela ktga, umrlo je v Bombayu samem 2365 oseb.
Ruski minister za notranje stvari je poslal več zdravnikov na opazovanje v Perzijo, sosebno v Teheran. Ako bi se kuga pojavila v Perziji, v Afganistanu ali Kašgaiju, Rusija zapre svoje meje.
Testo za rezanice na sodišču. Evo vam resnične dogodbe: Neka krčmarica je došla vsa razjarjena na policijski komisarijat III. okraja na Du-: naju. Vrgla je pred komisarja hleb pokvarjenega | testa za rezanice. Komisar je debelo gledal sedaj i žensko, sedaj „corpus delicti". Žena je vprašala rohne, da-li je to testo dobro pripravljeno ali ne. In ako ni, ali sme kuharico, ki je testo pokvarila, i odpustiti takoj iz službe ? Komisar je odgovoril, : da se uh on, ne nobeden njegovih uradnikov ne : razumi ua testo. Jezična krčmarica ga je zavrnila, | naj vpraša svojo soprogo za razsodbo o tem testu. J Komisar je izrekel svoje obžalovanje, da ne more ostreči niti tej želji, kajti ni oženjen. Čim je ljuta ženska čula to izjavo, planila je, pograbila svoj „corpus delicti", ga zamotala v robec in razkačena in ogorčena šinila i* sobe. Ni jej šlo v glavo, kako more biti policijski komisar — neoženjen 1
Policija in pa kralj. General Caetellane pripoveduje o svojih „sporni wi h" : Lani je bil kralj Virtemberški v kop^lji Biarritz. Madil se je tam „incognito" pod imenom „grof Fels" Na policiji so zabeležili kralja v knjigo tujcev tako-le : Ime: grof Fels. — Posel ali poklic: kralj. B ivališče: Virtemberg.
Sodnijsko. V petek se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 30lernemu mehaniku Juriju Czabalu iz Spodnje Avstrije, obtoženemu težkega telesnega poškodovanja. Kakor smo sporočili svoječasuo obširno, je bi C/.ab.J po noči od 7. ua 8. novembra v prepiru ranil svojega prijatelja in tovariša, 251etneg!t, Florijana Sehalicka z Dunaja. Schalicka so omenjenega dne zjutraj za rana našli v krvi, ležečega pred hišo Ranjen je bil tako hudo, da se je nekaj dni boril s6 suirtjo. Krepka narava njegova pa je zmagala; čim je ozdravel, odpeljal se je iz Trsta. Obtoženec se jp včeraj ugovarjal, da je bil dotično noč tako pijan, da ni znal, kaj počenja. To trditev pa so ovrje priče. Sodišče je obsodilo Czabala na 16 uiesecav težke ječe i u na 108 gld. odškodnine, ki jo ima plačati Schaliku za prestane bolečiue in izgubljen zaslužek.
Pekovski pomočniki : 181etni Mihu Muč^k, 251etni Jakob Kovačič, 40letni Fran Bučar, 22letni Ivan Šušteršič in 21 letni Fran Košir, stali so v petek pred tukajšnji 1 sodiščem, obtoženi hudodelstva tatviue. Ukradli in izpili so svojemu gospodarju, peku Aliču, 20 atekleuic likerja. Sodišče je spoznalo obtožeuce krive ter jih obsodilo: M ička na 4 tedne zapora, Kovačiča in Bučarja vsakega na 6 tednov, Šušteršiča na dva meseca in Koširja na 6 tednov zapora.
Dnć 17. novembra m. I. sprli so se v Miljah členi rodbine Cattai, namreč zakonska Florijan in Antonija Cattai ter zakonska Josip in Magdalena Cattai z njiju tastom in taščo, Antonom in Lucijo Demarchi. Iz prepira je navstal pretep in v»led tega tožili jo se drug druzega zaradi telesnega poškodovanja. Sodišče I. instaucije je bilo obsodilo Florijana in Antonijo Cattaia vsakega m 5 dni zapora, Antona in Lucijo Demarchija ter Magdaleno Cattai pa vsakega na 4 dni zapora. Ker ao se vsi obsojeni pritožili proti obaodbi, vršila se je v soboto rasprava pred prizivnim sodiščem. Florijan Cattai je dobil 5 dnij zapora kakor v I
instanciji; njegovi ženi Antoniji je kazen znižana na 48 ur, baš tako je priiivno sodišče znižala kazen zakonskima Demarchi vsakem« na 48 nr zapora, Magdaleno Cattai pa je obsodilo na 10 gld globe.
20letni trgovski pomočnik Josip Pegan je bil dobil pred sodiščem I. instancije zaradi telesnega poškodovanja tri tedne zapora. Nekega večera maja meseca min. 1. je bil pretepel dekleta Antonijo Nagličevo, ker mu ista ni hotela podariti cvetke, ki jo je imela pripeto na prsih. Pegan je prijavil priziv proti toj obsodbi. Predvčerajšnjem je bila razprava pred prizivnim sodiščem, toda isto je potrdilo obsodbo, ki jo je bilo izreklo sodišče I. instancije.
Bai tako je prizivno sodišče potrdilo obsodbo I instancije, ki je obsodila kmeta Dominika Tas-sinarija z Grete na 10 dnij zapora zaradi telesnega poškodovanja.
Žrtev bitke pri Kraljevem Gradcu. Te dni je umrl v Plagwitzu pri Lipskem slikar Stoepel za rano, ki jo je bil dobil pred dobrimi 30 leti v bitki pri Kraljevem Grade«. Dobil je namreč avstrijsko krogljo v stegno. Rana se nikdar ni hotela zaceliti popolnoma, nedavno pa se je odprla z nova. Zastrupila se je kri in to ie provzročilo smrt veteranevo.
Dečko, ženi to, dokler si mlad! Iz Miškolca pišejo: Bogati keresturski zasebnik Janos Hajdu, že prileten človek, oženil seje lani drugikrat. Vzel je jako lepo in mlado vdovo. S prva je šlo vse dobro, toda ko so prošli „medeni tedni", pričeli so burni časi. V hiši je bil večni prepir zbok lahkomišljenega življenja mlade gospodinje. Nekoga dne je stari soprog svojo mlado ženico zopet karal zaradi nezvestobe, a ona mu je v odgovor prav pošteno — izmlatila ledja. Siromaka je tako pekla ta sramota, da je šel na podstrešje in se tam obesil.
Koledar. Danes (19.): Kanut, kralj; Agricij, škof. — Jutri (20.): Fabijan in Boštjan, mučenca. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. tri 43 min., zatoni ob 4. uri 40 min. — Toplota včeraj : ob
C.
t. m : 46. 39.
7. uri zjutraj 10-5 stop.,	ob 2 pop. 12 stop.
Loteri|ske številke,	izžrebane dnč 16.
Trst	65,	61, 28, 60,
Line	49,	43, 69, 64,
Odgovor na „odgovor".
Bolji rat nego mir — ako treba.
Hrv. nar. prislorica.
I. 4
Moja skromna razpravica, pomeščena po leti v .Edinosti* pod zaglavjem: „Je-li vse prasta-rina?", opolčila je proti meni visokočestitega o. Stanislava v popolno drugej misli, n3go sem se mogel bati. Žal mi je, da konca njegovega .odgovora* nemam šče v rokah: no tem ne manj poštevam potrebnim ne molčati daljše.
Namen moje takratne razpravice bil je jasen : dokazati, da vis. o. Stanislav, z namenom opravičiti bomkanje dovršnikov nepravilno tvrdi, da je tako bomkanje nekdaj bilo „občeslavjansko". Doteknil sem se te trditve veleučenega sotrudnika „Archiva" le v onem delu, ki se tiče staroslo-venskega, staroruskega in maloruskega jezika, ne pa vseh slavjmukih narečij. Omenjeni trije jeziki znani so mi toliko, da si ne morem očitati ae-skromnosti, ako govorim o njih ; ruski jezik mi je takorekši drugi materin jezik, mej temi, ko se v razprave o drugih slavjan*kih narečjih, ni novih ui starih, ne mo.ein spuščati. „Ne sutor ultra crepidam i*
Ako pa v treh navedenih jezikih bomkanje ni bilo v občej rabi, nego le nenavadno redka prikazen, česar zdaj i vis. o. Stanislav več ne taji, je pač opravičeno tvrditi, da bomkanje dovršnikov ni bilo občeslavjansko, ko bi ono tudi bilu obče vsem drugim slavjanskim narečjem prejšnjih časov. Občeslavjansko je bilo pač, po mojih pojmih, le to, kar so takratni Slavjani vsi, vsej in povsod govorili.
Kor sem govoril le ob označenih treh jezikih, jaano je, da sem štel in pofiteval le primere, navedene z a-nje. wTo je tudi jasno rečeno v razpravici, in vis. o. Stanislav mi dela veliko krivico tvrdš, da primerov za druge jezike nisem zapazil, nego le staroslavjanski in staroruski in da mi je .pozneje vendar-le tudi maloruski prišel pred oči*. Tak sposob polemike ima pač res teinen selir subjektiven und psycho!ogischen Grund*, da
vrnem to, kar mi je vis. o. Stanislav iz tujega žepa vzajmil. Veleučeni o. Stanislav resnobno piše (Cvetje, XV. teč. 6. zv.), da sem jaz dokazoval to, ,čosar*) on nigdar in nikjer trdil ni*. Prepuščam sodbo nepristrastnemu Čitatelju !
n.
Vis. o. Stanislav milostivo dopušča rabo prostega bodočnika ali, kakor ga on zove, dovršnega
sedanjika; no zbomkani dovršnik mu včasi veliko jasneje kaže smisel stavka. On nahaja tenko razliko mej: „To kravo prodam* in ,To kravo bom prodal". No taka tenka čut ni dana vsakemu smrtnemu. Razen tega ta razlika'zopet ni obče-slovenska, nego le krajevna, če sploh je. Sam via. o. Stanislav pravi, da .lahki Goričan* pripoveduje .da pride", počasni Kranjec pa, „da bo prišel11 ; inače govorf, bomkanje z dovršniki zavisno je od temperamenta, ta pa zopet od klimata. No trditve g. Lamurskega, da „dovršni sedanjik" označa bodočnik v grosaadnej večini Slovencev, vis. o. Stanislav ni ovrgel in je ovreči ne more. Ali so Slovenei na vztoku tudi .lahki* ? Kaj pa je izpeljalo nekdaj, češ da „obče" bomkanje v Rusiji, kjer so taki mrazi, o kakoršnih se vis. o. Stanislavu celo sanjati ne more ? Ne 'oomkajo Ruski ni tam, kjer rasto breskve, marelice, lavri in grozdje, ne bomkajo tudi v Arhangeljsku ne, kjer vsako sadno drevje poznajo le iz knjig.
Meni ni važno ali Slovenci bomkajo ali ne bomknjo z dovršniki. Ako bomkajo vsi, ali vsaj ogromna večina, bomkaj i v knjigi; ako ne bomka nihče ali samo mikroskopična manjšina ne bomkaj i v knjigi ne. No, Miklošič pravi, .ako n« vsi dovršniki označajo svojim sedanjikom bodočnik, da je pripisati to vplivu nemškega jezika, kateri se med pisatelji XVI. veka (ne jjlede na njih mnogobrojne in večinoma popolno nepotrebne germanizme) ni pokazal šče takoj siloj, kakor zdaj. Tudi v o g e r s k i h Slovencih ta vpliv ni tako mogočen itd." O taistem vplivu govori Šuman na treh mestih svoje slovnice; taisto govoril je i prof, V. Bežek do spreobrnitve; taisto je dokazal primeri nagledneje, čem vsi drugi, g. Lamurskij, ki trdi, da bomkajo le v kakih treh sodnih ko-tarih, Česar nihče dozdaj ni oprovrgel, a tudi ne oprovrže. Ako pričanja vseh teh zjedinimo, najdemo, da večina Slovencev ne bomka. In tu so na mestu evangeljske besede vis. o. Stanislava : „Pri ustćh dvoju ili trijćh svidćtelej stanet vsiak glagol". (Matt. 18, 16;.
Tore se javlja važno vprašanje: ali naj bodo knjige slovenske pisane tako, kakor govori večina slovenskega naroda, ali pa tako, kakor je ljubo manjšini? Ker pa, naj bo to komu ljubo ali ne, ne moremo odrekati fakta, da smo Slovenci — Slavjani, javlja se zopet vprašanje, ali naj pišemo tako, kakor pišo drugi naši bratje, najprej Ruski, ali pa mahnimo rokoj na-nje in na večino slovenskega naroda! Slovenci pišo sicer, po besedah vis. o. Stanislava, le .za naše ljudi, ne pa za Ruse ali Čehe*, no želet: bi bilo, da bi pisali vsaj za večino svojih ljudi, ne pa za „kake tri sodne kotare*, ki bomkajo.
*) Zanimivo hi bila znati znanstveno utemeljenje oblike „čeier", „kakor" itd.
(Pride še.)
Najnovejše veati.
Peterburg 17. . Pravi teljstveni vestni k * javlja, da je grof Lammsdorf imenovan adjunktom ministra za vnanje stvari.
Peterburg 17. Družba kitajskih vzhodnih železnic je dovolila cnrine svobodno uvažanje žita in druzih živil ter materijala za gradnjo železnic v Kitaj.
Carigrad 17. Porta je doposlala poslanikom noto, v kateri naznanja, da vsprejema oranizacij • ski uačrt za žandarmerijo na Kreti k pridržkom, da se bodo ptujci vsprejemali med orožnik« le začasno in da se grški podaniki sploh no bodo vsprejemali.
New York 17. V sirotišnici v Dal asu (Teksas) je nastal ogenj. 15 deklic je zgubilo življenje, 9 je bilo ranjenih.
Marzilja 17. Vest, da so se tu dogodili slučaji kuge, je neosnovana.
MT Za slabotne ^
bolehave vsled pomanjkanja km ne živcih, blede ia slabotne otroke; izvrstaega ekusa ia preiskušenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. - Pol leterska it^ kleniea velja 1 gld., pet pol literskih steklenic 4 gld. KO kr.
Trgovinske brzojavka ln t ?a«t.
£ nalepit*. Pieuiea z« j.,al --f ^ „
spomlad 1*9« 8.2» do S Oveg za spomlad 5'98-6'-. Ri za spomlad 6.77—6.79. Koruza za maj-juni 1897, 3 87 8 88 . ™ -«Dl0k. Ta ,jd 7* kil- 8-60 866 od 79 kila. 8.70—8-75.. ou SO kil. f. 8-7S—8'80 od 81 kil t g-76 8 80 , »d sa kil. for. -------- j^,.; 6.;0_8.1!
pi eso 5 66 -«10.
Pienica: Slabe penndbe in povpraševanje. Neznatna prodaja 5 nč. cen je Vreme : dei.
Pra?A. Nem uirani sladkor 1'er. 1212, naj 12'iO
mimo.
Pr*i;a. Contrifugji novi, postariju* » i>„t , carini vred odpoiMliator prcoej f, 32 — 32'25 34'- 34-26 < .H..-rir: 35*—•— \ aiuvab dUih 86 73 mlačno t-t.'»<i *T«ri»Ke januvar 63-50
a* maj 64.2č.
SivSilOurj. flnntes gond	/.. marc 62.75 z:
tM^JIS september 5».5e *a deoembnr 56. -. Duit-ajr..^!,-, t*«>*>*«* 18. januvarja t .
maj
ifrii.v,)! a o ur v (luplrju	danes	predvčeraj
	. . 101.40	101.^0
„ . v »rebru . .	102 —	102.10
A»Kinjsks. r^ntrt T zlui.ti	. . 123.35	123,25
- „ v kfiintjh	. . 100.95	100.90
Kredif.no nkciu* , .	. . 876.25	37;t.75
Loiition 10 Lh(. . .	. . 119.90	119 90
Sapoleoui .	. . 9.52	9.52
20 mark	11.75	11 76
""■o	45 25	45.35
ZELEZNISKI VOZNI RED.
o) Juina ialeznloa (PoHtaja južne želcsniee.) Od dni 1, oktobra lHi)6. ODHOD: bf.ovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. omnibus v Nabrežino, Videm, Bcnetko iu Verono, poštni vlak na Dunaj, zvsza s Pešto in Zagrebom, omnibus v Koetnin. omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko braovlak v nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Murzzuschlaga. DOHOD:
mešani vlak iz iMiirzzuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne, brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovluk iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 „ omnibus iz Verone, Korinina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Bonetli, Vidma, Nabrožiue; — _oI5S n brzovlak z Dunaja zveza z Reko.	___
Izvežbanega pisarja
z lepo pisavo, ki je zmožen prepisovati slovenske italijanske in nf-mške koncepte, sprejme t^koj Dr. Gustav Gnegopjn, odvetnik v Trs.u (Via Molino piccolo št. 3). Plača po dogovoru. Pouudbe direktne.
7.45 predp. 8.25 „ 9- , 9.55 „ 12.50 popol. 4.40 „ 6.20 „ 8.05 „ 805 „ 8.45 „ 10.- „
6.48	predp.
7.30	„
8.35	„
9.25	„
10.20	n
10.35	_
11.20	.
Išče se
mladenič trgovski pomočnik kakor potovalec naj se oglasi pri g. J. Klemencu. Umeti mora
_____vse fri jezike.__
Borzni trg št. 14 Sedanja razstava:
Interesantno potovanje po slikoviti Norvegeji ed
Kristijanije do severne dežele. Naj-novoja prvi krat izlnžena.
Ustopnina nov
Na^ođnjakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Ohiozza iu Farreto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere j>a sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem. da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in posten© vago ter se priporočam z >so
udauostjo
Vekoslav Grebene.
t-ka 50 nč. loterija
ni dobitek
kron
Žrebanje
Ina novo 20.februvarja
v g o t o v i n i z odbitkom 2Uu/t
Giuseppe Bolnfflo, Alessandro Levi, Mandel k Co., Glrolamo Morpurgo,
Lastnik kenioreij Usta .EAiaoat". Izdavatfclj in odgovorni irednik : Fra« fiednik. — PiHkaraa Dolenc v Trota.