Leto IV., štev. 153 V LfuBiranf, torek dne 3. julija 1923 '"" PoMmuna stav. stana i-so oin Mi«i» on » «|utr»|. 4tane mesečno 12-6U Dia m inoiemstro 25'— m neobvezna Ogiuri po tarifa. Uredništvo: lOkloiidova cesta st 16/1 Telefon št 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravnl&tvo: L|ubl|ana, Prešernov« ul. it 54. Telet it. 36. Podružnice: Maribor. Bju-varaka tri. L Tel. it 22. Celi«, Aleksandrova »- Račun pri po*tn. čekot. zavodu Stev. 11.842. Ljubljana, 2. julija. V parlamentarnih kroglli se raznaia političen bonmot: Rajld je streljal na Pašida, da reši njegov kabinet. Ta nekoliko kruta šala je dobro pogodila dejanski položaj: latentna politična kriza, ki v stvari obstoja že od samega početka radikalukega režima, se je tekom zadnjih parlamentarnih razprav Ifl političnih dogodkov tako poostrila, da prehaja v akutni Stadij. Atentat na Pašida je neizogiben krah režima žari ržai ln radlkalskl režiserji mu bodo sedaj z vsemi silami skušali podaljšati življenje vsaj prek) parlamentarnih počitnic. Da je konec vU, o tem je ves oarlament danes soglasen. Izvon parlamentarna politika radi-ftalske stranke je z razbitjem »spora-zumaške* akcije, ki je bil njen glavni trumf, doživola blamažo, ki se ne da več izbrisati. Po krivdi današnjega režima eo danes naaprotetva med državo in Radldevo politiko do neznostno-sti poostrena Preje je bil vsega kriv Pribičevič ln radikali ter njihovi pri-gaajači so obetali zlate sadove, ka-dar vzamejo stvar v roke .preizkušeni državniki«. Izpit je končan. Radi-kalski državniki so propadli na celi črti ta prestiž radikalske stranke je dobil smrtonosen udarec. To se je takoj pokazalo v parlamentu samem. Dosedanji tihi pomaga-51 — klerikalci ln muslimani — so se skrbno umaknili v kot ta se kujajo pri vsaki priliki. Glavno pa je, da je popolnoma odrekla disciplina v navidezno tako trdno organizirani radikahkl večini. S prestižem je padla tudi avtoriteta, z nelojalnostmi, ki so jih mod-Bebojno uganjali blokaši in radikali, zaupanje, s trezno presojo nadaljnega političnega razvoja je minil strah dže-mijeta in Nemcev. "D politični špekulanti, ki so se atačirali vladi, da izkoriščajoč njen položaj, izbijejo za sebe kolikor morejo, polagoma zapuščajo ladjo. Zdi se jim opasno vztrajati do konca ta prevzemati odgovornosti za druge. Z junaškim skokom so se Nemci rešili na opozlcijonaln i desko. Glasovali so proti novim davkom, proti kulu-ku in v zakonodajnem odboru so njihovi glasovi za vlado izgubljeni. Tudi zveza z džemijetovol se vidno krha ta vlada mora turške glasove sproti plačevati s koncesijami, ki v narodnih krogih južne Srbije vzbujajo burje ogorčenja Džemijet je povrh vsega tudi notranje razdvojen na dve grupi ta že vsled tega od dne do dne slabejšl zaveznik. Številke govore jasno, kaj vse to pomeni. Vlada razpolaga danes v zbornici (dokler džemijet še solidarno drži) z največ 124 glasovi, opozicija šteje (brez Radiča!) 119 glasov. Razlika je torej pet Mala nesreča z dže-mijetom, trenutna nemilost — (o!) ode Pašid. V raznih odborih razpolaga vlada s komaj enim glasom večinel To stanje je seveda nevzdržno. Tembolj, ker se v radikalski stranki sami vedno znova pojavljajo velika nasprot-etva v pogledih na važna zakonodajna vprašania. Le s pretnjo ostavke Je Pašič potlačil punt Rankovideve grupe proti povišanju davkov. Odpor rit-rlikalov proti uradniški pragmatiki je še vedno tu. Sedaj ga vlada duši z — redukcijo novih uradniških plač, ki bo zaenkrat seveda samo na papirju in z novim frivolnlm zavlačevanjem službene pragmatike. Danes naenkrat se je finančni minister spomnil, da treba državne sluge iz službena pragmatike i— izločiti (kar seveda nima drugega smisla, nego ustvariti v zakonodajnem odboru nove komplikacije), glede uradniških plač pa tolaži somišljenike s tem, da bo mogel itak šele po .popolni sprovedbi novega zakona* pristopiti k finančnim pripravam za nove uradniške prejemke. V taki situaciji naj vlada pristopi reševanju novih davčnih problemov, reševanju državnega budžeta? S petimi glasovi večine se da eksperimentirati enkrat ne da pa se voditi uspež-no in trajno parlamentarno delo. Radlkalskl režim se bliža svojemu koncu. Radičeva mobilizacija TAJINSTVENA NAMIOAVANJA PREDSEDNIKA HRSS. - BOJKOT VSEM DRŽAVI VERNIM ELEMENTOM. Zagreb, 2. Julija, r. Vodstvo HRSS je Imelo včeraj sejo, ki je trajala sedem ur. Razpravljali so o politični situ- aciji ta pa u notranji strankini organizaciji. Prisotnih je bilo 59 Radičevih poslancev in 108 članov glavnega odbora. Pri zaključku je bila sprejeta sledeča resolucija: Ker se pojavljajo med kmeti neke osebe, ki se predstavljajo kot odposlanci vodstva HRSS, opozarja se vse organizacije ta pristaše HRSS, da vodstvo iste nI in ne bc nikdar pošiljalo nobenih zaupnih odposlancev s tajnimi naročili. Hrvatsko narodno zastopstvo vodi vso svojo politiko samo javno ln s takimi sredstvi, ki jih vidi vas svet raz ven beograjskih vlaatodnžcev, ta jih tudi vedno bolj odobrava. Iz Boograda so javlja sklep, da se ima zlomiti vsak odpor hrvatskega narodnega zastopstva proti beograjskemu centralizmu. V to svrho imajo služiti posebno dobro phčani agenti iz-zivači, ki naj bi dovedli pristaše HRSS in njene prvake do takih činov, da se more proti njim upotrebiti zakon o zaščiti države. Zato naj naše organizacije absolutno nikdar ne drže nobene seje ali sestanka v gostilni ta naj vobče naši ljudje ne govore v gostilnah o politiki, a v vaseh samo tedaj, kadar so sami med seboj. Odobravajo so izjave, katere je podal predsednik HRSS 24. junija t. 1. po zabranjeni skupščini HRSS v Zagrebu. Posebno se odobrava predsednikova izjava, da hrvatsko narodno zastopstvo noče ln ne more več niti razgovarjatl o sporazumu z današnjo Pašičevo radikalsko vlado ln vBled tega ne obstoji niti ona obveza napram radikalom, po kateri se zagrebški protokol od 13. junija ne sme obelodaniti brez njihove privolitve. Ob zaključku seje je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo HRSS: predsednik Stepan Radič; podpredsedniki: Juro V a 1 e č i 6, Dragutin Kovače-v i d, dr. Vladko Maček ta Josip Predavec: tajniki: dr. Ljudevit K e ž m a n, ar. Stepan K o š u 11 d in dr. Juraj Krn je vid; blagajnik: Vilko Begld. Nova sporočila Stjepana Radiča. Na popoldanskem sestanku le hnel Radič političen ekspozd, v katerem le na-glašal, da Je sela strankinega vodstva prava .slika hrvatskega državnega sabora, kakav če doskora biti*. Ta sabor bo pričenjal z delom ne kakor beograjski parlament ob 10^ 11., ali 12., temveč ob rl Košaku, Dnevni red: Glavna skupščina ln železniške karte. Udeležba vaeh članov obvezna. Frivolna igra vlade z državnimi nameščenci ZMANJŠANJE PLAC. — SLUGE NAJ SE IZLOČIJO IZ OBČE PRAGMATIKE. — ZAČETEK ŠPECIJALNE RAZPRAVE O URADNIŠKEM ZAKONU. Beograd, 2. julija, r. Ni današnji seji ministrskega sveta je finančni minister pokrenll vprašanje da se Iz uradniškega zakona izvzamejo sluge in da se njlho* vo stanje regulira s posebnim zakonom. Obenem je zahteval, da se zmanjšajo predvidene uradniške plače, katere sma. tra za prevelike. S posebnim zakonom o slugah naj se regulira vprašanje njihove odpustitve iz državne službe, obenem pa se naj bi tudi določilo, katera ob* lastva imajo pravico do slug ln koliko. Finančni minister je izjavil, da mu je nemogoče regulirati vprašanje uradni« Skih plač prej, nego se sprejme uradni, Ski zakon, izvrši razdelitev uradnlStvn na kategorije ln sproved« revizija držav, nih nameščencev, predvidena po SI. 224 novega zakona, še le potem bo mogel odrediti finančne mere za pripravo no« vlh plač. Vlada bo o tem 5e sklepala. Beograd, 2. julija. Na današnji sefl za» konodajnega odbora se je pričela speci« jalna debata o uradniškem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je mlm« ster za Izenačenje zakonov Trlfkovlč podal Izjavo povodom predvčerajjnjeg. vprašanja zemljoradnlka Dušana Dimi« trijevlča, zakaj uradniški zakon ni bil sprejet do 28. junija, kakor to predpisuje 81. 136. ustave. Minister Trlfkovlč le Izjavil, da radi dolgotrajnih vladnih kriz zakon nI mogel biti pravočasno sprejet In da radi tega nI mogoče govo« riti o prekršitvl ustave. Svetozar Prlbl« čevič poudarja, da je Izjava ministra Trlfkovlča povsem Seplaslrana, kajti fakt, da je kršena ustava, je tu! Nato je preSel odbor na dnevni red. Minister Triffcovič Izjavlja v Imenu vin« de, da Je v čl. IV., točka 7. Izpremenil besedo »Izpoveduje« v besedo «manlfe* stira*. Dr. Hohnjec (kler.) se tudi s to Izoremembo ne strlnia In iziavlla. da bo glasoval proti. Joca Jovanovič (zemlj.) zahteva, da se točka 7. popolnoma briše ker se protivi duhu ustave. Slične določ« be ne najdemo v evropskem zakonodaj« stvu, razen ▼ sovjetski Rusiji, kjer je predpisano, da mora vsak uradnik biti komunist. Svetozar Gjorgjevič (dem.) tudi zahteva, da se točka 7. briše že ra« di tega, ker je stilizacija tudi v novi formulaciji nejasna. Svetislav Popovtč (dem.) opozarja na nesoglasje med čl, I. in čl. 224. zakona. Pri čl. n. zahtevi, objasnltve. Je li se ta zakon nanaša tudi na žene državnih uradnikov. Pri ČL IV. točka 7. zahteva, da se sprejme prvot« na stilizacija .kdor Javno propagira* mesto besedo izpoveduje* ali .manife« stlra*. Seja Je bila nato ob 12. url za» ključena. Opozicija je zahtevala, da se takoj vrSI glasovanje, a Slani večine s«, to zahtevo odklonili, SeS da se morajo še posvetovati. Prihodnja seja se vrši jutri ob 4. pop. V radikalskem klubu obstojajo še vedno globoko segajoče diference v po« gledu na uradniški zakon. Izgleda, da je opozicija proti »prevelikim plačam* vedno močnejša in da je vlada priprav, ljena Jej ustreči. MILITARIZACIJA POMORSKEGA PROMETA. Split, 2- julij. n. Pomorska stavka pomeni veliko opasnost za prehrano. Dalmatinska pokrajinska uprava Je opozorila centralno vlado, da Je zaostala vsa trgovina. Parnlka Bosna In Vardar sta mllltarlzlrana. Isto se zgodi s parnlkl Salona In Makarska. Dubrovnlškl par-nik Lovrenac Je danes odpul v Trst s kadeti In neorganiziranimi pomorščaki. Vlada namerava ves pomorski promet tudi potniški mllltarlzlratl, da se preprečilo nedosledne gospodarske {kode. Klerikalno - monarhistična demonstracija na Dunaju KATOLIŠKI DAN POD CRNO-RMENIM PRAPOROM. Dunaj, g. julija, r. Včerajšnji arttrij-ski katoliški dan je izglodal bolj kot mo-narhlstična manifestacija kakor pa zbor pohotnih Kristusovih vojjfakov. Pod gozdom črno-rumenih zastav so pridiga 11 o potrebi katoliške diktature ljubezni ln dela v Avstriji in označili ta dan kot prvo mašo nove Avstrije. Posebno politično važnost so pripisovali katoliškim društvom, katoliškemu dljaštni in pa tirolskim deputacijam, ki so z razvitimi zastavami korakalo v sprevodu. Kardinal Plffl je po svečani maši imel pridigo, v kateri je trdil, da leži bodočnost Avstrijo r naročju katoliške cerkve. Svečanosti v .Hofburgu* je prisosUova Ia »totisočglava mnoilca, Sterilni škof- je in drugi oorkveni dostojanstveniki ter zvezni kancelar dr. Selpel, ki je tudi sam bral mašo. Svočanosti so bilo proti koncu motene po legitimistih, ki eo pod vodstvom pol kovnika Wolffa prisostvovali »večaJii maSi ter hotoll potem dati duSka svojim dinastičnim čustvom na tkisv. Burghofu. ki pa je bil zaprt po policijskem kordo nu. Ker pa so legitimisti na vsak način hoteli demonstrirati so so podali na Ulii(_' kjor pa jih je policija zopot razgnala. ker so tamkaj razvili črno-žolto zasta vo, ki je niso hoteli Izročiti policiji. T:i jih je potom po ponovnih spopadih nir-kropila, nokaj monarhistov spravila pod ključ, zastavo pa konfteclrala. Posledice afenfafa na begijski vojaški vlak POOSTRITEV REPRESALIJ V PORUHRJU. - ZASEDBA KRUPPO- VIH TVORNIC. - PAPEŽEV PROTEST PROTI ATENTATU. Berlin, 2. julija, s. «B. Z. am MIttag javlja lz Essena: Francozi »o včeraj deloma zasedli Kruppove tvornice. Podrob nostl zasedbe ie niso znane, ker Je to pri obsežnosti tvornlc nemogoče. Kolikor je dosedaj znano, so bile zasedene topilnice, kotlarne, elektrarne, dalje oddelek za gradnjo strojev ln vagonov. NI Se gotovo, ali gre za začasno zasedbo v svrho rekvlzlcij ali za končnoveljavno zasedba Velik del delavcev vsled zasedbe nI mogel priti do svojih delavnic. Essen, 2. julija, r. Zaradi eksplozije na DuisburSkem mostu, pri katerem je bilo zaznamovati Številne Irtve na belgijskih rojakih, je ve« promet med zasedenim ln nezasedenim nemškim ozemljem od 1. julija opoldne na 15 dni prekinjen. Pasiratl smejo samo vlaki z il* vili. Tudi promet cestnih železnic med posameznimi mesti je nstavljen. Polncare je povodom atentata odposlal ▼ Bruselj sledečo brzojavko: .Z ogorčenjem in žalostjo sem prejel vest o nečuvcnenn atentatu, ki so ga izvrSUi zločinski Nemct, kakor tudi vest o smrti devetih belgijskih vojakov. Proelm, bodite težko prizadetim rodbinam tolmač globoke simpatije vBeh Francozov. Theunis se Je imenom belgijske vlade za hvalil za to brzojavko. Rim, 2. julija, j. Pod vtisom poročil o eksplozijski katastrofi na mostu prt Dule burgu je papei včeraj naročil državne mu tajniku kardinalu Gaeparrlju, naj od posije monslgnoru Oaatelliju v Berlir nastopno brzojavko: .Počim bo papei! v Svojfm lastaoroč nem pisma trudi doseči gospodarski sporazum med silami ter vso preprečiti kar bi to oviralo, doznacam v svojo ža lost. da se IzvrSujejo na »asedenom ozem lju sabotažni akti in teroristično akcije in sicer pod krinko pasivnoga odporu Papei me Je pooblastil, naj se podvza mejo novi energični koraki, (h bi tudi tamoSnJa vlada (tnlSljeiu je nemška vla da) na isti način enkrat za vselej obso Jala taka dejanja, kakor Jih obsoja pa pež*. Podpis: Oasparri. ANGUJA PRETI S SEPARATNIMI POGAJANJI. London, 2. julija, s. Rcuterjev urad objavlja nastopno informacijo: Ako bi Francija odklonila pismen odgovor nn vprašalno polo Velike Britanije, bo an< gleška vlada javno izjavila, da vodi se danja politika Francije k rulnu Evrope in bo najbrže pričela pogajanja z Nemčijo. Ako bo Francija odklonila udeležbo, bo Velika Britanija postopala samostojno. Mogoče je, da se bo sklicala konferenca nevtralnih držav, da se do seže sporazum z Nemčijo brtz Francije Tudi neposredni davki se zviSajo Beograd, 2. julija, r. »Politika* poro* Sa, da bo koncem tega tedna finančni minister predložil skupščini zakon o lz> premembah tn dopolnitvah zakona o ta« ksah. Finančni minister pričakuje, da bo s tem pridobil 100 milijonov dinarjev. O tej noveli naj bi skupščina sklepala pred velikimi počitnicami, torej v dru« gl polovici tega meseca. V finančnem ministrstvu so pričeli znova razpravljati o Kumanudijevom projektu glede izjednačenja neposred« nih davkov. Povabljeni so nekateri stro« kovnjaki, da oddajo svoje mnenje. Ml« nister Stojadinovič namerava baje ta zakonski načrt izročiti že prihodnji te« den narodni skupščini, ki naj bi ga ob« ravnavala po skrajšanem postopku v za« konodajnem odboru po velikih počltni« cah. Se pred velikimi počitnicami bo fi« nančni minister baje predložil skupščini proračun za leto 1923.23, da bi ga mo« gel finančni odbor preštudirati v počit« nlcah. Začetkom septembra naj bi na« rodna skupščina takoj vzela v pretres proračun. KRVAVA BORBA MED ORJUNO IN HANAO. Beograd, 2. julija, p. Iz Petrovaradl-na poročajo, da je danes prišlo tamka) o priliki konstituiranja krajevnega odbora separatistične organizacije «Hanao» do protldTžavnih manifestacij. V mestu so razbili vse napise tvrdk v cirilici. Nato le reagirala Orluna lz Novega Sada. Prišlo le do krvavega spopada, v katerem Je bila ena oseba težko ranjena. Policija Jo morala Intervenirati. MALA ANTANTA IN ZVEZA NARODOV. Beograd, 2. julija, p. Ministrski pred« sednik Pašič je imel dolge konference z predsednikom Ljubo Jovanovičem Iu zunanjim ministrom dr. Ninčičem o zu« nanj! politični situaciji. Dr. Ninčič jo sporočil kabinetom v Pragi, Bukarešti ln Varšavi, da ne reflektira na kanuida« turo pri letošnjih dopolnilnih' volitvah v svet Zveze narodov. Kakor doznavc mo, se je med vladami Male antante dosegel sporazum, da bo zastopnik Ma> lo antante dr. Beneš. O tej kandidaturi se bo končno sklepalo na sestanku ml< nistrov Male antante ln Poljske, ki se vrSI koncem tega meseca v Slnajl. OLIMPIJADA V GOETEBORGU. Goteborg, 2- julija. J. Današnji otvoritveni dan lahkoatletsklh tekem na mirovni ollinpijadl Je bil vsled dežja nekoliko pokvarjen. Kliub temu le bi obisk velik. Ob dveh popoldne se le vršila po vorka udeležencev v stadijonu. Dosedai so znani nastopni IzkH: Tek na 5000 m: 1. E. Vide (Švedska) 15:08.4, 2. E. Bach-mann (Švedska) 15:15.2, Nemec Bedarii Iz Finske nI startal. V teku na 800 ro |c zmagal R. Johanson v 1:75.5. Inozemske borze 2. julija. CURIH. Berlin 0.0032, Newyork 568.5" London 26.02, Pariz 33.80, Milan 24.67, Praga 17.06, Budimpešta 0.0650, Bukarešta 2.90, Beograd 6.15, Sofija 5.25, Varšava 0.0045, Dunaj 0.008020, avstr. krone 0.008025. TRST. Beograd 24.80—25, London 105.50—105.70, Newyork 23—23.05, Pr*' ga 69.25—69.50, Pariz 137.50—138, Dunaj 0.031—0.032. DUNAJ. Devize: Beograd 759—761, Berlin 0.37—0.41, Budimpešta 775-785. Bukarešta 364—366, London 323.900 ct< 324.500, MIlan 3046—3054, NewyorV 70.985—71.135, Pariz 4184-4196, Praga 2122—2134, Sofija 669-671, VarSavs 0.60—0.64, Curih 12.450—12.480; valute: dolarji 70.610—70.910, Ure 3012.50 do 3027.50, dinarji 750—754. BERLIN. Dunaj 229.42, Budimpešta 1875, MIlan 6962.50, Prsga 4817.50, Pariz 9501, Newyork 159.600, Beograd 1735.50. NEW VORK. Beograd 109, London 465.75, Pariz j'Xi, Berlin 0.056, Milan 443.50, Curih 1758, l?raft» Dunaj 0.014. Budimpešta 1.15 Profesorska skupščina v CefiiM Celje, 2. julija. Danes se )e vršila v Celju redna letna skupščina ljubljanske sekcije Jugoslovan skega profesorskega društva. Skupščine se je udeležilo okrog 40 delegatov vseh slovenskih pododborov. Vršila se Ja v risalnlcl nove realne gimnazije, torel v še-le nedavno dograjenem prostoru, za katerega je svoj čas dala takrat še nemška celjska mestna občina prostor na razpolago samo pod pogojem, da se na gimnaziji ne sm„ nikdar otvoritl kalta slovenska paralelka. Pri otvoritvi skupščine jc opozoril zborovalce na to značilno zgodovinsko dejstvo nestor slovenskih profesorlev v Celjti g. A. Suhač, kl ie pozdravil skupščino v Imenu cellske-ga pododbora. Pod predsedstvom ravnatelja dr. Koruna in pod predsedstvom prof. Mravljaka je nato prešla skupščina na dnevni red. Po podanem tajniškem ln blagajniškem poročilu, Iz katerh ]e med drugim razvidno, da šteje ljubljanska sekcija danes 303 člane, Je imel nato višji šolski nadzornik g. Wester zanimiv m Instruktlven referat o svojem Informativnem potovanju po srednješolskih zavodih v Srbiji. Predavatelj je zlasti po-vdarjal, da se z naše strani srednje šolstvo v Srbiji često podcenjuje ln da je ono pred nami zlasti v gojitvi domoljub-' njb panog (domača zgodovina, zemljepis, domači jezik). Drugi napovedani referat dr. Omerze je moral vsled pomanjkanja časa odpasti. V novi odbor so bili izvoljeni: Pred-ndnik dr. Korun, podpredsednik Jeran, odborniki: Vrhovnik, dr. Strmšek. Pav-Hč, dr. Debcvec. Preželj> dr. Šaman. dr. Smajdek; namestniki: Hočevar, Tejkal, Maselj, Ovsene*: pregledniki: Mazi, dr. Bevk, LovSe. Mod slučajnostmi je bilo med drugim uklenjeno, ponoviti zahtevo po specialnem zastopstvu ljubljanske sekcije v glavnem prosvetnem savetu v Beogradu in je bil kot dolegat določen inšpektor Vajda. Dalje je bilo sklenjeno, da bo društvo zopet vzelo v Bvoje roke iniciativo za izdajanje učnih knjig-. Na mednarodni profesorski kongres v Pragi pošlje sekcija po možnosti lastnega delegata. drugače pa vsaj skupno s splitsko sekcijo. Skupščina, je potekla v najlepši harmoniji. Na glavno Bkupščino, ki se vrši koncem tedna v Sarajevu, se odpelje iz Slovenije jntrl okrog BO delegatov. Svečano razvita praporov Orjune JTedelja je bila za naše organizacije Jugoslovanskih nacionalistov pomemben ■lan. V Ljubljani so je vršilo razvitje praporov Oblastnega odbora »Orjune« in •nestnih organizacij Ljubljane in Šiške. Vsa svečanost se jo vršila na vrtu Narod lega doma. £e kmalu po 8. nri se je n pričelo zbirati članstvo ljubljanske in HSenske organizacije ter številne depu-Jacije iz vseh krajev Slovenije. Posebno številna jo bila udeležba iz Maribora, Bleda in Rakeka. Mnogo Orjunašev je bilo v uniformah, veliko pozornost pa je zlasti vzbujal g. Pavlovič v polni četniš-Ici opremi in bojnem orožju. Ob 9. uri so članice domačih organizacij postregle go stom in ostalemu občinstvu z majhno z-akuflko. Prava svečanost pa se je pričela ob 10. uri. Predsednik Oblastnega odbora inž. Kranjec jo imel svečan govor, v katerem je očrtal historijat nacionalističnega gibanja v Sloveniji in vzpodbuja! članstvo k nadaljnjemu vztrajnemu delu za narod in državo. Po njegovem govoru se je izvršilo svečano razvitje treh prekrasno izdelanih praporov, na katerih se nahaja napis »Za naciju — Orjuna«. Kumice so pripele iia vm in prapore nrano trako>« ce> dobile od zastopnikov organizacij šopke cvetlic. Prodsednik Oblastnega odbora je nato iz.ročil prapore zastavonošem. Po razvitju praporov so je oglasil k besedi tajnik Orjune lz Siska inž. Brkič In v iskrenih besedah pozdravil slovenske somišljenike. Nato je predsednik Kranjec Izročil dvema agllnima članoma Čopu In Znklaršiču odlikovanja Zelenega zmaja. Ob sklepu so organizacije poslalo udanostne brzojavno pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru in ministrskemu predsedniku Pašiču. Članstvo ee je nato formiralo v dolgo povorko in odkorakalo z železničarsko godbo na čelu po glavnih ljubljanskih ulicah, vzklikajoč domovini in kralju. Občinstvo je strumno korakajoče nacionaliste simpatično akla mlralo. Popoldne se je vršila na vrtu Narodnega doma zabava, ki j« bila zelo animirana in je trajala pozno v noč. Cela prireditev je imela 7.a Orjuno velik moralen in gmoten uspeh. Sokolstvo Sokolski zlet v Gornji Radgoni je minulo nedeljo krasno uspel ob lepem vremenu. Na prireditev gornjeradgon« skega Sokola sta prihiteli tudi bratski društvi iz Ljutomera in Murske Sobote ter pod vodstvom župne načelnlce se« stre Nabcrgojeve vrsta mariborskih So» kolic. Dopoldne se je razvil po trgu lep sprevod z godbo ter je pri tem Sokol« stvo v jedrnatih besedah pozdravil žu« pan dr. Boeccio. K popoldanski telovad« bi je prihitelo od vseh strani mnogo do« mačega ljudstva, ki je navdušeno sledi« lo krasnim vajam članov, članic, nara« ščaja in dece. Prireditev so prav lepo povzdignile Mariborčanke z izvrstnim nastopom b kiji. Sokol Zagorje ob Savi razvije dne IS. julija o priliki zleta posavskega okrožja celjske sokolske župe prapor svojega naraščajo. Po razvitju prapora se vrši na letnem telovadišču javna te« lovadba in ljudska veselica s sodelova« njem domače rudniške godbe. Bratska društva prosimo, da nam čimprej javijo približno udeležbo iz svojega okoliša, ker jim sicer ne bomo mogli pravočas« no poslati izkaznic za polovično vožnjo, kl jo je dovolila južna železnica vsem udeležencem zleta na progi Ljubljana gl. kol. — Celje In Zidani most — Brc« žice. Bratje In sestre! Posetlte nas v čim večiem številu, da bo praznik naše« ga naraščaja in naših najmanjših tem veličastnejši, da bodo videli naši na« sprotnikl ln lastni mtačneži, kako brez« plodno je njih rovarjenie! Vi pa boste videli, da molčimo in delamo, da živimo in rnstemo. Zdravo! Odbor. Sokolsko društvo Vič poživlja svo« je članstvo, da osebno plač« članarino in druge prispevke za leto 1923 pri br. blagajniku, ki se bo v to svrho mudil v tem tednu vsak dan od 8.—9. ure zve« čer in ob nedeljah od 1. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne na galeriji v društveni telovadnici. Bratje in sestre, zavedajte sc svojih dolžnosti in vplačajte zalite« vane prispevke in ev. zaostanke točno, ker društvo rabi denar za svoje obvez« nos ti. Mariborski Sokol na deželi. V pe« tek popoldne je poletel mariborski So« kol na Pesnico, kjer je priredil skupno z jareninskim odsekom lep zlet z Ijud« sko veselico. Vabilu Sokola se je od« zvalo tudi nenavadno mnogo Maribor« čanov, tako da so morali k rednemu dnevnemu vlaku pridejati šc p« voz. Ob prihodu vlaka je pozdravil goste na Pesnici v imenu obmeinega Sokola v Ja« renini br. Mrmolja. Odzdravil je staro« sta dr. Sernec. Telovadbi na travniku br. Kerenčič |e prisostvovalo mnogo domačinov in okoliških občanov. Posebno lepo so uspele vaje članic s kiji In frin« coskl boks naraščaja. Telovadbo članov je vodil načelnik br. Naglič, članice pa sestra Nabergojcva. Zal je dež tudi tu prekinil daljni program, nakar se je raz« vila prava domača zabava pri br. Ke« renčiču, kjer pa seveda sicer obsežni prostori niso mogli vzeti pod streho vseh številnih gostov. Izlet pa je kljub vsem težkočam moralno in gmotno do« bro uspel ter pripomogel k novemu raz« mahu sokolske misli v Slovenskih gori« cah. Mariborčani so posebno občudovali lep« izvajanja jareninsklh Sokolov in Sokolic, ki se morajo po napornem kmetiškem delu med tednom Ie po ne« deljah posvetiti telovadnici. Pokazali pa so vseeno pravo sokolsko disciplino ln tudi vse vaje izvajajo eksaktno, tako d« večina nI mogla verjeti, da so res sami kmetiški fantje in deklet«. Prosveta Glavna skupščina »Matice Hrvatske*. V nedeljo se je vršila v Zagrebu glavna letna skupščina »Matice Hrvatske«. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Domjanič, ki je t daljšem govoru orisal matično delovanje v preteklem letu. Blagajnik g. Oto Bošnjak je poročal o finančnem položaju, nakar je bilo izvoljenih pri dopolnilnih volitvah nekaj novih članov v književno-umetnlškl odbor, dr. Milan Senoa in dr. Livadič, v gospodarski odbor: dr. Amdrič, F. Lukas, in R. Horceg. Izlet mariborske Glasbene Matice v Rogaško Slatino jo v nedeljo popoldne uspel moralno in gmotno. Gostje so pri večernem koncertu napolnili dvorano ter poBebno navdušeno aplavdirali erbo-hrvatskim pesmim. Matičarji so se o polnoči odpeljali iz Slatine ter doSU ob potih zjutraj v Maribor. Celjsko gledališče. Med »Dramatičnim drušitvom« v Celju in »Udruženjem gled. igralcev« v Ljubljani so se, kakor izvemo te dni končala pogajanja, po katerih prevzame ljubljansko »Udruženje« celjsko gledališče v svojo režijo. Umetni ško vodstvo prevzame dosedanji član ljub. drame g. R. Zeloznlk, čigar renome nam daje najboljše upanje za bodočnost celjskega gledališča. Predsednik »Udruženja« g. Drenovec namerava pomagati in dvigniti celjsko gledališče na tako višino, kolikor bo mogoče in kolikor jo ta tretji slovenski oder tudi zasluži. Umetniški program, kakor repertoar, gostovanja in dr., nas navdajajo z najlepšimi upi za razvoj celjskega odra. Tudi mi želimo, da ee z rutinlranimi močmi pomaga našim Celjanom, da bodo mogli stalno vžlvati gledališko umetnost. Umetniška turneja Bratlna-Bukšeko-va. Ravnatelj mariboreke dramo g. Bra-tlna in znana tragedka ga. Bukšekova nameravata posetiti letošnje počitnice gledališki turneji. Izbrala »ta si iz mariborskega repertoarja Schflnherr je vo »Ono« in Braccovo veseloigro »Prava ljubezen«, komada, ki sta tehnično preprosta, imata pa literarno ceno in dajeta tudi igralcu dovolj razmaha. Turneja dveh priznanih igralcev ima resno kultur no misijo, ker prinaša v oddaljene podeželske kraje moderno dramo in umetniško igro. Pri drugih narodih so take turneje že zdavnaj udomačene in jih občinstvo samo zahteva. Pri nas bi bilo želeti, da bi občinstvo vsaj z obilnim obiskom pokazalo, da ee zanima za pravo gledališko umetnost in da bi umetnikoma 511 na roko v to poklicani krogi, predvsem dramatična društva. Prvi tur-nus se vrši po nastopnem redu: 80. junija in 1. julija v Ptuju; 8. in 4. julija v Brežicah; B. in 6. julija na Krškem; 7. in 8. julija v Trbovlju. Dne 10. In 11. julija pa nastopita g. Bratina in ga. Bukšekova v proBtorih dramskega gledali- šča t lSjnftljanl. Omemoe vredna nove« je, da sta umetnika Izdala lično opremljeni, 8 strani obsegajoči gledališki list, ki prinaša razen vsebine igrokaza »Ono« več člankov o gledališču in dramatiki, da se tudi na ta način poglobi zanimanje za moderno dramo. Smetanov «DalIbor». Leta 1924 j« jubilejno leto Smetanovo. V Češkoslovaški bodo uprizarjali cikle vseh Smetanovih oper v vzorni izvedbi in opremi. Zdaj je izdal prof. Zdenko Nejedljr klavirski izvod »Daliborja« prvič s prvotnim nepokvarjenim besedilom. Vseh dosedanjih sedem izdaj ima popravljon tekst, Id se ne krije z izvirnikom, ki je bil nemški. šah Šišenski šahovski klub prične Jutri, dne 4. t. m. s teoretičnimi predavanji. V sredo študiranje mojstrske partije dr. M. Vklmar : Bogoljubov. Razlaga klubov prvak g. Valentlnili. Clanl sc vabijo, da se večera v lastnem interesu ude-kfc. LJUTOMER. V nedeljo dne 24. Junija nas jo posetila Glasbena Matica iz Maribora. Goste je na kolodvoru pozdravil imenom »Ljutomerskega pevskega društva« g. Perne, zahvalil pa ee je v jedrnatih besedah g. ArnoŠ. Občinstvo ie spremilo goste i godbo na čelu v sprevodu do občinske hiše, kjer jih je v imenu trga pozdravil župan g. Babnik. Koncert je Imel sijajen uepeh in je bila dvorana nabito polna. Mnogo občinstva je ostalo v veži, ker nI dobilo več prostora Pevskemu zboru jo bilo izročenih več krasnih šopkov, dirigentu g. Topiču pa lavorjev venec. Hvaležni smo Glasbeni Matici, posebno pa dirigontu g. Topiču za poset. ker stojimo na stališču,! da slovanska pesem še bolj vžiga ljube-' zen do rodne slovanske grude. Gostje so ee iz Ljutomera odpeljali v Ormož. o osjo .i meennneev io 3 tehnik«, veasM ma zaradi valutnih razmer, Id to Jugo« slovanom študije v Pragi neltmomo po* dražile. Posebno »o prizadeti slovenski dijaki, po večini uradniški ln kmetsld sinovi, ki dobivajo od doma le maleni kostne podpore, nekateri pa ničesar. Z« nje je torej glavna opora zadruga, Id bi p« morala ustaviti svoje poslovanje* ako ne dobi potrebnih sredstev. To bi bila katastrofa za one dijake, ki ne bf mogli končati svoj študij v PragL Navzlic težavnim razmeram pa »Irv vensko dijaštvo ne more ln ne sme za' pustiti Prage, nasprotno moramo želeti* da še vedno prihaja nekaj novih dlja. kov na pražke visoke Sole. NI treba omenjati, kaj sta bila Praga ln primer Cehoslovakov vsem Slovencem v pre« tcklosti ln kak pomen ima danes n Jugoslovane šolanje v najboljše urejeni državi srednje In vzhodne Evrope, po« sebno v Pragi, v kulturnem ln gospo« darskem središču češkoslovenskeg« na« roda, ki postaja vedno bolj tudi kultur« no središče slovanstva. V Pragi najde dijak lepo se razvijajoče visoke šole vseh strok in bujno umetniško Kvlje« nje. V Pragi In ne daleč od nje Ima najlepše primere visoko razvite Indu« strijo, trgovine, obrtništva In zemljedel« stva, v Pragi se mu Siri evropsko oh» zorle in posebej slovansko. Ožji slovenski ln viJjl državni ln« teresi naravnost zahtevajo, da se tudi v bodočnosti uči čim več slovenskih dija« kov saj nekaj časa v Pragi. Vsa »loven« ska javnost se torej prosi, da podpira Slovensko dijaško zadrugo v Pragi f prispevki, posehno p« začetkom novega šolskega let«, ko bodo zadružni čl«n1 nabirali prispevke na nabiralne pole po domovini. Ta akcija, ld zasluži popolno zaupanje, se polaga na srce posebno bivšim pražklm dijakom. Prof. dr. M. Murko Slovenska ciiiaSka zadruga v Pragi V zadnjih letih se naše visokošolsko dijaštvo samo briga za poboljšan je svo« jih težkih gospodarskih razmer. V Pra« gi se je osnovala čisto stanovska In ne« | strankarska »Slovenska dijaška zadru« ga», ki je bila še posebno potrebna, ker je podporno društvo za slovenske viso« košolce v Pragi po novih zakonih mora« lo omejiti svojo delavnost za Čehoslo« vensko republiko in torej ne nabira več prispevkov v domovini. Opazujem že tri leta delovanje pražke zadruge in z zadovoljstvom priznavam, da je smo« treno, vestno in požrtvovalno. Da pri« dobi zadruga več zaupanja v domovini, iz katere nabira darove, si je izvolila starešinski odbor pražkih Slovencev, katerega člani se udeležujejo odborovih sej in zadružnih zborov. Pražka zadru« ga torej ni brez nasvetov in kontrole izkušenih mož. Tudi v domovini je od« bor izbral starešine, kl so naprošeni, da zadružno delovanje podpirajo in kon« trolirajo. To vse je bilo treba omeniti, da se pravilno oceni poročilo za preteklo šol« sko leto, ki ga pražka slovenska zadru« ga razpošilja z vročo zahvalo vsem pod« pomikom in s prošnjo za nove darove. V Progi študirajo sedaj samo dijaki zadnjih semestrov in Strok, katerih v domovini ni. 1922-23 je imela zadruga 62 članov brez centralnih štipendistov, katerih je 12. Izmed podpirancev je 21 medicincev, 29 tehnikov, 1 jurist, 1 filo« zof, 6 dijakov visoke trgovske šole, 1 kipar, 1 slikar, 1 konservatorist In 1 tekstilnik. Izmed njih so dovršili študij 2 medicinca in 8 tehnikov, drugam je OBČNI ZBOR D. D. ZDRUŽENIH PIVO VARN ŽALCA IN LAŠKO. se je vršil dne 21. junija v sejni dvorani C oljske posojilnice v Celju. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1981. 1922 se spominja velezaslužnega umrlega upravnega svetnika g. Ferd. Golo-granoa. DelniSka družba obstoja I« 1P let. Po vseh odpisih je čistega dobička 142.811.64 Din, ki se razdeli na nastop, ni način: rezervni fond 14.281.IS Din, 4 odst. dividenda 80.000 Din tantijem« upravnemu evetn 47B2.98 Din, nagrada nadzorstvenemu svetu 8000 Din. 2 od»t-snperdividenda 40.000 Din. Bilanca * 30. septombrom izkazuje 8.Ž91.182.5B dinarjev aktiv, oziroma paeiv. Upravni svet je ostal isti z g. Fr. Ro. blekom. veleposestnikom v Žalcu, kot predsednikom in z g. dr. Jos. Karlov*-kom, odvetnikom kot podpredsednikom. Iz nadzorstvenega sveta ja izstopil Mir. ko Gruden, ravnatelj celjsko podružnice Kreditne banke, kar je vzel občni zbor z obžalovanjem na znanje, Podjet. ja se lepo razvija in uspešno konkurira z raznimi nemškimi pivovarnami. Nepojmljivo. Bojazljivec pride k zdravniku in se da preiskati. Zdravnik ne najde nlčesaT opa- j snega ali sumljivega. Pa ga vpraša pac>-lent: »Kako dolgo še lahko živim?" »To le v vaših rokah; kakor boste pač živel!. — Morda mnogo kadite?, »Ne; sploh ne kadim.« »Ali pa pijete?« »Tudi ne saj sem abstinent.« »Preveč bdite? Krokate in — no, saf me razumete?« »Kal še! Nikdar, gospod doktor!« »Moj bog, potem pa mi povejte, zakal sploh hočete dolgo živeti?« (Koprive * Mariborska nedela MariboT, dne 1. julija. Današuja Je padla na prvega. In prireditelji so Izrabili konjunkturo. Pomagati Je moral scve že sobotni večer. S popoldanskimi vlaki so prihajali gostje z rudečimi rožami in trakovi. Zvečer so imeli v Gambrinusovem vrtu koncert, na katerem |e menda prvič igrala godba trboveljskih rudarjev. Raz ograjo je vihrala velika rdeča zastava in boben ie tolkel do polnoči. Naši občinski možje se nad tem ne spodtikalo, ker se pri Gam-brlnusu menjavajo rdečkarji ln rlmliani. V Mariboru smo sploh postali izredni prijatelji muzlke. Poleg stalnih kon.er-tov po kavarnah je v soboto svtrala še »Drava« gimnazijskim abiturijentom v Narodne«) domu ln še odhajajoči igralec in pevec Janko je poskusil s koncertom v kazini. Ampak on je slabo kalku-liraL Pri Gambrinusu je bilo polno, ker dobivajo delavci plače ob sobotah, ali vsal zadnjega, prijatelji mariborskega gledališča, duševni delavci, pa še le prvega. In tako Je g. Janko prepeval svojo labudjo pesem le pred kopico nalzvestej-ših In bo odšel v svet, čeprav le bil med nalprldnejšlml In velik ljubimec mariborske publike, — brez cvenka. Nedeljsko Jutro le končno vstalo brez megle ln hribovci so kar planili na Pohorje. Po mestu pa Je vstajalo življenje. Po vseli ulicah — rdeče In proti deseti se |e za šestnajstimi krvavordečhnl prapori pomikal res mogočen val množice, sodrugov lz cele Sloveniie na Glavni trg. Socijallstičnl telovadci, vse socialistične «Svobode» so priredili svoj zlet v Maribor, kamor so jim sledile tudi iteilne »trokasn« areajiizaciie delav- cev, tako da je bil Glavni trg z radovedneži vred skoro poln. In zopet muzikc, kar tri, v sprevodu. Raz magistratnega balkona je visela državna zastava, poleg nje rudeča ln med njima Je pozdravljal župan Grčar v imenu svojem In onih meščanov, kl še baje niso izgubili čuta socijalne pravičnosti. Popoldne se Je pomikal sprevod na Ljudski vrt. Pestra slika, beli In rudečl telovadci, socialistični in komunistični, kratko ln dolgo hlačni, še v obleki toliko frakcij, kot šteje prolctarijat osrečevalcev. Na Ljudskem vrtu popoldne telovadba, govor, petje, in zopet telovadba, zvečer rajanje ob llumlnaclj!. V vsem začetki, ponekod že prav dober napredek — toda če pogledaš to armado lju JI In primerjaš njihove uspehe ob zadnjih volitvah — tragika mase, ki nima voditeljev, da bi lo streznili in |l odprli oči brez demagogije, brez fraz In jI kazali sovražnika In nevarnost tam, kier sta v resnici. Ob strani v travi je sedel ln ležal generalni štab ln konferlral: Bahun, dr. Korun, Uratnlk In drugI. — Pred uro so maršlrall mimo Oambrlnusa, kler so se današnji popoldan utaborlll tekmeci, osre čevalcl Izkotiščancev na katoliški pod lasi. Bilo le nevarno, da najmlajši črni socljallstl vendar še uidejo na Ljudski vrt, pa |Itn ]e katoliška Omladlna postavila kar tri muzike na Oambrlnusov vrt in pevce, govornike, pa še licitacijo, tako da so na večer poleg zasužnjenih duš odnesli še neka) proletarskega denarja v Clrllovo tiskarno. In mi — »buržuil«? Vedno smo skromni. Sokol Je poslal močno četo članov In članic na delo k bratom v Oornjo Radgono, inteligenca je ponesla lepoto jugo-gjosanske Desml y, Roaaško Slatino, za prihodnjo nedeljo pa bomo zopet absol-virall svoje moči za vsenarodno prireditev v korist Ciril Metodove družbe. In tako delamo vedno: svojo energijo in premoženje poklanjamo nesebično vsem narodnim) interesom, nasprotniki pa vse, prav vse le svojim strankarskim interesom, skrb za kulturo, vso socijalno delo, vse prepuščajo nam in ob volitvah žanjejo on!, nam pa preostane zopet le delo In žrtvovanje. Ali ni čas, da začnemo I mi štediti z energijo ln vsaj poleg svojega kulturnega ln človekoljubnega udejstvovania mislimo tudi — ne na sebe, ampak na nasprotnike. Ako Glasbena Matica ne bo res na višini umetnosti, naj naši ljudje raje skrbe, da bo Imel Sokol primeren pevski zbor, ki bi ga tolikokrat rabil na svojih prireditvah v Mariboru ln na deželi. Sploh pa Sokol ne sme prepuščati mesta nasprotnikom. Več ekspanzlvnostl in borbenega duha v naše vrste! Ceniti bi tudi mi ne imeli svoje godbe Itd.? ln kje Je še naš dom? Zato pa: Koncentri-rajmo svoje sile, proč z brezbarvno limon adol N£deSM šport Za Vidov dan si je marsikdo napravil počitnice. Dva praznika, potem sobota in nedelja, — kakor da bi se hotel iz Vidovega dne razviti nekakšen poletni božič. Kar je le moglo, je pa vsaj v soboto ali nedeljo izletelo. Na železnicah mnogo sokolstva: župni zle-tl, domače prireditve, požarni bram-bovcl so v mnogih krajih okolice in Gorenjske pridno vežbalf in gasili. sezoni in Gorenjska ter druga letovišča so precej prazna. Gostje nočejo priti, ker si svoj nahod ali katar lahko akvirlra in zdravi vsak sam tudi doma. Tudi za večje športne ture doslej ni bilo mnogo prilike. Na Vidov dan in Petrov praznil; je lani bilo vrh Triglava menda šeststo obiskovalcev, če se prav spominjam, letos so se koče in domovi otvorili 28. junija na inicijativo oskrbnikov deloma sredi snega. Na Kredarici in na ledeniku ga je še obilo, ponekod do 2 metra visokega, drugod y2 m, kakor je pač mesto. Dostop s Kredarice na vrh je težaven. Doslej je bil mogoč le s pomočjo vrvi, derez in cepina in za iz-vežbane športnike. Tudi te pogled s vrha Triglava po soseščini informira, da je drugod enako. Skrlatica je še zelo v snegu in ledu ter težavna, Krlžki podi do globoko doli polni plazovnega snega, Jalovec ves v oklepu, Razorje-vo iztočno pobočje v snegu in ledu ter tudi očividno težavno. Ves teren je tako različen od običajnega, kakršnega smo imeli druga leta, da se je posrečila skupini ljubljanskih turistov smučarjev v zadnjih praznikih Izjemno lepa smuška tura, kakršne so bile celo prošlo zimo ne baS pogoste. V noči od petka na soboto je na Triglavu in Kredarici če zapadlo okrog 8 cm svežega drobnega ledenega snega. Soboto in nedeljo smo od vrha Kredarice do severno stene, križa, Staničeve koče ter čez Pekel pa skoraj nizko doli do studenca v Kotu Imeli Idealen smuški teren, slično kakor v Schnei-der - Bader filmu, kakrSne smo gledali lani v ljubljanskih kinematografih. Po Bolj tih in ponižen del je pripadal turistom. Letošnje nem sila« žkoduie I strmih sieilžčih. nad skalami,, ro i^-J kj, tranjem zmrzlem in opoldanskem mehkem snegu — to je bilo drvenje, naglo okretanje, loki, pravcato tekma, — vse to v visoko gorskem zraku, pod kipečimi grebeni, sredi najbolj očaro-jočega razgleda, in v žgočem julijskem solncu, kl se je v soboto borilo z meglami, v nedeljo pa zmagovito prodrlo in »Drenovcom« priredilo dan najčistejšega športnega iii prlrodnega užitka. Manj Idealen je bil pogled na vračajoče se drugačne Izletnike z večernim gorenjskim vlakom. Stric alkohol je prevladoval, poljubljanja je bilo toliko, da si včasih mislil, da kdo obut čofA. po mlaki... Izrecno pa treba ugotoviti: V Radovljici, kjer se je vršil sokolski župni zlet, je občinstvo vstopilo trezno. Na stotine izletnikov ge je porazgubilo po Vratih, v Bohinju, na Veliki planini; Kamniška Bistrica je bila sliS-na panju, — ta kraj vrišči po velikem hotelu. Na Sedlu jih je bilo nekaj, pat turistov je udarilo na Sedma jezera, drugi na Črno prst, Kepo ln neka' športnikov na Ojstrico. Do nedelje zvečer je vrh Kredarlo bilo vpisanih 22 obiskovalcev, med njimi je bilo: 6 Nemcev. Ta statistika in pa alkoholni prizori pozneje v via-ku, — naj vsakdo sam primerja. SPD. TKS ln druge organizacije skupno s Sokolom, tukaj je dela, dela, dola'. Šport in alkohol, priroda in pijanost, — dva smrtna sovražnika I Izlet v planine ne sme biti sredstvo za boljše | 0; pivanje. Ko smo včeraj v vlaku srkali rogaško kislo vodo, smo imeli brc« dvoma več od nje, ko vsi oni litmLi vt se okras: p** nmfeU- , , Priloga *Jutru« St. 103 dne S. Julija 1928. Kraljestvo mode O negovanju lepote Moda — je bilo nekje zapisano — Je tramatlka lepote. Ako pa se hočemo ba-vttl žnjo, treba da Izpolnimo predpogoj, to le: da se naučimo abecede. Ce ne poznaš poedlnlh Jezikovnih znakov, se ne raorei naučiti slovnice — ln če si bogata domišljavka obleče svileno obleko tn si natakne preko površno umitih rok s črnimi nohti svilene rokavice, to še nI Izvajanje principov lepote ta mode. Abeceda lepote Je negovanje telesa. ■Treba je že v malih deklicah buditi smisel za to, navajati Jih na to, da ni vseeno, če Imajo pogrizene nohte ln neokusno počesane lase. Da Je čistota telesa prvi pogoj za nlega zdravje ta zdravje zopet za prijetno zunanjost, ke'r le zdrav človek Je lep, menda nI trefca posebej povdarjati, ta če bi se ženski svet držal načela: mnogo vode in mnogo mila, bi bilo čestokrat treba manj ko-smetičnih izdelkov, ki pač trenotno izbrišejo razne gubice, pa tembolj škodujejo pravi ženski lepoti In še nekaj I Jasna svetloba solnca ostro odkriva vse mlstifikacije, zato so ličila na mestu samo pri umetni luči, ta tudi tu čim ma-nje, tem bolje. Sploh si polt ohraniš najbolj svežo, če Jo čim manj dražiš z raznimi ostrimi vodami, lepotili ln drugim. Obraz moraš posebno pazljivo negovati. Premrzla voda Izzove pri trajni porabi neugodno rdečico, po milu ta pudru slabe kvalitete pa dobi lice često Izpuščaje. Najbolje )e za umivanje dežnica; tudi treba uporabljati vedno le res dobro milo. V vročini si ne naloži prst na debelo pudra, temveč si ohladi lice z kolonl-sko vodo. V mrazu si vtari zvečer morda malo «goId-cream». Poznam gospe, kl so si s takim negovanjem ohranile pre ko 40 let mladostno gladko ta prijetno lice. Zelo pa zamerim onim, ki sicer skrbe za negovanje obraza, z nogami ta rokami pa ravnajo kot mačeha s pastorko. Večkrat dnevno umite roke so z gladkimi, ovalno pristriženimi nohti že kar lepe in ni treba zato par centimetrov preko prsta štrlečih nohtov! TI samo oviralo pri vsakem najmanjšem ročnem delu — ta kdo pa drži danes ves dan roke križem! — ter kvarlio rokavice! Pa tudi predpisom hlgilene taki »satanski« nohti nasprotujejo, ker se za njimi lahko nabirajo cele gomile razne umazanije, ki le ne moremo vsak čas čistiti. Glede nog pa bi še posebno rada nekaj povedala lepim dekletom, pa tudi onim, ki imajo že pravo, nositi pečo. Na uho vam vsem zaupam: Nikdar ne nositi tesnih čeveljčkov, ker le res skrajno nerodno če dokle gleda — tudi s kurjimi očeml. Tu treba vedno zopet ponavljati, da morajo posebno ženske vedno skrbeti za lepo obliko svoiih nožic, brez žuljev in drugih takih čudnih okraskov. Toliko o negi poedinih delov telesa. Treba pa se je razven tega še ozirati na nJega splošne potrebe, tako n. pr. ma-nueinim delavcem za zadostni počitek, onim pa, ki sede ves dan za pisalno mizo, za gimnastiko, ki zopet oživi otrple ude. Seveda Je pa naravno, da gimnastika ln vse zunanje negovanje ne pomaga nič, če ni zdrave, primerne hrane. Pa že kar vidim, kako čitateljlce zinl-gavajo z ramo ta pravijo: »Kje pa imamo čas za vse to.» No, sedaj pa treba ugotoviti, da se z malo dobre volje vedno najde par minut — le bodimo odkriti — kl se da]o vporabitl v gori navedene svrhe. N. pr. zjutraj, takoj ko vstaneš, malo telovaditi, recimo samo pet minut, je zelo zdravo. In še nekai. Ali smem glasno povedati? Izvrstno sred stvo ie to proti korpulenci in dosledno izvajano pomaga celo pri zeio hudih slučajih! Pri Jutranji toaleti pa malo več obzirnosti do lica, malo pozornosti za ročice. Torej sedai ponavljam: mnogo zraka, luči, vode ta mlia, pa čim manj lepotil. Prihodnjič pa gremo poglavje naprej. Novtka. Dva vzorca Najnovejša kombinacija enobarvnega blaga t raznimi vzorci. Sirova svila, gube v krilu, na bluzi živobanrasti trak. Nikakih zaponk ali sličnih okraskov. Model v stilu Louis XIV. Organdi ali taft. Okraski iste barve, tudi čipke, ki pa lahko odpadejo (pri vratu), Robec in dama Norost, tvoje ime jc — moda! In modne dame morajo poslušati norost, kajti če bi poslušale pamet, bi bile ne* modne. To pa bi bila nesreča in sra« mota. Pariške dame si izmišljajo vedno kaj novega; ni jim za pametnost, nego le za novost, makar za še tako neprak« tično in nerodno, noro novost. Z robcem ima vsaka dama križ. Kajti da bi imela damska toaleta pameten žep, na to ni niti misliti Ženske nosijo rade kratko ostrižene lase, moško prikrojeno obleko, celo telovnik jim je prav in iz« prehajolna palčka nekaterim prav dra« iestno prlttoja. Samo topo odklanjajo, dasl jih ima tudi najelegantnejšl mod> nik v svoji obleki vsaj 101 Brez vsake« ga dvoma bi se dale tudi damske oble« kc ptav spretno opremiti z žepi. Toda ParU noče, torej tudi nobena modnica noče. Doslej so al pomagale ženske vsaj s pompadurkaml ridiklli in taškami. Pa je dospela lx Pariza prepoved: nič več! A kam zdaj z robcem? Ne, niti robec se ne ame več reči, nego »Moucholr«. Ta Mouchoir mora biti barven, svilen. Bog ne daj bel, platnen! In nositi ga je tre« ba vidno; vtaknjen naj bo za pas, za izrezek na prsih ali pa zavezan okoli love zapesti. Kajpada tak barven mou» ohotr ni ravno aa usofeovanje, kajti da« ma se usekuje iploh samo doma, ko je nihče ne gleda. Z modnim robčkom si kvečjemu obriše kotička ust ali oči; za« rez brisati usta ali oči no gre, ker 30 navadno šminkana ali a tušem okrožo« ne. Pompadurk ali taSk pa so ne nosi več. Tudi denarnic ne več v roki ali v ridikilu. Amerikanke so si izmislilo no« vo »hrambo in Parižankc jih posnema« jo. In kje je ta shramba? Pomislite: — pod klobukom! Moda, tvoje ime je no« rostl AU bi ne bilo pametneje in prak« tičnejo, ako bi spravljale denarnico In robček — za nogavico? Molki bi menda ne ugovarjali. Politični odmevi K potovanju rumunske kraljeve dvojice vVaršavo Da je imel sedanji obisk rumunske kraljevsko dvojice v Varšavi pred vsem politične vzroke ta nagibe, Je izven dvoma. Med Poljsko in Rumunijo se Je razvilo jako tesno prijateljstvo, za kar nudi najzanesljivejši temelj — skupna nevarnost pred Rusijo. Obeta se politični sestanek diplomatskih predstavite-Ijev držav Male antante in Poljake, Trši naj se v Sina ji. Da se je Poljska toliko približala Mali antanti, v to je največ vplivala skupna zainteresiranost z Rumunijo, dasi ne smemo odrekati pomena francoskega vpliva, ki stremi za tem, da se obda Nemčija na vzhodu z močnim blokom Franciji prijaznih držav. Rumunija je tedaj ona vez, ki v stvarnem oziru veže Malo antanto s Poljsko. Poljsko-nununska zveza ostane tudi za naprej ena najstabilnejših osnov vsaki politični kombinaciji v vzhodnem delu srednje Evrope. Kako bo prenesla bodoče preizkuse, kadar ee restavrira Rusija, je rpra&mje zase; za sedanjo konstalaeijo pa toliko kot garantira Ru-muniji sigurnost napram velikemu vzhodnemu Bosedu, prav tako kakor jo alian-sa z Jugoslavijo in Češkoslovaško Suva pred nemarnostjo z madžarske ta bolgarske strani. Sedanjo politične zveze so tedaj za Rumunijo jako ugodne. Ako potegnemo paralelo med položajem Rumunske ta Jugoslavije, moramo priznati, da je naša situacija nekoliko manj ugodna. Napram Madžarski in Bolgarski smo sicer na istem, v tem pogledu je zveza Male antante obema državama enako potrebna ta enako koristna. Dalje pa imamo tako mi kakor Rumuni po eno veledržavo za nasprotnika. Razlika pa obstoja v tem, da imajo Rumuni v Poljakih dovolj velikega zaveznika z isto glasno nevarnostjo, dočim nimamo ml napram Italiji nobenega prl-rodnega zaveznika — o pomenu in slogi Grčije, ki ima edina opraviti z istim nasprotstvom rimske politike, ni vredno govoriti Ravno sedaj, o priliki potovanja rumunskega kraljevskega para v Varšavo so zavedamo, kako zelo nam manjka zveza r paralelni smeri, v zaščito proti Italiji Pri tem je razlika še podčrtana v okolnostl da imamo v hrbtu opraviti s sosedi, ki se morejo vsak trenutek zvezati z Italijo, kakor so M.v džari, Bolgari ta deloma Albanija, dočim med Rusijo in Madžarsko ter Bolgarijo ni toliko možnosti za skupni nastop proti Rumunijl Toda vendar nam kaže paralela tudi eno svetlo stran in ta. je pogled v bodočnost. Italija je država, ki se nahaja danes gotovo na višku moči ki jo sploh more pokazati čo ni njena politična vloga sploh preko njeno dejanjske moči Rusija pa je država, ki se nahaja danes na minimu svoje sile in njena sedanja politična vloga je daleko pod njeno deianjsko silo. Moč RuBije bo prav gotovo narasla na staro višino, dočim se moč Italije povečati nikakor ne mo- re. Ta okolnost u&m priča, da 8® bo naš položaj boljšal, položaj Rumunije pa bo postal mnogo težavnejši. Ce še pristavimo, da ml z upravičenostjo računamo na zavezništvo no?e Rusije, »mo ugodne šanse bodočnosti še bolj osvetili. Do te dobe pa je treba vztrajati r manj ugodnem položaju današnje kon-stelaclje. Resnica o smrti Stambolijskega Znano je svoječasno poročilo bolgar« sko vlade o smrti Stambolijskega. Slu?« beno se je ugotovilo, da se jc Stambo« lijaki vda! vladnim četam, da je potem poskušal zbežati in da je pri tem bil ustreljen. Nihče ni tega prav verjel in splošno se je mislilo in govorilo — tudi v Sofiji — da je bil Stambolijski namenoma ubit. Sklepalo se je to že zato, ker vla« da ni hotela povedafl, kje je Stambollj« ski pokopan in minister notranjih zadev Rusev jc izjavil nekemu francoskemu zurnallstu, da ne ve, k jo je itxopin Stambolijski. Sumljivo jo bilo tudi to, da vladni listi niso priobčili nobeno fo. tografijo mrtvega Stambolijskega, ko so sicer objavljali celo fotografijo denarju in njegovih privatnih pisem! Sedaj je prišla resnica na dan. Ogla« sila se jo avtentična priča v osobi vdove duhovnika iz Slavovice, rodnega most« Stambolijskijevega. Piše so Draga Ste« vanovič in je rodom Srbkinja. Prod do« setimi leti se je poročila z duhovnikom iz Slavovice. Po moževi smrti se vrač« z dvema otrokoma v Srbijo. V »Politi« ki« pripoveduje, da je bil njen mož vnet pristaš zcmljoradniškega gibanja in je stal v tesnih zvezah s Stamboiijsklm. O politiki mož z ženo ni nikdar govo« ril in zato tudi za izvršeni prevrat v So« fiji ni takoj izvedela, ker je odšel mož od doma že 8. junija dopoldne. Naslednje jutro se je vrnil skupaj s Stambolij« skim. Oba sta bila močno umazana in oborožena s puškami. Zaprla sta so ta, koj v hiši in po poteku ene uro sta zo, pot odšla in mož niti pri tej priliki n; ničesar povedal ženi. Desetega junija okolu poldneva mi ie sporočila — pripoveduje vdova — nek* soseda, da so pripeljali v Slavovico zve. zanega Stambolijskega, njenega moža in Je približno 40 kmetov. Takoj sem Slu v vas, da vidim kaj je, ali dobrovoljci so me poslali nazaj ter me niso pustili k občini. Zvečer mi je javil neki fant iz soBeščine, da so zaprli Stamholijske, i!a in mojega moža v hlev občinske hiše, kjer ju pretepajo. Naslednje jutro so me pustili v občinsko hišo, tam so mi pa povedali, da bo Stambolijskega. mojega moža in župana ponoči zaklali dobrovoljci, potem pa z vilami razmrc, varili. Njih trupla so potem naložili nn tovorni avtomobil in odpeljali — ne ve se kam. In resnično, na dvorišču zh hlevom so mi pokazali velike lokve krvi in krpe obleke mojega moža ir Stambolijskega... Iz življenja in sveta Nemčija, kolonija dolarja Berlin, koncom junija. Kjerkoli stopiš na nemška tla, povsod čuješ v glavnem eno samo vprašanje: Koliko notira dane« dolar? Dolar vlada nemške borze, javna Iu zasebna podjetja, vodi gospodarstvo v hotelih, restavracijah in gostilnah, animira gledališče in kabaret. Skratka, dolar je gospodar Nemčije, morda je pred njim trikrat ničla, on Američan, pa visok gospod: kdor ga ima v žepu, ie ponosen nanj in se peča samo z borzno špekulacijo, Nemci so očividno pozabili na čase pred vejno. Obenem z marko je v Nemčiji padlo še marsikaj, o čemur se .je pred leti in morda celo pred enim letom dalo misliti, da stoji trdno za veke. Nemčija je postala tišja, čudovito, neverjetno tiha. Depresija prevladuje. Marke ni več, sedaj gospodari dolar. Cel nemški sever živi in životari pod mučnim vtisom te krvave resnice. No tako bavarski jug. Bavarci so še vedno ljudje stare orijentacije in menda ga ni za nje bolj maščevanja željnega dne v letu, nego je dan republikanske proslave na jes«>n. O revoluciji z Bavarci sploh ne smeš govoriti, kajti če le zineš o nji tedaj je «die bairi-sche GemtitliclikeiU brž pri kraju in ti si v nevarnosti, da boš žigosan za germanofobskega agenta in da izgineš preko meje po najkrajši in nečastni poti. Zanimivo je v ostalem nemško življenje sploh. To življenje je dvostroko, ima svoje notranje lice in zunanje na-ličje. Ako obiščeš nemškega privatnika, industrijalca, financirja, ali če stopiš v kak javen lokal, boš našel povsod spomine na stare čase. Viljem Hohenzollernski, cesarica Avgusta, kronprinc in njegova žena vise še po- vsod na stenah. Maršal Hindonbnrg ni izgubil na popularnosti ni malo. Njegove oči so še vedno tako srdite, kakor med vojno, ko jo mesaril na Ma zurskih jezerih rusko gmajno. Cest. ulic in trgov s cesarjevim imenom je v vsakem nemškem mestu in mestecu nekaj. Sploh se zdi, da je republika le bolj iluzorno dejstvo Toda navzlic, vsemu temu vlada dolar. Nemška marka jo prišla ofc veljavo; g. Flugo Stin nes zaleže več nego vsi dosedanji ka blneti z Ebertovim republikanizmom Značilno je daljo nemško stališče napram inozemstvu: Angleži se ne presojajo več po fanatičnem izreku »Gott strafe England«, nego po gospo darski sliki, politični preudarnosti rn kolemijalni prebrisanosti. V urah brit kosti ko govori v pariškem parlameii-tu ali senatu Raymond Poinearč, po »tanejo Nemci napram Angležem ceh sentimentalni, imenujuč jih svoje edine dobrotnike. Današnja Nemčija st da označiti z besedami: »Deutschlanr in Not«. Ta stiska je vsestranska: dn šovna in gmotna. To se izraža ua polju gospodarstva, politiko in kulture. Položaj sodobno Nemčije poznaj' očividno najboljše borzijanci. V Berli nu Jih bo kmalu menda toliko kot pre bivalcev. Saj je celo prestolica Nem čije pravzaprav eno samo gnezdo spe kulacije, goljufijo in izkoriščanja. Imel sem priliko videti osebo, ki je izročili nekemu berlinskemu hotelirju okolu sto dolarjev v zameno. Hotelir obljubi, da bo denar zamenjal po najboljšem tečaju tekom treh dni. Oseba čaka tr; Ani, čaka šest dni, devet in dvanajs-t in petnajst dni. Denarja od nikoder Dolar se je medtem povspel od 80 n.i ItiO tisoč mark in je zopet padel n,< 104 tisoče. Na ponovna urgence je ne srečna žrtev izprevidela, komu je pri Opera v Ljubljani Operna sezona 1922/23 sc je začela B. oktobra in se zaključila 20. junija. Bilo je 185 opernih predstav, 3 baletni večeri (Kratinova in Bizjakova ter ba« letna šola) in 1 koncert. Uprizorjene so bile opere: Novitete: Domača: A. Foerster: Gorenjski slav« Jek (dirigent Jeraj) 19 krat. (Štejemo jo k novitetam, ker je bila nanovo prire« jena.) Tuje: Smetana: Tajnost (dirigent Ba« latka) (7 krat), Janaček: Jenufa (dirig. Matačič) (13 krat), Boito: Mcfistofelcs (dirig. in režiser Rukavina) (13 krat), Dvofak: Vrag in Katra (dirig. Balatka) (9 krat). Reprize: Nanovo študirane In uprizorjene: Zaje: Zrinjskl (dirig. Matačič) (6 krat), Rossini: Brivec seviljski (dirig. Nefat) (13 krat), D'Albert: Nižava (di» rig. Matačič) (14 krat), Wcber: Caro« Strelec (dirig. Matačič) (9 krat), Hum« perdinek: Janko in Metka (dirig. Jecaj) GO krat). Ponavljane iz prejšnjih sezon: Smetana: Prodana nevesta (dirig. Ba« tatka) (11), Puccini: Triptih (dirig. In režiser Rukavina) (7), Puccini: Tosca (dirig. in režiser Rukavina) (9), Puccini: Madama Butterfly (dirigirala Rukavina In Matačič) (10)," Verdi: Rigolettb (di. rlgcnt Nefat) (7), Delibes: Lnkmč (di. rig. Nefat) (6), Chnrpenticr: Luiza (di« rieent in režiser Rukavina) (4). Bizet: Carmen (dirig. Matačič) (11), Cajkov« skij: Onjegin (dirig. Rukavina) (7 krat). Skupaj: 1 slovenska, 1 hrvatska, 1 ru« ska, 4 češke, 3 francoske, 3 nemške in 6 italijanskih.... 19 oper. Proti 12 tu> jim operam s 100 predstavami stoji 7 slovanskih oper s 85 predstavami Uprava je obetala, da «bo gojila v prvi vrsti seveda domača in slovanska dela»; zato smo pričakovali, da se upri« zori ponovno ali prvič kako Savinovo ali Parmovo delo (jubilej tega zaslužne« ga skladatelja se je prezrl) ter poleg hrvatskih oper tudi kaka ruska in poljska novost. Izbera v čeških novitetah ni bila srečna, in sta »Taj« nost» in »Vrag in Katra« trpela ne le zaradi slabega libretta, nego tudi zara« di nedostatne zasedbe partij. V vsakem pogledu pa je uspela »Jcnufa«. Tudi glede tujih novitet in repriz bi si želeli rigoroznejše izbere, zlasti pa več resničnih in modernih novosti. Italijanska, francoska ln tudi nemška operna literatura je producirala v zad> njem desetletju velika dela, ki bi živeje zanimala in brez dvoma vplivala na do« mačo tvornost. Vedno istega jedilnega lista, čeprav z novo opremo ali zasedbo, se človek do zoprnosti preobjč. Razen Je« nufo nismo v minuli sezoni resnično slišali nobene nove opere, ki bi bila bistveno in notranje nova. Rcprczenta« tiven pa je bil 55Ictni «Mcfistofeles». Prejšnje sezone so nam prinesle ope« tovano novega Massencta, Muscrgskc« l!a. Rimskega Korsakovn, D'Albcrta, Churpcntiera. Pucciniia in \Vcinfiartncr« ja. Manon, Jongleur, ThaTs, Vaška šola, Boris Godunov, Triptih in luiza so bi« le novitete, ki so dajale sezonam blesk in odločno modem značaj. In v tem oziru moramo samo napredovati Niti gostje nam niso prinesli nič novega ter so nastopali v do sita prepe« tem repertoarju. Posebno velike umet« niške uspehe je dosegla ga. Ada Polja« kova; medleje je absolviral svoje nasto« po slovenski tenor g. Jos. Rijavec, ki je bil zares na višini v »Tosci«; za« radi nastopa v obrabljeni »Carmen« je poteklo brez zanimanja gostovanje tem« peramentne zagrebške mezzosopranist« ke gdč. M. Pospišilove in zagrebške kolo« raturke ge, VesdbPola v «Lakmd» in «Rigolettu»; ugajala je gdč. Hana Pir« kova, ki je pela Marto in Tosco, v «Ni« žavi«. Gostovanjo ge. Bourago v partiji Butterflv, ki sta jo sijajno prepcli in preigrali ga. Ada Poljakova in gdc. R. Thaierjeva, se ni posrečilo. Največkrat je nastopala kot gost domača koloratur« ka blestečega organa ln odlične pevske tehnike ga. Lovšetova (menda 52 krat). Lovšctova je pela Lakmč, Gildo, Rozi« no. Minko in Anko. Tekom sezone je posebno zanimal no« vi ruski bariton g. Balaban, ki ie hkratu iako dober igralec. Njegovi Escamillo, Rigoletto, Scarpia, Figaro in Onjegin so bile kreacije, ki ostanejo v spominu. Veliki uspehi bi se mu še cnatno stop« n jevali, ako bi bil pel slovenski. Ako g. venskega teksta nauče Poljaki in Čehi, sc ga nauči tudi mlad Rus. Ako pa g. Balaban odide z našega odra, kar bi ze« lo obžalovali, mu treba najti vrednega naslednika. Gg. Levar in Cvcjič, ne mo« reta zmagovati vsega repertoarja, če« prav se tudi Cvcjič vidno razvija kot pevec in igralec. Odlično reprezentativno pevko ima« mo v gospej mezzosopranistki Thierry« Kavčnikovi. Tudi ona še vedno raste! Obžalujemo, da poje primeroma malo in odlaga celo že naštudirane partije. Pela je Rozo, cerkovnico Burjo, kneginjo (Puccini), Carmen, kneginjo (Dvofak) in Evo (Zaje). Tudi v epizodnih partijah se izkaže pravi umetnik, kakor vidimo to pri g. Betettu. G. Betetto, res?n umetnik najvišje glasovne in igralske kulture, ki pili in gladi neumorno na vsakem tonu in na vsaki gesli, je pel taktično dve zares ve« liki partiji: Nilakantha in Kecala, ter dve večji: Basilia In očeta v «Nižavi»; vse ostale partije so manjše ali cclo majhno: Gretnin, eremit, ccrkovnik, Sparafucile, Tomaž In Marbuel. A vselej je bil praznik, kadarkoli je Betetto na« stopil. Zal, da se njegov organ šc ni aklimatizira! In ga naše neprestane vre« menske izpremembe ovira io v udejstvo« vanju tako, kakor si sam želi. V tem oziru je srečneiši severnjak, poljski rojak basist gosp. H. Zathcy, kl jc pač žc z doma vajen megla, mrazov, vetrov ln deževja. Tako sta se naša basso cantante in basso drammatico za sezono prav ugodno popnlnjevala. G. Zathev ie izvrstno kreiral ogromno in v vsakem oziru težko oartijo Mcfisto« fela, Gasparja v Čarostrelcu in Bonifi-ca v Tajnosti; vrhu tega je pel opetc vano Kecala, Nilakantha, Sparafucila in Gremina. Ker imamo v g. Zupanu še tretjeg-basista velike, zlasti igralske sposobno sti in mnogovrstne uporabnosti, je bo« sovska stroka v uaši open prav vrle oskrbljena. G. Zupan je pevec posebn' vztrajnosti ter je menda naBtopil me. solisti največkrat. Med solistkami je bila vedno posebnr zaposlena gdč. R. Thaierjeva. Pela jt najpestrejši repertoar in dokazala Izred no produktivnost v svojih kreacijah Kot Giorgette v Triptihu, Helena v Mefistofelu, Blažcnka v Tajnosti, Marta v Nižavi, Katra v Dvofakovi komii ni operi, kot Metka v pravljici, kot Bu ttcrfly in končno kot Jelena v Zrini-skem je podala celo skalo najrazličnei ših karakterjev. Gdč. Zd. Zikova, ki uživa kot odličn 1 simpatična pevka in ljubezniva igralk' rastočo popularnost, ie z najlepšim uspehom kreirala dve veliki novi pai tiji: Margareto (Boito) in Tatjano (čai> kovskij); opetovano pa ic nastopala tudi kot izvTstna Tosca, Antfelika ln Lui za. Njena domena ie tragična. Kot M. renka jc nadomeščala bolno go. Lewaiv dowsko, ki je prav dobro pela Jenufo in Agato. Izmed ostalih solistk omenjam, še marlijivi mezzosopranistki velike uporabnosti, prijetno, rntinirano pevko go. Rcwiczcvo, ki je dofira igralka in ' dč. Sflligojevo, nadarjeno začetnico ic nih sredstev. Bla v roko. Zadeve z inozemsko valuto so v Nemčiji hud9 in delikatno. Kdor ima tuj denar, naj ga skrbno čuva ne le prod berlinskimi tatovi, katerih mrgoli kamor pogledaš, nego tudi pred borzijanci. Špekulanti so pre-vejani do mozga ln te znajo iikanitl bolj kakor utegneš misliti. Inozemci so v Nem&lji predmet iz tarnanja. Kjerkoli prenočig, plačaš sobo 80 do 120 odstotkov dražje; v trgovinah se morda žo potuhneš, ako si v kraju znan in so ti jezik nikdar ne zaplete. Drugače pa je joj! Težko je prevarati onega ki sam živi od preva^ re drugih. In današnja nemška dežela ie zarod in cvet te vrste ljudi. Zalo se ji tudi godi tako, da je od minute do minute izpostavljena opasnostini meščanske vojne, katero bodo, ako pojde le še malo časa tako naprej, morale izzvati socijalne krize. Za drugačen izhod skoro ni izgledov. Ali pridete v Nemčijo z dolarji v ftpu? Prosim izvolite! Za poldragi dolar se vozite 24 ur z brzovlakom v drugem razredu. Za poldrugi dolar izvrstno zajt-rkujeto, kosite, večerjate in se sijajno naspite. Za dolarje je naprodaj vse. Berlin, borza in borzijanci, nemška železnica in težka industrija, nemška politika in kultura. Kmalu se lahko poreče, da v Nemčiji ni več nemškega duha! «Es war einmaJ.» Prihaja čas dolarskega duha, čas spomi-aov na kajzerja, Hindenburga, debelo fierto in nemško marko. Kdo lahko .•omaga Evropi? se vprašuje Nemec. Nihče drugi nego Amerika. Naj torej f.ivijo dolarji! Nemčija je zarije na prodaj od severa do juga. od vzhoda do zahoda, od monarhije do republike. 8. K. Čudeži telefona Ko le Graham Bell Izumil telefon In pozneje mikrofon, le strmel velik del 3oveštva. Večji njegov del niti verjeti nI mogel, da bi bilo mogoče, kar se |e poročalo. Da bi se mogel Človek po aparatu pogovarjati z drugim človekom, ki sedi na tisoče kilometrov oddaljen, to se ie smatralo za amerlkanskl blel. Danes it ve večina človeštva, da je dozdevni čudež resnica. Mikrofon posreduie pogovore Jasno ln razločno; govor ohrani zelo vse značilnosti posameznega Indl-vidua In prijatelj spozna po glasu prijatelja, znanec znanca. Teleton Je po svoji vrednosti hi točnosti daleč presegel ne-Suvene koristi telegrafa. Brez telefona u danes življenja, modernega in do vitka razvitega, ne moremo niti več mi-lUtL Seveda v Evropi še nismo na višku. Viarsikdo se še Uuto jezi nad nedostatkl. telefonskih zvez ln telefonskih aparatov. V primeri z Ameriko vladajo v EvtopI še takorekoč vaške razmere, in menda baš v naših krajih smo še daleč za ame-rikanskim idealom. V Ameriki Je ne Ie že v vsaki hiši, nego tudi malone že pri vsakem stanovanju telefon. A ne le po mestih, nego tudi po najmanjših krajih io telefon pristopen vsakomur. Pa tudi zveze ln aparati so v Ameriki vzorni. V Ameriki imajo aparate, s katerimi arenašajo cele koncerte, predstave in ?ovore, kamorkoli hočejo. Ogromna skupščina lahko posluša govornika, ki govori nekai tisoč km daleč, ter razume vsako besedo. Pred usti govornika, nekako pol metra pred njim, stoji aparat, ki prenaša povsem jasno in individualno ves govor tako, da ga vsak sliši. Ako govori n. pr. amerlkanskl predsednik, ga lahko poslušajo ljudje daleč naokoli po državi in sicer vsi obenem. 5 prenašanjem opernih predstav niti v Ameriki še niso dospeli do popolnosti, a bližajo se JI vsekakor. Kmalu bodo iahko poslušali koncerte po telefonu obenem v raznih mestih. Tudi v Budimpešti so že poskušali s tem Izumom, ki se Je posrečil le deloma. Ravnateljstvo dunajske državne opere ima aparat, ki podaja prav dobro predstavo na odru ta ko da se sliši pevce in orkester, kakor | bi bil poslušalec v prvi vrsti parterja. Za letošnji dunajski veleseiem pa se obetajo Dunaju prvič vsi Izumi muzlkal-| nega telefona in mogoče bo tudi govornika poslušati hkratu po dvoranah v raz. nih okrajih. Športni vestmk Ljubljanska Ilirija v Beogradu B. S. K. : Ilirija 3 : 0 (2 : 0). Ilirija je drugi dan nastopila proti B. S. K. v deloma spremenjeni postavi In položila vso silo v obrambo, dočlm |e napadalna vrsta nastopila zelo šibka. Igra je potekla v lahni premoči B. S. K. ki pa ni zaslužil tolike zmage. Vratar ln obramba Ilirije so deloma zadovoljili, napad pa je bil — posebno na levi z Do-llnarjem in Pevalekom II. — docela iz forme In nI mogel do Izraza. Oba dni se le odlikoval branilec Pretnar, ki Je rešil mnogo opasnih situacij. Beograjsko moštvo v celoti nI nadkriljevalo LJubljan čanov In mora pripisati svoje uspehe več ali manj srečnim slučajem. Dober Je bil mali vratar, srednji krilec hi leva zveza. Igrali so požrtvovalno, toda nudili eno najslabših tekem, kar lih ie igrala Ilirija z njimi. Mnogo krivde na lenem tempu In mi-zerni igri nosi sodnik, ki je s svojo neodločnostjo (offslde pravila so mu povsem nejasna) in počasnostjo napravil sliko še revnejšo. — Pred tekmo le pred sednik D S. K. dr. Radojiovlč pozdravil v kratkih besedah Ilirijo, na kar mu Je v Imenu Ilirije Izročil g. Betetto okusno izdelano klubovo zastavico. Tekmi Je prisostvovalo okoli 2500 gledalcev. Zvečer se le vršil v hotelu «SlaviJa» oll-clelnl banket, na katerem so bili izmenjani bratski pozdravi. Ob 11. zvečer Je Ilirija zapustila prestollco in se vrnila s praškim brzovlakom domov. K rezultatu sobotne tekme Jugoslavija : Ilirija, ki Je končala 5 : 3 (1 : 1) bi bilo še omeniti, da Je Ilirija do prve tretjine drugega polčasa vzdržala sijajno In le nudila eno najlepših Iger. Iz moštva so ugajali posebno Pretnar, srednji krilec Zupančič II (ki Je vojak v Beogradu), Lado kot levi krilec ln desna stran napada. Najelektnejši gol vsega dne Je tolkel Učak iz 25 m neubranljivo v desni kot. V levi zvezi se ie ponesrečil poskus s Polačkom, ki Je Izrazit branilec po Igri in postavi. Jugoslavlla Je pokazala s svollm! mladimi močtri krasno Igro ln svoio zmago zaslužila. Krilska vrsta je delala eksaktno. Obramba z Malenčlčem v golu le bila vredna svoje napadalne vrste in ima gotovo del zasluge, da se Izgledi (Ilirija Je že vodila z 2 : 1!) niso oblstinill. Igra Je bila vseskozi fair. Sodnik g. Bergwald Je sodil dobro. (V toliko moramo popraviti naše nedeljsko poročilo.) Tekmo Je poselilo okoli 2000 ljudi. Zanimanje za nastop Slovencev Je bilo splošno. Istočasno z nogometnim moštvom Je bila v Beogradu tudi rokometna skupina Ilirije. Sobotna tekma proti S. K. Jugoslaviji Je končala za Beograjčanke z 8 : 1 in ne z 9 : 1, kakor smo v nedeljo poročali. — V nedeljo so lllrijanke podlegle liazenl BSK. s 14 : 0. Igra Je potekla v popolni premoči domačink, ki so nadkriljevale Ilirijo v startu, kombinaciji, streljanju in posebno v kritju. V Iliriji Je zadovoliila edina vratarlca Cim-permanova, ki je z Izredno bravuro ob-1 ranila nebro) strelov. Na rezultat ie deloma vplivala tudi telesna premoč Beograjčank. 10-letnica S. K. »Slovana" v Ljubljani V nedeljo je S. K. Slovan proslavil desetletnico svojega obstoja z nogometno tekmo s S. K. Drava iz Varaždina, pri kateri so gostje zmagali s 3 : 1 (0 : 1). Zvečer je skupno s Češko Obec priredil veselico v. hotelu Tivoli, ki Je zelo dobro Izpadla. Popoldanska nogometna tekma nI bila obiskana, kakor bi s stališča športnega lubllela zaslužila. Tekma le bila prav dobra. Slovan je podlegel bolj vztrajnemu in bol| treniranemu moštvu S. K. Drave. Igral le zlasti v prvi polovici zelo požrtvovalno ter pokazal nekaj prav lepih kombinacij. Tudi pri gostih smo videli lepo Izvedene kombinacije. Vendar pa so se napadi z obeh strani razbili ob dobri obrambi obeh moštev. Tik pred odmorom le Slovan dosegel vodstvo, v drugem polčasu pa Je skoraj popolnoma odpovedal. Varaždlnd so pritisnili ter dosegli končno lepo zmago. V splošnem le ugajal srednji krilec Slovana, ki Je neumorno podpiral svojo napadalno vrsto, pri Dravi pa je bil dober obrambni trlo. Le krila so bila nezadostna. Tekmo Je dobro sodil g. Hus. Pred tekmo Je predsednik Slovana pozdravil varaždlnsko moštvo z lepim nagovorom ter mu v spomin poklonil lepo klubovo zastavico. Predsednik Drave se Je zahvalil Slovanu ter daroval Jubilantu srebrn lovorjev venec, ki Je razstavljen sedaj v trgovini Peko na Aleksandrovi cesti. Tudi Ilirija ni pozabila na svolega sodelavca pri začetku našega športnega gibanja. Podpredsednik Ilirije g. Slrcel Je v imenu svojega društva čestital Slovanu k desetletnici. V predtekml so JuniorJl Illrlle premagali rezervo Slovana s 3 : 2. dec) 3:51:46. Tretji neorik Ecttn flm- mergrun, Gradec) 3:51:50. Oba slovenska zmagovalca sta dobila v dar lepa pokala. V Ljubljano sta prispela včeraj popoldne, kjer so Ju pričakovali ljubljanski športniki ter Jima priredili lep sprejem. Čestitamo obema zmagovalcema, ki sta tako lepo zastopala naš kolesarski šport v tujini. Nedeljske nogometne tekme Zagreb: O priliki desetletnice zagrebške Sparte, se je zadnje dni vršilo več nogometnih tekem. Izidi so nastopni: Ilirija : Viktorija 3 : 2, Šparta : Ilirija 3 : 2 (1 : 1), Sparta : F. C. Freiburg 5 : 2 (2 : 2). V nedeljo Je Oradianskl igral z F. C. Freiburg ter dosegel zmago s 4 : 0 (4 : 0). Oradianskl Je bil zla- sti t prvi poMVict zeto doner. Duna): Nedeljske prvenstveni nogometne tekme so prinesle več nepričakovanih Izidov. WAF„ ki Je bil skoraj že obsojen, da pade v drugI razred, si Ja s sigurno zmago nad Wackrora zaslgu-ral svoj obstoj v prvem razredu. V nastopnem izidi: WAF. : Wacker 3 : n (1 : 0), Rapid : Vlenna 5 : 2 (1 : 1), Floridsdorfer : Slmmerlng 0 : 0, Rudolfs hllgel : Hakoah 1 : 0 (1 : 0)1 Admlra : Hertha 2 : 1 (1 : 0). Sportklub : WAC. 1 : 1 (0 : 0). Krlstlanlja: Dunajski Amateurjl gostujejo na Norveškem. Prvo svojo tekmo so Igrali s F. C. Trygg ter zmagali s 6 : 2. Tudi pri revanžnl tekmi so Du-najčanl zmagali s 3 : 1. Nadalje so premagali S. K. Lund z 2 : 0 In v Oellr celo z 8 : 0. Gospodarstvo Med naraščajem sta talentirani go« ipodični Korenjukova in Saksova. Tenorsko stroko imamo prav dobro jasedeno. G. Sowilski je junaški tenor velikega organa, ki se je razen z Don Josejem zlasti odlikoval kot Pedro (Ni« Java), Laca (Jcnufa) in Julij (Luiza); dober je bil kot Luigi (Plašč) in Soko> lovič (Zrinjski). Inteligentni pevec jc vedno prav temperamenten igralec; le izgovor mu je še težak, a vedno boljši. Od stopnje do stopnje se vzpenja g. Jimenc krasnega materijala in prisrčne igre. Mladi solist je zelo lepo kreiral naravnost riskantno težko partijo Fau« sta, bil prav dober Mario (Tosca), Maks (Carostrelec), Stevo (Jenufa), Franjo (Slavček), Janko (Prodana) in Sokolo« vič. Odlikujeta ga iskreno čustvo in vedno živahen nastop. Nadarjeni in ambiciozni g. Kovač pa ie pel največ tenorskih partij: Vit (Taj« nost), Gerald (Lakmč), Almaviva (Bri« vec), Pinkerton (Butterfly), Rinuccio 'Schichi), vojvoda (Rigoletto), Jurček 'Dvofak) ln Juranič (Zrinjski) dokazu« •ejo, da je g. Kovač močan steber naše ->pere, zelo potreben in poraben. Z red« ko samopožrtvovalnostjo prevzema ce« Io neugodne partije in da se nauči tudi velikih nalog v najkrajši dobi, je dej« stvo, ki ga ne smemo pozabiti. V na« stopanju si je pridobil elegantno goto« v ost in maskira se spretno in okusno. Te njegove vrline spoštuje vsaka upra« va in upoštevati jih me« tudi pevčeva opozicija. G. Levar je kreiral štiri nove partije: Sebat tirna. Fjgajra, Chansonctta ia Zrinjskega ter pel poleg konzula v Bu« tterfly še Schichija in Michela (Plašč). Njegova sijajna igra, vedno globoko premišljena, imponujoče realistična in dojmljivo čustvena, njegova lepa pojava in vzorna vokalizacija so prednosti, ki v izdatni meri pomagajo njegovemu šibkejšemu glasu do umetniških uspe« hov. Mož je sugestiven in v tem oziru nima enakega poleg sebe. Sicer pa se je v Zrinjskcm kazalo, da se mu glas zo» pet utrjuje in veča. G. Cvcjid ga je v dobi njegovega zelo častnega gostova« nja v drami zastopal prav hvalevred« no. V manjših Partijah so bili zanesljivi pevci gg. Mohorič, Zorman, Debevec in ; Rus. ' Izmed naraščaja so se odlikovali gg. Banovec, Pugelj in Bratuž. Razven »Gorenjskega Slavčka* In «Čarostrclca», ki ju je režiral g. Šest, treh oper, ki jih je režiral ravnatelj g. Rukavina, opere »Vrag in Katra«, ki jo jc režijal g. Debevec, Je vse ostale opere režiral g. V. Sevastljanov, O po« slednjem ne moremo reči, da se dviga v čemerkoli nad šablono; da pa bi bil moral režirati Zrinjskega kak Jugoslo-van, je opazil vsak znalcc opere ln na« 4e zgodovine. Da bi bilo treba orkester popolniti, smo že povedali. O baletu nI vredno govoriti; vplival je le uspavajoče. Končno pa moramo še s specljalnim priznanjem omeniti lepe dekoracije g. V. Skrušnega. V njem imamo mojstra, čtgar ne najmanj", zasluga Je, d« Je bila naša scena v drami in operi okusna in stilsko pravilna. Jf Avtomobilske dirke v Beogradu Srbski avto klub v Beogradu le priredil na dan 24. Junl|a pri Beogradu na svo Jem na novo zgrajenem dirkališču auto-mobllske In motoclklistične tekme, katerih so se udeležili športniki lz vse Jugoslavije. Zanimanje za dirke v Beogradu samem Je bilo velikansko, na dirkališče Je došlo okoli 10 tisoč gledalcev. Prisostvoval Je tudi kralj Aleksander z dvorom In mnogi ministri. Članske dirke na 75 km so se udeležili trije konkurenti. Zmagal ie Mllorad Sa-vič, blagajnik srbskega Auto-kluba, v 13: 5.1. Najzanimivejša Je bila motodkllstUna dirka na 25 km. Udeležilo se le le 13 konkurentov. Iz Slovenije so tekmovali gg. Rado Hribar in Viktor Barešlč. Splošno Je veljal kot favorit Barešlč, ki pa radi preutrujenosti po 36 urni vožnji z avtom lz Ljubljane v Beograd nI mogel doseči dobrega časa. Hribar na malem Indlanu |e lzprva vozil Izvrstno, kasneje pa Je radi slabega stanja proge v tempu okoli 85 km padel na nevarnem ovinku In s tem Izgubil vse šanse. Posrečilo se mu Je sicer še do konca prehiteti tri konkurente, toda do prvih ni mogel več dospeti. Zmagal pa je naš rojak g. R. Sot-ler na «Excelslor)u> v času 12:40, kar odgovarja povprečni hitrosti ca 100 km na uro. DrugI Je Jospel g. Nik >la Milo- j Jevlč iz Beograda in tretji g. Kramber-ger iz Gradca. O. Sotler je dospel na cilj kakih 30 m pred drugim. V Jugoslovanski dirki na 50 km Je zmagal g. Vladimir Svetič na «Alfa Romeo« dirkalnem vozu v času 29:40 (ca 97 km na uro!), drugi P. Rlkar iz Zagreba. Alfa Romeu le delal nekaj časa hude preglavice 90 konjski Mercedes g. VI. Iliča, pa je Izgubil zadnjo pnevmatiko in nato zaostal. Tudi zmagovalec Sve tlč je dokončal zadnja dva kroga samo s tremi pnevmatikami. V rekordni dirki na S km je zmagal g. Viktor Barešič Iz Ljubljane na Fordu v času 2:43, s člmur je postavil Jugoslo-venskl rekord z brzino nad 110 km na uro. Zmagovalci posameznih skupin so bili predstavljeni NJ. Vel. kralju, ki se Je ž njimi živahno razgovarjal, Mednarodna kolesarska dirka Gradec-Cmurek-Gradec Krasni uspehi slovenskih kolesarjev Kosmatina (S. K. Primorje) in Bara (Kolesarska Ilirija). Oraški kolesarski klub «Ausdauer» Je v nedeljo priredil veliko mednarodno dirko na progi Gradec-Cmurek-Gradec. Dirka bi se morala prvotno vršiti na progi Gradec-Maribor-Oradec, pa je bila vsled težkoč, zvezanih s prehodom meje, skrčena do Cmureka. V Gradcu je startalo 44 najboljših dirkačev Iz Jugoslavije In Avstrijo. Tudi naši slovenski kolesaril niso hoteli zamuditi prilike, da pokažejo zunanjemu svetu naš napredek tudi na tem polju športa. In pokazali so, da se morejo meriti z najboljšimi močmi inozemstva. Dirka je potekla brez pomembnejših incidentov. V Cmurek Je dospelo 30 dirkačev, na cill, ki Je bil v Puntieamu blizu Gradca pa 26. Dirkalo se je v dveh skupinah. Izidi so nastopni: Lahka skupina: 1. Franc Kosmatln (S. K. Primorje, Ljubljana) 3:23:23. 2. Pavel Koettl, Dunaj 3:23:24. 3. Josip Skra-bel «Ausdauer», Gradec 3:23:50. 4. Eme-rlch Hlllinger (Rennklub Miinchen) 3:23: 59. 5. Anton Welt (Leonlden, Dunal) 3:27:54.4. 6. Dragutln Cesarec (Sokol, Zagreb) 3:54:20. 7. Jura) Djukanovlč (Sokol, Zagreb) 3:41:21. Tudi v drugI skupini (teika kolesa) le zmagal Slovenec Rudolf Bar (kolesarska Illrila). s 3:41:55. DrugI Hans Nebel (Gra- Občni zbor Zadružne zveze v Celju V sredo, 27. m. m. se Je vršil v 'Celiu občni zbor Zadružne zveze. Zborovanje ie otvorll Zvezln oredsednlk g. dr. Božič, ki je pozdravil številno navzoče delegate ter med drugim omenil, da sc bo proslava 401etnlce celjske Zadružne zveze obhajala ob priliki občnega zbora Glavnega zadružnega saveza, ki se vrši letos v Celju. Nato Je prečltal dospele pozdrave raznih zadružnih zvez In zadrugarjev. Radi odsotnosti obolelega zvezlnega ravnatelja g. Lesnlčarja le prečltal poročilo o poslovanlu načelstva in nadzorstva kakor Zveze sploh v I. 1922. zvezln revizor. Poročilo povdarja, da so se tudi lani še občutile v našem gospodarstvu, posebno v zadružništvu, posledice, katere Je zapustila vojna. Med drugim omenja katastrofalne valutne spremembe, ln pomanjkanje denarja. Olede denarja, ki Je ostal v raznih založbah Izven države, Izvaja, da so vsi slovenski zavodi prizadeti z okroglo 70 milijoni kron, članice Zadružne zveze v Celju pa s tri in pol milijona kron. Po neuspešni akciji poljedelskega ministrstva za rešitev te zadeve Je meseca februarja pozvalo pravosodno ministrstvo zastopniko slovenskega zadružništva in drugih denarnih ter gospodarskih krogov v Beograd na konferenco, kjer se Jim le stavilo vprašanje, aH se zadovoljujejo z zamenjavo 100 starih za 20 Jugoslovanskih kron aH ne. Zastopniki s tem niso bili zadovoljni ln ]e končno po pogajanjih vlada dovolila ključ 100 : 32, glede odškodnine pa se Je Izgovorila na narodno skupščino, ki ima o tem sklepati. Pri tem le v glavnom ostalo do da-lcs. Olede razmerja zadružništva do državne uprave omenja, da le bil lani v finančni zakon sprejet § 262, ki oprošča zadruge pod gotovimi pogoji nekaterih davkov, taks in pristojbin. Gg. finančnemu delegatu dr. Savniku In zadružnemu nadzorniku Štibleriu se v tej zadevi izreka za njun trud zahvala. Poročilo se peča tudi z vojnimi posojili ki so najbrže Izgubljena, in z 20odsotni-mi priznanicaml, o katerih se ne ve, kaj se bo z njimi napravilo. Zadružna zveza v Cellu Je imela včlanjenih 35 primorskih zadrug, katerih naložbe so znašale ob preobratu 1,964.202 K. Kalila le že L 1919. zamenjala stare krone v lire v razmerju 100 : 60, vprašanje zamenjave inozemskih založb pa je pustila odprto. Po členu 32 santamarglie-ritskega sporazuma se regulira razmerje naše države napram Italiji glede konvencije starih kron na ta način, da stavi italijanska vlada 16 milijonov lir na razpolago naši vladi v svrho, da se oškodujejo prizadeti goriški zavodi. Po čudnih potih pa sta dosegli dve v Sloveniji in Trstu poslujoči banki, da se Je Izplačala kliub pravočasnemu protestu vsa vsota 16 milijonov lir le njima, a zadruge niso dobile ničesar. Izreka se zahvala Glavnemu zadružnemu savezu, ki Je šel zvezi na roko ln jI prisodil tudi 12.500 Din subvencije za revizije. Glavni zadružni savez Ima 12 zvez, ki so štele koncem 1. 1921. 4131 zadrug, od tega tri slovenske zveze s skupno 701 zadrugo. Od raznih akcij Saveza v prošlem letu omenja pretres načrta novega zadružnega zakona, ki |e delo zadružnega nadzornika Stlblerja, ln akcijo za ustanovitev osrednjega kreditnega zavoda, ki bi z državno pomočjo preskrboval zveze s krediti. Po podrobnejšem opisu delovanja Zadružne zveze v Celju omenja, da je zveza štela koncem 1. 1921. 145 članic, tekom 1. 1922. je pristopilo 17 članic, tako da Jih Je bilo koncem 1. 1922. 162. Denarni promet Je znažal v I. 1922. 600 mllllonov 688.468 kron, deleil so znašali koncem 1. 1922. 209.590 kron, vloge v tekočem računu 27,636.588.40 K, hranilne vloge na kn/lžtce 1,130.398.88 K, krediti v tekočem računu 23,728.502 K. Skupno z gotovino in poštno hranilnico le bilo ob novem letu 1923 razpoložljivega denarja 5,122.259.94 K. Rezerva za 1. 1922. znaša s čistim dobičkom vred 755.643.68 kron. V debati Je med drugim Izjavil minister n. r. g. dr. Knkovec, da po njegovih Izkušnjah, ki si Jih Je pridobil kot minister In poslanec, nI pričakovati kakršnegakoli Izplačila vojnih posojil, daslravno mora to Iz gospodarskega stališča obžalovati. Senžermenska pogodba namreč do pušča, da država reši zadevo, kakor hoče, In dr. Kukovec Je mišljenja, da se ne bi dobilo 10 odstot. poslancev, ki H glaso- vali za ugodno rešitev. Po debati se Je dal načelstvu absolu-torij. Sprejet Je bil tudi predlog, da so ves čisti dobiček prldene rezervnemu zakladu hi da se deleži za I. 1922. obrestu jejo po 6 odst. Pri slučajnostih Je prosil predsedniV za pismene nasvete glede proslave zve-zine 40tetnlce ter Je po zahvali za lep obisk zakliučil zborovanje. Tedenski tržni pregled ŽITNI TRG. Položaj se napram predhodnemu tednu nI znatnejše spremenil. Ceno so se nekoliko učvrstile, ker so bili dovozi radi slabega vremena manjši. V Vojvodini se Je tržila pšenica povprečno po 437 — 440 Din. TarStlca sa Je plačevala s predalne postaje do 275 Din, pariteta Zagreb tudi do 312.5 Din. Za turščlco se močno zanima Inozemstvo. Povpraševanje po ovsa zelo živahno; blago sc trži pariteta Zagreb po 340. Moka «0» pariteta Zagreb se plača 715 — 720 Din. Kupčija z moko mirna, na Izvoz nI misliti. Po otrobih skoro n!-kakega povpraševanja. Zato cene rapld-no padajo. ŽIVINSKI TRG. Dogonl so bili v siplo-šnem precejšnji, vendar ostaja živina nerazprodana. Izvozniki mani kupujejo Cene za kg žive teže na Hrvatskem: voli I. 12.5 — 15, II. 7.5 — 10, debele svinje 23 — 24, mesnate svlnle 21 — 23, teleta 13.75 — 16.25 Din. Cene v sosednih državah nazadujejo. TRO Z JAJCI. Prošli teden so se gibale cene za komad med 1 — 1.25 Din. Izvoz v Anglijo jc ponehal. Največ se ia Izvažalo v Švioo. V splošnem pa se opaža, da Je volja za nakupovanje v inozemstvu zelo slaba. TRO S KOZAMI IN USNJEM. Pomanjkanje surovih kož. V Zagrebu se tržijo: telečje kože po 37.5, težke kože po 25 — 28.75, lahke kože 18.75 — 22.5 Din brez soli za kg. Izvoza nI. Trgovina z usnjem stalno živa. Povpraševanje je po vseh vrstah usnja. Koncem tedna so se tržili v Zagrebu: kruponl 100 — 105 Din, inozemski 105 — 115, vache-pod-plati težki 73 — 75, lahki 60 — 70, llka-i ncc (Blankloder) težki 73 — 75, lahki 70, kravje usnje rujavo 100 — 110, črno 9fJ — 100, avernl 35 — 40, vratovi 45 — 55, bokskalll barvasti 40 — 50, črni 24 30, ševro po kakovosti 30 — 50 Oliv Cene v inozemstvu višje. — Znižanje cen sladkorju. Hrvatsko časopisje poroča, da je sindikat naših sladkornih tvornic prošli teden znatno znižal cene. Vzrok temu so velike neraz-prodane zaloge. Obenem pa se z znižanjem cen namerava doseči tudi znižanj« pretirano visokih cen sladkorne pese. = Krediti za male obrtnike pri Narodni banki? Beograjski listi poročajo: Narodna banka je sklenila dajati kredite do 5000 Din obrtnikom po predlogu obrt no komore, da na ta način pomaga siromašnim obrtnikom. Pogoji bodo zelo ugodni. Istotako dobe obrtno zadruge rečje kredite. Obrtna komora (beograjska) je že dobila nalogo, da Izdela tozadevni pravilnik. = Dohodki uprave državnih monopolov v mesecu marcu znašajo 148,151.000 dinarjev. = Svetovni kongres za mlekarstvo, na katerega je predsednik Zedinjenih držav povabil vso države, bo zboroval 2. in 3. oktobra v Newyorku, dno 4. « Phlladelphiji ln potem v Sirakuzl, kjer bo od 5. do 10. oktobra tudi narodna raz stava za mlekarstvo. Natančnejši spored kongresa je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Zlata pariteta v Avstriji znaša tffl 2. do & julija 14.400 Ka. — Likvidacija banke «Boliemta», Iz Prage poročajo, da je generalna skupščina »Bohetnio* sklenila likvidacijo. O lokupna izguba znaša 176.3 milijona E« Sitih kron. = Naraščanje obtoka bankovcev V Madžarski. Po zadnjem bančnem izkazu se je obtok bankovcev v Madžarski pO' večal za 9.6 milijarde na 188.6 milijard« madž. kron. — Poloni dveh velikih Italijanskih podjetij. Iz Rima poročijo, da sta usta* vili plačevanja Uvozna ln Izvozna ban« ka v Gonovi ter d. d. termalna kopali« šča v Acqui. Primanjkljaj obeh podjetij je baje ogromen. Pri obeh polomih sd znatno intereslrani Banca d'Italla ln Banco di Napoli. Borzna In tržna pcročUa ia «Domačimi v_e;-irai». F. Goian Gašpar in Jerica Cisto ln zgodnje jutro je bilo polno rosnih rož in srebrnih pesmi, ko sta potrkali na Gašparjevo okno dve deklici Prva je bila Majdonova Jerica, druga je bila jutranja zarja. «V stani, Gažpar, vstanl!* je zaklicala Jerica s svetlim glasom in njeni prsti so zapeli po zelenih polknicah. »Vstanl, Gašpar, vstani! Nedelja je danes, pojdeva skupaj k maši.. Počakala je nekoliko in se bistro r.a-zria v okno, rdeče zagrnjeno, in tale o sveža so bila njena lica, kot da iih je umlla z blnkofitno roso. Ali njena to-varižica, jutranja zarja, je bila poredne jŠa od nje. Poiskala je ozek presledek v polknicah, smuknila v izbo, poiskala posteljo in skočila GaSparju na lica, kjer »e je poigrala hudomušno in veselo. A Jerica je Se enkrat zapela r prsti In poklicala: «Ali ne slišiš, Gašpar? Binkoštna nedelja je danes, le brž pokoncu, ra-spane! Pojdeva v cerkev. Snočl te pa nI bilo ugnatL Ali slišiš?« «1, seveda te slišim! Kako bi te ne slišal ln ne spoznal svojega dekleta? Zakaj me budiš tako zgodaj, saj se meni ne mudi nikamor! Planina ml ne zbeži in jelen še Bpi. Ali Bi slišala? «0j, ti Gašpar, velik praznik je, menda vsaj ne misliš danes na lov?» je zadrhtela Jerica ln sklenila Toki. »Mislim, mislim. Uganila si. Na jelena, pojdem, na tistega, kl se hodi past na Rožno jaso. Kadar bo v cerkvi po- vzmgovanje, tjucrat, do poOUa moja puška In jelen bo prelil svojo kri.* Nekoliko zaspan je bil še Gašparjev glas in zdehalo se mu je. Postelja ie šumela, zato je Jerica uganila, da vstaja njen fant. »Oj, ali se ne bojiS greha? Velik praznik je, ln ti pojdeš na planino mesto k maši?* ♦Kakopak da pojdeml 2e zopet ti uganila. Zares si razumno dekle, Jerica! Kar rad te imam!* se je šalil Go-špar, odgrnil okno ln se zasmejal de-klotu, ves mlad ln zdrav. Njegova lica so bila pbrasla s rjavim žametom in zobje so se mu svetili. »Joj, jo j, kaj bo s teboj, Gašpar! Cisto gotovo boš pogubljen; že vem, da boš, ker si takšen ♦ ♦Joj, joj, Jerica, zdajle pa nisi uganila! Jerica ne bo pogubljena; jaz pa nočem drugam kakor ona. Na njeno naročje pojdem, a tam bo nebesa.« «All se ne bojlS greha, da tako govoriš? Molila bom zate, saj »e mi sml-liš.> ♦To pa lahko storiš, čisto nič ti ne branim. Na jelena te pa povabim že naprej. Res se zdaj še v gori pase, ali jutri bo že v moji skledi. Kadar se boš trkala na prsi. takrat se spomni ln reci: ♦Aha, zdajle jo GašpaT ustrelil jelena.* No, no, kaj se pa braniš?* Hotel je objeti deklo, a ker Be mu ni posrečilo popolnoma, jo je jozno in pošteno vščipnil v polni podbradek. ♦Kar jezna sem nate, ker si takšen, In ne vem, ali bl te še imela rada.* ♦Tistega pa ne, da bi name pozabila, ki znaš tako lepo spati pri meni!* ♦Tiho bodi, saj gTem zato danes k spovedi. ObltuDHa eem te.* «0e gre« k spovedi, re le »povej, a ne zato, ker si bila pri meni, temveč zato, ker si bila Bamo trikrat, kar se zdi meni velik, velik greh.* ♦Ni8 veS te ne maram poslušati! Ako hočeš na vsak način v pekel, pa pojdi, a mene pusti pri miru! Ze zvoni; ako hočeš z menoj, se napravi!* ♦Jerica, na konec sveta grom s teboj, samo danes ne v oerkev. Na planine grem, ln če pride ma.ša za menoj, bom pri njej, a drugače se danes, na binkoštno nedeljo, ne vidiva, Le povej ji, Jerica!* ♦Sedaj se pa še norčuješ Iz svotih stvari! Da bi te vsaj Bog ne slišal!* ♦Stopi k meni v kamrico, preden se ločiva.* ♦Danes? Ko pojdom k obhajilu? Ti si res izkušnjava! Grem in huda sem nate.* ♦Samo na lepo besedo pridi! * je klical Gašpar za dekletom, kl je šlo naglo po cesti. »In Se ♦adljo* ml ne rečeš? Oj, ti hudobno dekle!* In žvižgajo veselo pesmico, se je hitel Gašpar napravljat. Odrezal si je pol hleba Kruha, se opasal bi vzel puško na ramo. StopU je lz hiše, »počit in svež. Oglodal se je za dekletom, kl je hitelo proti beli cerkvi kakor golobica v svoj golobnjak ln skoraj mu je bilo žal, da ni šel ž njo, A hipoma ga je objela druga misel. Pogled mu jo splaval na planine ln tedaj se je ves zavzel, stisnil je krepkeje puško ln se obrnil z dvijlm veseljem proti goram, kl so se zadivljene kopale v jutranji zarji, kazale globoke zaseke ln brazde, vencane e madno m biserno arouo m opasane t zelenim pasom ter z višnjevim plaščem na širokih ramenih. ■Zavriskal je Gašpar srčno in veselo ln njegovi koraki so zveneli krepko po cesti sredi mlade, sočne pokrajine, vse obrasle z vrbami in jelšami ter s pisanimi mejami, ki so se zdele kakor žl-vordečl prti. Z njiv, na levi strani jo dišala turška detelja ln zdaleč ie bilo videti, kakor bl se lila žareča kri ]>o razorih in bl jo hodile pit čobele, kl eo se trumoma zgrnjale na sladko pašo. Jutro je dihalo mladost. Bilo je sveže ln bistro in lahkih nog so je sprehajalo po lokah ln dobravah, |vo rosi in '.it 1 budilo je škrjančke ln plavalo z ni: vo pesmijo po jasnem nebu med ! ml ln kot sneg se topečiml oblaki; korakalo ie z Gašparjem poskočno in razposajeno ter hitelo lahnih stonlnj v božjo hišo z Jerico, ki so ji uhajale misli k zalemu fantu, ki gre na lov ln noče ž njo k maši. Zavriskal je Gašpar, in že se mu je oglasila zelena gora. Skalnate stene so dale odmev ln vse je grmelo v pečinah ln brezdnlh. Od cerkvo je prišel k njemu glas zvona, tiho in lepo zveneče, kakor da se jo nabral v čistem ln jasnem jutru bistrino in zdravja. Gašpar se je obrnil, in že ni bilo videti cerkve, skrila se je 7a vas ln polje, utonila je v dalji in izginila v mehki, bledi meglici, ki jo je izvabilo solnce lz rosnih njiv in travnikov. Zvonilo Je skupaj. Zato je vedel Gašpar, da se začne zdaj maša. Pomislil je na Jerico ln bilo mu je sladko ln prijetno: ♦Pred zlatim oltarjem se me spominja ta moli zame.* Pok se je spustila naVKreoer po pes* ku ln rjavi ilovici, v katero so bil« izkopano globoke kotanje od zadnjih hudournikov. Da mu ni bilo dolgčas^ je mislil Gažpar na svoje deklo ln hn-J do mu je bilo, tla jo je razlalil zjutrajj Videl jo je, kako jo stala pod njegtv! vlm oknom, presenečena ln žalostna iti zdaj bi bil rad slišal vsaj glas zvona* kl ga tudi ona sliši, ali bil je že predaleč v planini in božH pozdrav ni mo-. gel do njega. Videl bi bil rad duhovnika pred oltarjem ln slišal njegovii petjo in rad bl dihal sladki vonj kadila. A takoj je premagal misli, jezen sam nase, ln zaklel je hrabro in predrzno; 'Vraga! Nič me ne brigata ne maša, ne duhovnik. Tudi Jerica mi mora ir. glave, drugače zbogom jelen!* Stopal je više nad grmovjem pod visokimi in temnimi bori iu mecesni. Ponosno je že stalo solnce na jasnem nebu, ko je prišel Iz gozda na Rožno jaso. Ozrl se je okoli seb« po beli in mo dri in rumeni planini, mlskoma ln r. lovsko strastjo mu je zletelo oko na vzgor proti vrhu, kl se je razprostiraj, vos bleščeč v solncn, ln zagledal je nad seboj na robu planine jelena, vsega obdanega od plamenov. — Z maš-nim plaščem je bil ogrnlan ln med rogovi se mu jo svetil zlat kellh. Zasijale so gore in zableščalo se jn solncu pred Čudovito žarko svetlobo, ki je planila in se razletela na vsa ob zorja. Oslejielo bi bilo skoro zlato oko na nebu, zakaj planina je gorela v vseh zvezdah. (Konec prlh.) Objave X Mata ndušnlca ta, pok. g. Alojzijem Poljan eem, ravnateljem prisilne delavnice v pok., se bo brala v sredo dno '4. Julija ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. X Maturantje Iz leta 1913 drl višje realke v LJubljani se snidejo dne 14. julija k obletnici; kraj ln natančnejša pojasnila da gospod Spindler, uradnik ravnateljstva južne železnice, oddelek 5/1 V. » LjubljanL X Moška In ženska podružnica Clrll-Metodove družbe v Sp, Šiški priredi v proslavo praznika jugoslovanskih apostolov bratov Cirila in Metoda dne 4. Julija 1928 v Kozlov! dolinci (šiš. gozdu nad cerkvijo) kres. Sodeluje tamburaški Zbor »Bratstva*, Siš. kvartet, kros, bengalična luč itd. V dveh šotorih se bo prodajalo vino, pivo, slaščice in jestvi-lve. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosto voljni prispevki. Vsi, ki čutite potrebo C. M. družb, kateri je namenjen čisti dobiček te prireditve poselit« to proslavo, ld obeta biti tudi obenem jako zabavna. X Mladinsko izobraževalno društvo »Enakost« v LjubljanL V torek dne 26. junija se je vršil v Ljubljani sestanek ♦Enakosti* v Narodnem domu. Društvo !ma namen izobraževati mladino, predvsem z gojenjem petja, glasbo, dramatičnih tečajev itd. V pripravljalni odbor so biH izvoljeni gg. Fr. Zupane, L. Sitar, St. Diotrfjančič, Ivan Sedlar, Jos. Ha-mer, Ivo Pavšek in Franc Ceč. Člani se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v tajništvu 'Enakosti*, Narodni dom, I. nadstr. Mladeniči, ki ima jo veselje do petja, glasbe, dramatike, športa itd. in so pripravljeni tudi sodelovati, naj se čimprej priglase. Širša seja se vrši v pondeijek dno 2. julija ob 8. uri zvečer v tajništvu »Enakosti*, Na rodni dom v Ljubljani. X Za Sokolskl dom v Trbovljah so darovali: Firma Dukič in drug 1000 Din, Nag lav Ivana 100 Din, Uranič Josip 100 Din, Gorjup Juro 100 Din, Plevčak Jože 250 Din, Ternovio Franc 125 Din, Na-glav Jnro 50 Din, Štrovs Alojz 100 dinarjev, Purkart Franc 50 Din, Noimeno-vanl 50 Din, Tarokisti v gostilni Dreo 75 Din, na odborovi seji dne 10. maja 1923 250 Din. Skupaj 2250 Din, Vsem darovalcem bratska hvala! X Gasilna društva — Pozor! Po na-dvetu »Jugoslovanske gasilske zveze Lju bljana* imam v zalogi krasno Izdelane gasilsko diplome ter gasilske razglednici«. Diplome so v peterobarvnem tisku, pripravne za vsakovrstna odlikovanja za slušnih gasilcev ter častnih članov. Razglednico so Izdelane v šaljivem tonu, pripravne posebno za šaljivo pošto na gasilskih veselicah. Polog tega bi pa, ako bi bilo dovolj naročil, založil gasilske napisne ploščice, katere so predpisa,ne po gasilskem vežbovniku btr. 27 ter jih nosi vsak član na le vi strani prB, namesto napisnih trakov. Društva, katera se interesirajo za eno ali drugo stvar se naprošajo, da pišejo na naslov, kjer dobe vsa tozadevna pojasnila brezplačno ter poštnine prosto. Se priporoča: Herman Zupan, knjigovez, Ljubljana, Tr žaška cesta 24. X Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani bo obhajalo 25 letnico nastanka naselbine dne 15. julija 1923 v največjem sijaju po celi dolini. Na pro-slavni predvečer mirozov s podoknico županu in predsedniku olepšev. društva z bakljado in splošno razsvetljavo, v nedeljo budnica, ob 8. uri slavnostna daritev v okrašeni domači kapeli in s prepovedjo pred taisto, popoldne slavnostno zborovanje, a ob 3. uri začne so zgodovinski IV. Rožnodolski velesejem, kakršnega fe ni videl svet ter je zajamčeno. da prekosi vse dosedanje društveno nabave, katoro bodojo nudile izvirne še »in«r unrizorjene točke. X Izvrševalnl akcijski odbor (ožji) državnih nameščence r, železničarjev ln upokojencev Ima danes v torek dne 8. julija ob 19. nri 80 minut sejo v Gradišču 7. — Akcijski odbor. X Tombola Sokola v Trbovljah ae vrši dne 15. julija ob 15. uri. Domača in sosedna društva prosimo, naj ta dan nimajo nikakih prireditev. — Odsek. X Izjava. Podpisani izjavljam, da sem odložil funkcijo v osrodnjem izvr-ševalnom odboru narodno-socialistične mladine in predsedniško mesto njene krajevne organizacije (»Bratstva* v Mostah) in sem Izstopil lz političnega življenja. — Ivan Sedlar m. p. X Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani naznanja p. n. članom, da se vrši XXII. redni občni zbor danes, v torek ob 8. url zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17, 1. nadstr. z običajnim dnevnim redom. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. X Vsem planincem sporočamo, da jo koča na Veliki Planini otvorjena in dobro oskrbovana. Pot do koče je nanovo markirana po Kamniški podružnici SPD. X Vpisovanje za otroško Igrišče v Ljubljani (telesno kulturno društvo »Ate na*) so vrši v sredo in v četrtek dne 4. in 5. julija od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Športne zvezo, Narodni dom, I. nadstr., levo. Mesečnlna za otroke 10 Din. Otroke »e pošilja na igrišče od 10. julija dalje lahko brez nadzorstva, ker prevzame Isto priljubljena vrtnarioa gdč. Ebrova. X Razpisani mesti v sodni sluibL Pri deželnem sodišču v Ljubljani je razpisano mesto podpredsednika v 6. činovnam razredu, pri okrožnem sodišču v Maribora pa mesto višjega deželnosodnega svetnika tudi v 6. činovnem razredu. x Prt deželnem sodišču v Ljubljani se bodo prodajale v porotni dvorani dne 6. julija 1928 ob 9. uri razne stare puške (primerne za lovske čuvaje) ln samo-lcresL X Našla ae Je v Ljubljani na Miklošičevi costi pumpa za kolesa. Dobi se v špediciji »Grom* — Hotel Štrukelj. X Izgubila aa je na postaji Preserje pred odhodom zadnjega večernega vlaka darnska listnica z večjo vsoto donar-ja in sokolsko izkaznico na ime Mila Permo. Odda naj se proti nagradi pri vratarju Ljubljanske kreditne banke. X Dotičnl, ki si jo prisvojil v Ljubljani v Janez Trdinovi ulici št. 2 košaro z obleko ln žepno uro, naj Isto v teku 3 dni vrne, sicer se bo proti njomu sod-nijslco postopalo, ker je poznan. AVTO 2817 štirisedežen, v popolnoma dobrem stanju, se ceno proda. Poizve se v upr. »Jutra*. PRODA SE: Zbirka kitajskih hišnih predmetov, kakor: velike in male vezene svilnata preproge, vaze, japonske sliko na svili In starinske ter različno. Proda sc Bkupnoi eventualno posamezno. Dalje zlata stara francoska žepna ura z godbo. Pismena vprašanja resnih Interesentov z znamko za odgovor nasloviti pod »Garantirano pristno* na upr. »Jutra*, atanalo * drlavnlm davkom u Iniar.t. »rad do SO baaadt DI« «•—, »..k. nadal|n|a baaoda «0 par „4, _ piafia aa vodno napral (lahko tudi v inamkoM. N« vpralanla odgae-tost do 600 voltov; 2000 do 8000 komadov izolatorjev za visoko napotostdo 0000 voltov, preizkušenih 80.000 voltov; približno 6000 komadov kljuk za izolatorje; 15 komadov transformatorjev za visoko napetost od 5000 voltov na 380 220 voltov, z vso železno konstrukcijo, pripravnih za montažo na drogih; približno 2000 kg raznega elektromatoriala. Naslov v upravi »Jutra*. PRODAM DVE HI9I, katorih ena je zelo pripravna za trgovino ali obrt, po potrebi tudi nekaj sveta. V neposredni bližini premogovnika. Fordo Roš, poeestnik, Hrastnik. 2854 LEPO OOZDNO POSESTVO v Dravski dolini, eno uro od železnic«, zolo lopa rast. smrekov in hojev le«, brez poslopij, okrog 100 oralov veliko, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 2952 vrt za zelenjavo In ena ali dve njlvL Odda se vso a popolnim inventarjem; Ponudbo nasloviti: Alojzij Papler, Boh. Bela. 2801' Srčna hvala za pozdrave. Sem žalosten, ker se no oglasiš direktno in ker TI no morem pojasniti zadnjrt poslano. Iskreno Te pozdravlja Tvoja lž. 298(1 BRIVSKEGA POMOČNIKA spretnega, ne izpod 20 let, sprejme takoj Novak, brivec v Mariboru. 2879 2877 IZVEZBANA PRODAJALKA mešane stroke, vešča hitrega računanja, želi službenega mesta v kateremkoli kraju Slovenije ali Hrvatske. Ponudbe je poslati pod »Delavna 11* na upr. »Jutra*. KONTORISTINJO zmožno slovenskega in nemškega jezika, se sprejme ob popolni oskrbi v hiši pri tvrdki Marko Rosen-berg v Ljutomeru. 2869 TESAR 2962 Sprejme se takoi .dobro iz-vežban samostojen tesar, zlasti za izdelavo stopnjišč in postrešnih sob. Zglasiti se je: Ljubljana, Linhartova ulica 12. MLADEGA DEKLETA dobro vzgojenega, za lahka hišna dela in k otroku sprejme takoj boljša hiša. Naslov pove upr. »Jutra*. 2953 GOSPODIČNA-vajena knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del, zmožna slovenščine in srbohrvaščino, želi premeniti službeno mesto. Kraj postranska stvar. — Gojak, Slav. Brod, poštno | Ponudbo pod »Točna 1800* ležeče, 'na upr. .»Jutra*. 2878 ABSOLVENTINJA Cbristofovega tečaja želi vstopiti v kako pisarno. Naslvo pove upr. »Jutra». 2887 PRODA SE 2970 pes (pravi škotski oviak) in psiea (čistokrvna nemška doga, krasna tigra). Naslov pove upr. »Jutra*. MOTORNO KOLO znamke »Puch* 8 priklopom se za ceno 4750 Din proda. Poizvo se v trgovini Karlovska cesta 14 v Ljubljani. 2981 NOVA POSTELJA se proda za cono 1200 K. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure v Krakovski ulici St. 27, I. nnd. 2989 2 MOŠKA KOLESA in eno štirivrstno harmonike naprodaj na Poljanski cesti St. 87 2891 HRASTOVE DESKE, su- he, 80, 85, 40, 50, 55, 60 mm, tri vagone, 4000 kron kub. meter; SMREKOVINO, žagano po naročilu, medlo 45 cm, 3200 K; SLIVOVKO, domačo, prav izborno, 100 litrov, liter po 120 K; OGLJE, prima. lesno, vagon, 1 kg 4.80 K. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro Blago*. 2856 MATADOR 2978 dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Iz kovine*. HISA 2900 v Višnji gori St. 50. na le-pom kraju sredi mesta. enonadstropna. s 6 sobami, 2 kuhinji, mesnice, klavnice, ledenice, hlev, klet ln gostilniško koncesijo, pripravna tudi za vsako drugo obrt, se proda. Pri hiši je tudi ena njiva in nekaj travnika. Cena 150.000 dinarjev. Poizve se pri Antonu Logarju v Višnji gori. 100.000 KRON brez obresti za eno loto posodim onemu, kateri mi odda stanovanje, obstoječe iz dveh do treh sob s kuhinjo v stari ali novi hiši. Ponudbe na uprav-ništvo »Jutra*, pod »Dobra prilika 183*. 2884 KUMNO, JANEZ, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobo itd. plačuje najbolje Sever & Komp., Ljublja- na. Wolfova ulica 12. 2564 ff?, mm***® HIŠA 2965 na periforit Ljubljane z gostilno in trgovino z mešanim blagom se ugodno proda. Cena Izpod enega milijona kron. Posredovalci izključeni. Le resne ponudbe pod »Ugodnost 999* na upr. »Jutra*. KRASNA PRILIKA! Naprodaj jo posestvo, oddaljeno 15 minut od kolodvora v Domžalah, ob glavni cesti, obstoječe lz njiv, travnikov in poslopja z gostilno. Vpeljana je električna razsvetljava, Go stilna jo kompletno opremljena. niša je takoj na raz. polago. — Naslov se poizve v upr. »Jutra*. 2899 HIŠA 2957 predmestje Ljubljano, prometen kraj, s trgovskimi lokali in Btanovanjem, kupcu na razpolago. Natančneje pri »Posest*, reali-tetna pisarna, Poljanski cesta St. 12. Melle LEMAIRE učiteljica francoščine, išče sobo v Ljubljani za 1, sep tember. Naslov: Tržič. 2815 SOBA 2987 so odda takoj solidni gospodični. Naslov pove upr, »Jutra*. VDOVA 297«' 38 let stara, z gotovino* 120.000 K ln lastnim pohištvom, broz otrok, blagega značaja, dobra, gospodinja, se želi poročit* z železničarjem ali dru-gim nameščencem, siuu-com ali vdovcem, od enakih let naproj, tudi če ima enega ali dva otroka. — Samo resne ponudbe nal upr. »Jutra* pod označb«* »Srečen dom* do 18. julija 1923. ZNANJA 289« želi 28 let star gospod f LJubljani z gospodično, katera bi poučevala r nemščini iz ljubezni, ft ven" tualno proti honoraru. — Ponudbe pod »Večer 44» na upr. »Jutra*. SOBA (tudi dve) najraje v vili z električno razsvetljavo in uporabo kopalnic«, iščeta dva gospoda za takoj. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod »A. B.». ZEN1TNA PONUDBA Amerlkancc z nekaj milijoni gotovine. 40 let star, Inteligenten, blagega značaja, krepak in čeden fant, bi se priženil k blagi, ne čez 40 let sta ri gospodični aH vdovi brez otrok, ki ima f.o vpeljano doblčkano6no trgovino, kako podjetje, gostilno itd. — Prosim naj mi kak srček pošlje oooa i BT°i naslovek s kratkim opisom podjetja pod šifro »Amerlkanec* na upr. »Jutra*. Izvoljonko bom potom osebno obiskal, na-ugajajoči pa pismo vrnil. Za molčnost jamčim s častno besedo. 28i>7 SOBO 2973 iščo boljša gospodično. — Ponudbe pod »Šivilja* na upr. »Jutra*. MAJHNO SOBICO (nemeblovano) išče mirna gospodična. Ponudbe pod ♦Majhna sobica* na upr. »Jutra*. 2967 LOKAL 2903 na prometnem kraju mesta, pripraven za malo trgovinoi z izložbenim oknom, event. adaptacije na stroške prevzemnika, bo išče za takoj. Ponudbo na »Posest*, realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta št. 12. KDOR MI PRESKRBI pekarijo v mestu ali na deželi, dobi !epo nagrado. Ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod »Dobra nagrada 48*. 2984 Odda se radi selitve stara, znana, dobroidoča GOSTILNA pri Rotu na Boh. Beli v bližini farne cerkve in šole, oddaljena 10 minut od kolodvora in 20 minut od Blejskega jezera, jako obiskovana, od letoviščar-jev in pripravna za vsak drugi obrt in trgovino. DR. P1NTA« ne ordinira do 20. julija. 2982 DRUŽBENIK išče trgovsko podjetje, najraje kulturnega tehnika ali agronoma z naj inani 40.000 Din gotovine in aktivno udeležbo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Kmetijski strokovnjak.. 2968 DRUŽBENIKA se išče za plodonomo podjetje s kapitalom do 100.000 Din. Ponudbo ns upravništvo »Jutra* pod Dobiček«. 2969 50 DO 80 T1SOC DIN posodim za 6mesečno dobo proti vknjižbi in sigurnosti za primerne obresti. Pismena vprašanja na upravništvo »Jutra* pod »Sigurno*. 2891 ETIKETE ZA ZVEZKE v vseh velikostih ima vedno v zalogi litografija Cemažar ln drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16/a. Zahtevajte vzorce! POSKUSI VSAJ ENKRAT četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi _.„„. ____ ._ -„______ »Jutra*. Ce sploh kje. boš Zraven spadajo: gospodar. I tu dosegel zaželjeni uspeh sko poslopje, i olika klet, v Izdatno večji meri kot ledenica, sadni vrt, velik1 oovtod drugod, « Zahvala in priporočilo. Cenjenemu občinstva in gostom naznanjava, da opustiva b 1. julijem 1.1. Izvrševanje restavratorske obrti pri „8LONU" v Ljubljani ter da v kratkem otvoriva lastno restavracijo v staroznani gostilni y9pri št. 6" na Dunajski oesti katere otvoritev bodeva še pravočasno naznanila. Do preureditve novih prostorov izvrševala bodeva obrt v zmanjšanem obsegu v dosedanjih gostilniških prostorih. V prijetno dolžnost si štejeva Izreči pri tej priliki vsem cenjenim gostom najino najlskrenejšo zahvalo za dosedanjo naklonjenost z nado, da nama jo ohranijo tudi v bodoče. Dobra kuhinja ln Izvrstne pijače naj bo najino najboljše priporočilo. V Ljubljani, dne 30. junija 1923. un Aleš in Terezija Zalaznik. na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod »Trgovska hiSa" i* na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Kdor ho6e kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor Išče službe itd. I naj inserira v »Jutru" ■ I se bo prodalo na javni dražbi v četrtek dne 5. Julija t. 1. ob tO. uri dopeMno v skladišču Južne železnice v LJubljani. 1188 I KOlil Julči Bevk vdov. Maček dr. Stanislav Bevk poročena. Ljubljana—Brezje, junija 1923. 1174 Ppeselitveno naznanilo. Oenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo iz Komenskega ulice 12 (Rokodelski dom) ir Kolodvorsko ulico št. 27 Priporočam se tudi v bodoče za naklonjenost ter zagotavljam solidno ,„ točno postrežbo. Franc Jager, tapetntikl mojster H82 Ljubljana, Kolodvorska uliea 27. i Klub-garnitura i In dobro ohranjeno pisarniško pohištvo, pisalni stroji Itd. se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod „BUREAU" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. ues *1 t 25O tisoč do milijona Din ali več ima na razpolago Amepikaneo. Kupil bi hišo z dobroidočo gostilno ali kako drago doblSkauosno podjetje. Pristopil bi tudi kot družbenik k dokazljivo dobičkanosnemu podjetju Ponudbe pod na Aloma Company, Ljubljana, Kon-presni trg 3. 1172 Trgovskim prijateljem spodaj navedenih, tvrdk naznanjamo, da w se fuzionirala sledeča podjetja: „Impex", eksportna in importna družba z o. z. v Ljubljani. »Veletrgovina Dr. Fr. Jenko" — Import in Export v Ljubljani. „Sinta", splošna trgovska in industrijska družba z o. z. v Ljubljani. „Vnovčevalnica za živino in mast", družba z o. z., Zeleni hrib pri Ljubljani. Ta podjetja bodo poslovala odslej pod tvrdko: eksportna in importna družba z o. z. v Ljubljani v sledečih, oddelkih; Oddelek za lesno trgovino in industrijo in trgovino s premogom in drvmi. Oddelek za tehnične potrebščine. im Oddelek za deželne produkte. Oddelek za mesno industrijo in izvoz živine, jajc in perutnine. Združeni kapitali, prvovrstne bančne zveze in izbrani strokovnjaki jamčijo za uspešni razvoj podjetja. „Impes(( — »Veletrgovina Dr. Pr. Jenko" — „Sinta" — „Vnov£evalnica ssa živino in mast". i-a R-a R-a a-a 'ft-^i^f^rgp TAKO SE BO ZVIŠAL VAS PROMET ako vršite smotreno in dobro premišljeno reklamo potom inseriranja, plakatiranja itd. To je pa mogoče le, ako poverite izvedbo iste podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj edino zmožno dati nasvete, na pod-lagi katerih je mogoč uspeh In prihranek denarja. Odpadejo pa tudi nepotrebne skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebne pisarije in reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek „čas je zlato" redno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati, obrnite se na nas in mi Vam bodemo radevolje sestavili brezplačne proračune. ALOMA COMPANY anončna In reklamna d. z o. z. Centrala Ljubljana Kongresni trg a Beograd podružnica Sramiki uilea V mm:............ Delniška glavnica Din 50,000100'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor. Sušak, Sibenik, Sabac, Veiikovec, Vršac. Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrafle 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 40 li Domače vesli NAS NOVI VELIKI ROMAN. Pričetkom prihodnjega tedna prične * »Jutru« izhajati senzacijonalnl lju-bavni roman šjianskega romanopisca Fsrčala, ki bo vzbudil napeto zanimanje najširše publike ne le kot v 8rce »■egajoča zgodba zveste ljubezni dveh plemenitih mladih sre, temveč predvsem tudi kot grandijozna, pretreaujo-ža kulturna slika iz one dobe, ko je cerkev v blazni zmoti proslavljala božje ime s tem, da je tisoče in tisoče nedolžnih ljudi izročala najgrozovitej-fim mukam in smrti na grmadi in na vošalah. Eno najsramotnejših dob človeštva, dobo inkvizicije, opisuje naš novi roman Veliki Inkvlzitor t tako neposrednostjo in s tolikim umetniškim občutenjem, da se prizori odigravajo kakor živi pred bralčeviml očmi. Pri tem so njegove slike historično točne in poedino scene posnete naravnost po dokumentih lz žalostnih arhivov one strašne dobe. UverjenI smo, da bo novi romaji pridobil »Jutru* mnogo novih čitateljov In naročnikov. Kdor se namerava naročiti, naj sporoči upravi »Jutra« še tekonj tega tedna, da bo dobival roman od začetka. * Opozorilo naročnikom. Dne 8. Ju-<1ja smo primoranl ustaviti pošiljanje «Jutra» vsem, ki se niso odzvali našim opominom za redno plačilo naročnine. — Upravnlštvo »Jutra«. * Vidov dan v Pragi. Povodom obletnice kosovske bitke je jugoslovansko poslaništvo v Pragi priredilo pani-hldo na grobovih srbskih vojakov, ki počivajo na olšansklh pokopališčih. Kazen članov poslaništva in generalnega konzulata so se žalne svečanosti udeležili tudi jugoslovanski akademiki ter praška jugoslovanska naselbina. General Vukovič je v svojem govoru očrtal pomen bitke na Kosovom polju ter nove svobode, ki je vzklila na grobovih padlih junakov. Udeležen-d svečanosti so pOBetili nato grobove čehoslovaških legijonarjev, kjer je govoril ChargA d' affairos Lazarovič. Po leg Brbskih junakov — je Izvajal — se moramo spominjati bratov Cehov, ki so se borili na naši strani. S hvaležnostjo se spominjamo skupnih teženj ter obljubljamo, da bomo mi in naši vnuki vedno v srcu nosili s krvjo potrjeno bratstvo. * Novi šef Izseljenskega odseka. Za Šefa izseljeniškega odseka pri ministrstvu za socijalno politiko je imenovan dr. Ivan Neetorovič. * Novi profesorji na beograjski medicinski fakulteti. Za izrednega profesorja peyhiatrie in nevralogije na beograjski medicinski fakulteti je bil imenovan vodja umobolnice v Stenjevcu dr. Lazar Štanojevič, za izrednega pro fesorja dermatologije in venerologije r lezni je stopil v pokoj In se preielil v rodno mesto Kranj. — V Radovljici je umrl prošlo soboto posestnik in ključav« ničar g. Ivan S a r t o r l v starosti 74 let. Bil je odločno naroden moi, ki je užival splošno spoštovanje. — V Marl. boru je umrl včeraj dopoldne g. Franjo Jančar, lastnik hotela »Pri zamorcu«. Pogreb se bo vršil v Bredo popoldne n« pokopališče na Pobrežju in ostane hotel dotlej zaprt. Blag jim spomini * Promocija. Dne 7. julija bo na du« najskl univerzi promovlran doktorjem vsega zdravilstva g. Pavel Pance lz VI« ča pri Ljubljani. Čestitamo! Prva promocija lz gozdarske stroke. Prošlo soboto je bil na zagrebški gospo« darsko«gozdarskl fakulteti Inž. foreat. Josip B a 1 e n promoviran n« čast dok« torja gozdarstva. To Je v Zagrebu prva promocija te vrste. * Kongres »Saveza udruženlh nastav. nlkov meščanskih šol» se vrši dne 4. in 5. t. m. na državni realki v Ljubljani. * Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru bo bili ob sklepu šolskega leta 1922<23 doseženi sledeči učni uspehi: za« vod je Imel 4 letnike z žensko vzpored« nlco v 4. razredu, 157 gojencev in 33 gojenk. Z odliko jih je dovršilo 37, tpo« sobnih je 105, 37 jih ima ponavljalni iz» pit, nesposobnih je 10, neredovan 1. Vodnica jo štela 130 učencev. * Zasebno žensko učiteljišče Šolskih sester v Mariboru je imelo 4 letnike s sporednico v 4. letniku. Vseh gojenk v letu 1922-23 je bilo 161, z odliko jih je dovršilo 48, brez odlike sposobnih jo ponavljalni izpit jih ima 17, neredovana 1, nesposobnih 6. * Prva absolventa ljubljanske tehnike. Poročajo nam: Te dni sta položila ke« mika Ladislav Guzclj iz Sovodenj ln Matija Grgič lz Bebrine drugi del di« plomskega izpita na kemijskem oddel« ku ljubljanske univerze v Ljubljani ln s tem kot prva absolvirala svoj študij na tehniški fakulteti univerze v Ljublja« ni. Diplomsko delo gospoda Guzelja, lz, vršeno v laboratoriju za analitsko ke« mljo, obdelava problem razmiljenja amylopektinov, diplomsko delo gospoda Grgiča, izvršeno v laboratoriju za teh« nologijo organskih tvarin, se peč« problemom zaščite fenolov po alkalijah Oba gospoda kandidirata za asistent« ska mesta na kemijskem oddelku ljub« ljanske univerze. * Imenovanje v državni službi. Pover« jenik za prosveto pri pokrajinski upra« va v Zagrebu dr. Stjepan Bosanac je ime« novan za rektorja višje pedagoške šole v Zagrebu. Izprašana avskultanta dr Mirko Kresnik in Karel Turk sta imeno« vana za sodnika za okrožje višjega de želnega sodišča ljubljanskega ter ob enem postavljena za sodnika«poed!nca. V finančni službi je Mirko Osana Ime novan za definitivnega oficijala. Preme, ščeni so k davčnemu uradu v Ljublja« ni: davčni upravitelj okrajne oblasti Logatcu Viktor Damjan, davčni asistent pri Sv. Lenartu, Jernej Rožič in davčni praktikant istega urada Romuald Hri« bernik. Komisar dr. Anton Matelič v Ljubljani je na lastno prošnjo upokojen. * Občni zbor muzejskega društva v Celju sc je vršil 27. m. m. v Narodnem domu ob pičli udeležbi. Predsednik prof. Mravljak je navedel uvodoma vse tež« koče, ki so preprečile stremljenje od« bora, da dobi celjski lokalni muzej pri« mernejše prostore, kjer bi prišle zgodo« vinske dragocenosti do boljše veljave. Odbor je moral končno prositi občinski svet, da primerno adaptira vsaj dose« danje prostore pri farni cerkvi. Ko bo delo izvršeno, se prične z ureditvijo šc tekom letošnjih šolskih počitnic. Izvr« šila so se nekatera nujna popravila na razvalinah starega gradu. Društvo je bi« lo lansko leto po ravnatelju Jeršinovicu zastopano na arheološkem kongresu na Dobrni. Blagajniško poročilo izkazuje čistega premoženja okoli 3 tisoč dinar« jev, kar ne zadostuje niti za najmanjše tekoče zadeve. Kulturno-historične raz« stave mesta Varaždina, ki bo od 14. do 20. julija, se udeleži društvo po poseb« nem delega' <-. Da se začrtajo smernice skupnega delovan:a, bo stopilo društvo tekom počitnic v ožje stike z muzejskim društvom v Ptu!si ln zgodovinskim dru« štvom v Mariboru. Pri volitvah je bil izvoljen zopet stari odbor. Članarina se je povišala na 5 dinarjev letno. * Mariborski občinski svet ima v pe« tek 6. julija ob 19. nadaljevanje svoje 8. redne seje. * Akademiki poljoprlvredne fakulteto h Zagreb-i so se v spremstvu svojih profesorjev na poučnem zletu v Gornjo savinjsko dolino ustavili v Celju ter si ogledali mesto. Odtod so »e odpeljali v Savinjsko dolino v Sent Peter, kjer bo si ogledali pri graiScaku Pollaku krasno ureicno živinorejo. Zvečer so odšli pre« ko Rečice ob Paki v Gornjo Savinjsko dolina. Tam al bodo ogledali znamenito •Klemeuškovo ovčjerejo. Malokomu je znano, d« Imamo tu najboljše ovije ple« me v Srednji Evropi. Na vzgoji tega plemena ima poleg potovalnega učitelja Jelovška največjo zaslugo kmet Kle« menšek. * Legitimacije ia znižano vožnjo. Po nnredbl mlnistrstv« za promet pritičejo državnim uslužbencem, kadar potujejo z železniško legitimacijo, na državnih železnicah in brodovih tile razredi: 1. Višjim uradnikom, ki imajo po 5000 di« narjev letne plače ali več, prvi razred na železnici in brodu. 2. Nižjim uradni« kom do 5000 dinarjev plače na železnici drugi, na brodu prvi razred. 3. Vsem neukaznim uslužbencem na železnici tretji, na brodu drugI razred. Za noprej naj bo torej v prošnjah za legitimacije omenjen« letna plača prosilca in pravica do razreda. * Električna centrala pri Krškem. Z«< grebški listi poročajo: Pretekli teden se je vršilo v vprašanju električne centra, le dvojo razprav, v Krškem in Brežl« cah. Na eni teh razprav so se rešavala tehniška vprašanja ter ie Je vršil nekak komisijonelni pregled terena, kl je tudi zaključen. Druga razprava bo je vršila z interesenti, b katerimi Je v zvezi eks« proprijacijsko postopanje. Pri razpra« vah bo sodelovali tudi delegati pokra« jlnske uprave v LJubljani, posebni od« bor zagrebške občine, kateremu sta bil« n* čelu Inženerj« tamošnje električne centrale Vrbanlč ln Viškov« ter okoli 1000 Interesentov preko kojlh zemljišč je treba graditi kanal In kjer bo postav, ljena b«m« central«. M. dr. je občin« Brežice zahtevala d« se jej d« letno 1500 HP Btruje brezplačno. Zagreb je nudil Isto ceno, ki velj« tudi za Zagreb ln mto je tudi ljubljmsk« vlad« prista« Ia. Grof Atems je zahteval, d« se mu z* ribolov d« letno 600.000 K on p« vse. g« nalovi 800 kg rib n« leto. Usluinost ljubljanske vlade je bila izredna, ona je vse zahteve dovedla na pravo mero. Koncesijo bo ljubljanski vlada Izdala do konca julija. Preko zime se mor* urediti finansiranje tega projekt« ker trebi zato 200,000.000 dinarjov. Z grad, njo bi se potem pričelo spomladi. •Glasnik Ferialnog Saveza.« Cen, tralni odbor Ferialnog Savczi v Beogra« du Izdaja tudi svoje glasilo, v katerem prinaša vse načrte in navodila za dija« ško delo v dobi velikih počitnic. Te dni smo prejeti 4. številko tega glasila, kl prinaša sledeče sestavke: P. Kneževič: «Naš pokret In naš Glasnik®, dr. Janže Novak: »Pitanje naše Ideologije«, Ma, ček Viktor: »Program za III. kongres F. S.», nato slede obširna poročila po« sameznih pokrojinskih odborov. Krasen jo tudi nekrolog dr. Janžeta Novaka pok. Ivanu Endlicharju. Ob sklepu lista se nahaja nekaj potopisov z raznimi ilu« stracijami in slike upravnega odbora v Beogradu, beograjskega lokalnega odbo' ra in lokalnega odbora v Novem Sadu. Glasilo našemu dijaštvu toplo prlporo, čamo. * Neodpustno. Prejeli smo: Pred ted« no m dni sem na mizi ravnatelja veliko« ga podjetja na Dunaju opazil trgovski dopis s sledečim nadpisom: «FcIlx Urbane, Laibach, Manufaktur en groB en detail«. Razume se, da je bil tudi dopis nemški. Naravnost neverjetno in neodpustno je, da si upa ljubljanski tr« govec, ki ni baš najmanjši in uživa ugled v šestem letu našo svobode uporabljati samonemški napis na tvrdkinem papirju. In poleg tega še b krajevno označbo »Laibach«, ki je tudi mednarodno že črtana in nas spominja na nacionalno sužnost. Slučaj Urbane pa nI edini in bi jih lahko našteli še okroglo število. Obi« čajni izgovor pri takih pregrehah je: Ostalo nam je mnogo papirja še iz pred« vojne in medvojne dobe. A ta Izgovor je silno jalov. Kakor vse kaže, tvrdka Urbane slovenskih formularjev sploh nima, kajti pred nekaj dnevi je poslala celo ljubljanskim trgovcem neko obve« stilo, na katerem se je istotako blestel samo nemški firmin napis. * Strah pred pasjo steklino v Siškl. Ze v soboto ponoči in v nedejo sc je po Šiški razširila vest, da je neka oseba zbolela na pasji steklini. Pred 14 dnevi je namreč neki pes obgrizcl 5 otrok. Pri enem teh otrok, Vladimirju Sorllju, se je v nedeljo pokazala neka duševna zmedenost in ljudje so takoj ugibali, da so to prvi znaki stekline. Bil je takoj alarmiran mestni fizikat, ki je ugoto« vil, da pri dečku o pasji steklini ni go« vora. Nato so poiskali lastnika dotlčnc« ga psa. Ta pa je med tem žival prodal nekemu drugemu. Na podlagi uradne živinozdravniške preiskave se je ugoto« vilo, da je pes popolnoma zdrav ln da torej za obgrizenc otroke ne obstoja ni« kak« nevarnost stekline. * Krušne cene v Beogradu. Na kon« ferenci med peki, predstavniki občine in uprave mesta v Beogradu je bilo skle« njeno, da ostanejo cene kruhu do 10. julija dosedanje, t. J. za beli kruh kilo« gram 6, za črni pa 5 dinarjev. * Sava je vsled neprestanega deževja stopila Iz strugo. V Zagrebu je napravi« la pri obrežnih kopališčih znatno škodo. * Obup matere. Včeraj popoldne je bila pripeljani n« ljubljansko policij« sko ravnateljstvo žena državnega name« ščenca G., ki je v obupu hotela zaklati svoje 18 mesecev staro dete. Rodbina živi v veliki bedi. Zena, kl je bila dete« tu Bkrhna mati, si je skušala s prodaja« nJem čevljev pridobiti nek«) postran« skega zaslužka, toda bila je naznanjena Kocini jI ln postranski zaslužek je šel po vodi. Živčno Že zelo razkrojen« Sena je otrokom ln velikim fmfilnjsKlm noitein t doma ter se napotila na sodnljo: češ, če ostane pri razsodbi, usmrtim dete, da ne bo lakote poginilo. Ker ni bilo dvoma, d« je nesrečn« mati odločena k najhuj« šemu so jo prepeljali na policijsko rav« natcljstvo, od tam pa z rešilnim vozom n« opazovalnico. Otroka so izročili oh« žalovanja vrednemu očetu. * Mlad romantik v brzovlaku. Ko je v nedeljo popoldne komisar mariborske železniške policije dr. Juhart pred Za« grehom revidiral praški brzovlnk, ga je neki sopotnik opozoril, naj pogleda še pod klop Bumljlvega sopotnika. In rea se je temeljito izplačalo. Stražnik jc pri« vlekel izpod klopi zamazanega in raztr« ganega 171etneg« dečka Ludvika Toma« na lz Jaromira na Češkem, ki se je v tem udobnem ležišču že ravno 24 ur vozil Iz Prage. Pri zaslišanju je izpovedal, da se Je v Pragi najprej skril v skladišče ln se od tam preril med vagoni do brzo« vlaka, kjer je zlezel pod klop In se sreč« no skrival prod revizijami do Zagreba, katerega si je baje hotel ogledati brez cvenk«. Sopotnikom se je dečkova ko« rajža tako dopadla, da so mu takoj dali jestvln, eden celo češke krone, komisar pa ga jo v Zagrebu izročil tamošnjl po« lici jI, da ga pošlje zopet v domovinsko občino. Vojak na straži ponesrečil. V petek 29. Junija je st«! na straži na železni« Skem mostu vojak Drago Glavonlč. Ko je privozil ob pol 11. vlak čez most, je vojaka tako močno zadel, da je v vo« jaški bolnici kmalu umrl. Strašna avtomobilska nesreča se je dogodila v nedeljo ob pol 8. zjutraj na Dolenjskem mod Prekopo ln St. Jerne« jem. Neki avto je prijel za obleko 86letno vžltkarlco Nežo Lužer lz Ostroga, jo vlekel kakih 30 metrov da« leč ln nato še le obstal, nakar je šofer nožem odrezal obleko nesrečnice, kl giea&IlSCa za aobo li) let. V debatt o> tem vprašanju je pokazal govornik klerikalnega občinskega kluba prar malo razumevanja za kulturno potrebe mestno občino. Regulirajo se službeni prejemki' nekaterih uslužbencev v mestni klavnici £a vzorno ureditov mestne registratur« se izreče magistratnemu uradniku Po« niču priznanje in se mu določi primerna' nagrada. Odkloni sc več prošenj za povišanje plač. Kot gledališki mojster B« nastavi provizorično Matejček Ivan, ta-petnik Narodnega gledališča v Ljubljani Pokrajinski upravi «e predlagajo v raa veljavi jen jo vsa ona defiuitivna imeno vanja mestnih uslužboncev, ki so se Izvršila tik ob prevratu na nepo*t*ven način in v škodo mestne občine. V Celju obstoji gospodinjska šola, M jo morala zaradi povojnih razmer aro jo delovanje precej omojiti. Ker pa jo ministrstvo za Indnstrijo In trgorvino obljubilo finanslrati dve učni moči, ako da mestna občina prostore ln potrebni Inventar na razpolago, sklene občinski odbor nabaviti kuharsko in gospodinjsko orodje pod pogojem, da se sme praktični pouk 4. letnika meščanske Šole vršiti v tej kuhinji. Mestna občina pa prevzame jamstvo za vbo stroške razen plač uči teljstca. V svrho dodelitvi) potrebnih prostorov sklene občinski Bvet, da B« naprosi mestni šolski svet, da ponovno podvzame razdelitev prostorov, v katero komisijo jc treba vabiti tudi lolako-kul turni odsek občinskega sveta. To delo je treba Izvršiti do konoa julija 1928. Sklene »e izredna podpora Glasbeni Matici v Celju v znesku 1500 Dla DI jaški zadrugi na Dunaju 500 Din, Drama ličnemu društvu in Celjskemu pevske mu društvu izredna podpora v kritje predpisanega vesellčnega davka ter od boru sa prenos judenbur&klh Irtev «SU Din. — Seja se ob 9. uri šo nadaljuje. je bila že davno mrtva. Ne da bi se da« Ije pobrigali z« mrtvo žensko, Je «vto še z ostanki obleke zbežal v divjem d!« ra. Orožnlštvo je takoj telefoniralo na vse strani ln končno «e je posrečilo pri« Jetl lastnika avtomobila v Ljubljani. Jc to tovarnar Dragutln Vega iz Zagreba. Na policiji je g. Vega zatrjeval, da sc zaradi gneče n« cesti nI mogel Izogniti ženski. * Nesreča pri kamnolomu. Na Vidov« dan je bil zaposlen v Brezncm v drav« ski dolini pri tamošnji mali poljski že jcznicl, kl odvaža kamonje od kamnolo« ma k skladišču, 16letni delavec Jože Dežnik. Na neki strmini Jc padel z dr« večega vozička in obležal nezavesten. Pri tem si je pretresel možgane ter so ga prepeljali v mariborsko bolnico. * Gad Je pičil v levo nogo Frančiško Golob, posestnikovo hčerko iz Zelimelj, ko je grabila n« travniku seno. * V znamenju alkohola. Pod Klancem pri Sodražici je v neki gostilni popivala večja družba fantov. Proti večeru jim je vino že močno razvnelo kri. Po krat« kem prepiru je sledil pretep in jo padlo pri tej priliki tudi več strelov. En strel je zadel Alojzija Levstika iz Globelja v levo nogo in ga težko ranil. Napadalce je bil baje p. d. »Matejev« lz Podklanca. * Ciril Metodov kres ho gorel jutri, sredo v Ljubljani na griču nasproti Ciril Metodovi hiši na Dolenjski cesti, kate« ro hišo je naši šolski družhi podaril g. Fran Babič, ki jo umri pred 10 leti. Na vrtu Ciril Metodove hiše bo ta dan ob 8. zabavni večer z najraznovrstnejšlm sporedom. Vstopnine nI. * Prvovrsten koncert v hotelu «Tivo 11» v Ljubljani vsak večer od pol 19. ure naprej. Vstopnina prosta. * Z« dojenčke In otroke najboljša In najcenejša hranilna moka je »Intofant« Dobiva »e povsod. Glavna zaloga: Dro« gerija »Adrija«, Ljubljana, Selenburgo« va ulica. * Zahtevajte po vseh restavracijah In kavarnah prvovrstna špecijalna vina \ steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Graj ska klet, Maribor. CeljsHi obtfmsfei svet Celje, 2. julija. Po enourni zamudi otvori župan dr, nrašovcc sejo, ki jo tudi topot precej slabo obiskana. Za oferovatclja zapisnika se imonujota občinska odbornika Bizjak in Felicijan. Vojaška oblast namerava v najkrajšem času odstraniti vojaške barake na Spodnjem Lanovžu, Iti bo sc postavilo med vojno na mestnem zemljišču. Občinski odbor vztraja pri Bvoječas-no sklenjeni pogodbi, da se po odstranitvi barak v postavi zemljišče v prejšnji stan. Novi vojaški dobavitelj za meso Dimitrij Markovič ne plačujo redno pristojbin in klavnine. Prosi celo, da so mu ista za bodoče kot vojaškemu dobavite- Izgublla duševno ravnovesje. Odtla ie *.,„ Tržraa poročila Novosadska blagovna borza (3. t- m.) Pšenica baška 74 — 75 kg, 430, 77 — 78 kg, 437 — 440, banatska 76 — 77 kg 427.5, Ječmen baški ponudba 290, oves baški 307 — 310, koruza baška 72.5 k« 270 — 280, Julij 280, llžoi beli baški povpraševanje 700, pšenična moka baška »0., ponudba 670, št. 2, ponudba 635, St. 5 ponudba 570, št. 6 480, otrobi baSki brez vreč 125, banatskl brez vreč 110 Din za 100 kg. Tendenca glede pšenice omahljiva, drugače nespremenjena. Živinski trg na Dunaju (2. t. m.I Dogon 3539 komadov, od teh 3070 plta-nlb, 469 mršavlh. Po provcnijancl: 351 komadov domačih, 744 madžarskih, 22 čeških, 619 Jugoslovensklh In 1903 ru-munskih. Notiral! so v tisočakih aK: vo II 10.5 — 16.5 — 20, biki in krave 10.5 — 16, bivoli 9 — 12 za kg žive teže. Doaon je bil v primeri z zadnjim od prilike za 1000 komadov manjši, vsled Ce»»r razpoloženje živahnejše. Cene so v primer! s pretečenlh le-lnom naTasle za 500 — 1000 aK za kg. Domače borze 2. Julija. ZAGREB. Na deviznem tržišču sprva čvrsta tendenca, ker je dinar v Curihu oslabel iu se jo vsled štiridnevne borzne pavzc nakopičilo mnogo naročil. Ker pa je bilo na beograjski borzi dovolj blaga, je tendenca tudi v Zagrebu oslabela. Veliko povpraševanje za blagom jc bilo na efektnem tržišču, vendar p« so neka, teri papirji kljub temu oslabeli. Notira, le so devize: Dunaj 0.129—0.13, Berlin 0.047—0.055, Budimpešta 1.05—1.08, Ita-lija izplačilo 403.75—404.75, London ček 422—424, Newyork kabel 92.25—92.75. ček 92—92.75, Pariz 555—560, Proga 275 do 277, Curih 1627.5—1632.5, Varšava 0.07—0.077; valute: dolar 90.75—91.25, av8tr. krone 0.129—0.13, češke krone 273—275, 20 K v zlatu 330-0, lire 397 do 399; efekti: Eskomptna 152—154, Ju, goslavenska 118—120, Ljubljanska kre, ditna 225—0, Slavonska 105—106, Trbo veljska premogokopna 905—956. BEOGRAD. Čvrsta tendenca. Blaga dovolj; radi intervencije Narodne ban, ko so kurzi nižji od zagrebških. Notira le so devize: London 418.50—419.50, Pa-riz 551—556, Newyork 91—91.25. Mllai 401.50—402, Dunaj 0.109—0.128. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra., Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. 1176 Nc VIII 166/23—1 OKLIC. Dne 8. julija I923. ob 3. uri popoldne so vrši na licu mesta na Glin-cah št. 116 prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 489 k. o. Vi5, obsto- !-tifega iz pare. št. 86/5 (stanovanjska Iju odpiše. Prošnja so kot neutemeljen', hiša z gospodarskim poslopjem). odkloni. V domovinsko zrezo so sprej mojo Jagode Marija, Ruprih Rozallja, Kaveo Ivan ln Bizjak Ivan. Krajevni borzi dela bo zasigura - mest niml prispevki poslovni lokal. Z dramatičnim društvom v Colju so sklene po-odba gledo daljnje uporabe mestnega Dražbeni pogoji ležijo na vpogleu v pisarni okrajnega sodišča r I^jub-ljani, soba št 33. Izklicna cona: 100.000 Din. Okrajno sodišče v L|ubljanl, odd. VIII dne 22. junija 1923. Večje industrihko podietie išče zmožnega slovenščine, nemščine, ako mogočo tudi srbohrvaščine. Reflektim se samo na resne in dobre moči. Mesto trajno. Vstop evont. takoj. Ponudbe B sliko, prepisi izpričeval in reierencami naj se vpošljejo na upravo .Jutra-' jjod šifro JJOO". >1*2 Vsem sorodnikom, prijateljem ln mancem sporočamo polni žalosti tužno Test, da Je Vtegamogoftni, oče življenja in smrti, poklicni k Bobi našoga preljubljenoga moža, očeta, tasta, starega očete, brata, traka in strica, gospoda bivšega župana, poštarja, trgovca In posestnika v Novih Sellh ki je danes ob SO. ari Boga vdano preminal po mukepolnl bolesni, previden s tolažili svete vere, r 88. leta troje starosti, Truplo dragega pokojnika pokopljemo r petek 29. jnnija ob 15. uri is hiše žalosti t Kočevju it. 204 r družinsko grobnico na mestnem pokopališča v Kočevja, Svete m&Se sadaiaice se bodo slažUe r reč oerkvah. Dragemu pokojaika blag spomin 1 H80 KOČEVJE, dne 27. Junija 1028. Janja Kajfež roj. Poaorelo, soproga. — Anton, Jotlplni por, Kajfež, J i Sip, Vltoslava por. Sajovlo, K«rp|, Frančiška por. Kajfež Janjioa por. Pukljak, Iva por. Ilo, otroci. — Marija Briški roj. Kajtež, sestra, — Mihael BrlSkl, svak. — Jože Kajfež dr. Ivan Sajovlo, Marija Kajfež roj. Šteh, Miško Kajfež, Josip Pukljak, Josip Ilo, zetje in snaha. — Vil vnuki In vnukinje. ZAHVALA. Za vse izkazano nam BOČuvBtrovanje ob prebridki Izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega blagega pokojnika, gospoda Josipa Kajfeža. izrekamo vsem in vsakemu posebej najsrčnejšo aahvalo t Bog vrni I KOČEVJE, dne 80. janija 1983= Žalujoči OBttt.ll. f „Textilana" v Kočevju javlja pretužno vest, da je njen soustanovitelj in družabnik, gospod Jzij Lov blvBi deželni poslaneo, nad tridesetletni župan mesta Kočevje, častni občan mestne občine Kočevje, imejltelj Številnih vi-sokih odlikovanj ter posestnik v Kočevju danes nenadoma preminul. Vrlemu možu dela blag spomini Kočevje, dne 1. julija 1923. Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse iskrenoljubljeni stric, gospod Svari Sartori posestnik In ključavničar v Radovljici v soboto dne 30. junija 1923. ob 10. uri zvečer v 74. letu starosti po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek dne 2. julija 1923. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti št. 36 na tukajšnje pokopališče. Ohranimo ga v blagem spominu. ,m V RADOVLJICI, dne 30. junija 1928. Vsi ostali žalujoči sorodniki. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze srčnega sočutja povodom smrti naše ljubljene Foproge, sestre, matere in stare matere, gospe Terezije roj. Pauer za poklonjcne krasne vence in Šopke ter za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti po-hojnico izrekamo tom pčtem svojo najiskreuejšo zahvalo. V Ljubljani, 30. junija 1923. 1178 Žalujoči ostali. %mmv mp Naznanjam 1183 tfa sem odprl v Ormožu na glavnem trgu, poleg sodnije, novo opremljeno higijenično brivnico ter se cenj. občinstvu vljudno priporočam. Jo2ko Oolobt brivec- Krajnl šolski svet v Št. Vida .rad Ljubljano razpisuje delo Mm 12 šolskih sob ki šoli v Si t ponudniki naj svoje ponudbe ofertuim ijfttem predložijo 1176 do 10. julija 1923 trajnemu šolskomu svotu v Št. Vidu, ki si pridržuje pravioo oddaje ne glede na niž-ega ponudnika. Pojasnila se dobijo pri g. vodji šole. Gostilna in 1160 kavarna z enonadstropno hišo, koncesijo in inventarjem vred se zaradi popolne opustitve takoj po ugodni ceni proda. Naslov v upravi .Jutra". Si Mestna hranilnica kočevska v Kočevju javlja žalostno vest, da se je njen soustanovitelj in njen sovoditelj od njene ustanovitve dalje, dolgoletni in sedanji predsednik njenega upravnega odbora gospod bivši deželni poslanec, nad tridesetletni župan mesta Kočevje in njega častni občan, ime-jitelj številnih visokih odlikovanj itd. ter posestnik v Kočevju danes nenadoma preselil v večnost. Za napredek in javni dobrobit vsekdar vnetemu možu ohranimo blag spomin! Kočevje, dne 1. julija 1923. Upravni odbor in ravnateljstvo. Mali oglasi v JUTRU" imajo dober uspeh! Združene opekarne, d. d., Ljubljana nudijo po poljubnih množinah 964 zarezane strešnike model „i" in model „D" (atornl crep), najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje Ra željo pošljemo popis in ponudbe. - Spretni zastopniki se sprejmejo. 1184 Zastopstvo mestne občine v Kočevju javlja žalostno vest, da se je bivši njegov nadtri-desetletni župan in častni občan mestne občine Kočevje gospod bivši deželni poslanec, predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice v Kočevju, podpredsednik upravnega sveta Merkantilne banke, lmejitelj številnih visokih odlikovanj itd. itd. ter posestnik v Kočevju danes nenadoma preselil v večnost. Za napredek in javni dobrobit vsekdar vnetemu možu ohranimo blag spomin! KOČEVJE, dne 1. julija 1923. Upravni svet in ravnateljstvo Mer-kantllne banke v Kočevju javlja tužno vest, da je njen soustanovitelj, prezaslužni podpredsednik in upravni svetnik, gospod bivši deželni poslaneo, nad tridesetletni župan mesta Kočevje in njega častni občan, ime-jitelj več visokih odlikovanj itd. ter posestnik v Kočevju danes nenadoma preminul. Blagemu in za javni blagor vedno vnetemu pokojniku časten spomin! Kočevje, dne 1. julija 1923. 1186 Maročajte dnevnik „<