[N«j večji almnaki dnernak t Združenih drianh
V«Dauvwleto . . .	$6.00
Za pol leta . • • • •	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
LAS NARODA
list slovenskih delavcev^ Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 230. — Stev. 230.
Entered m Second CI&m Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 1, 1936—ČETRTEK, 1. OKTOBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
MADR1D-ZADNJA POSTOJANKA SPANSKE VLADE
• j
Roosevelt je odgovoril svojim kritikom
vlada priznava,da je dosti vojakov dezertir alo; tudi fašisti so nezadovoljni
Na vladno zahtevo naj ho vsak bo jazi jivec ustreljen. — Branite!ji Alcazarija d<> jedli konje in mule. — Sin poveljnika v Alcazar ju je bil ustreljen. Vsi sposobni molki so bili vnovič pozvani k o-brambi Madrida.
Z UMIKAJOČO SE ARMADO proti Madridu, 29. septembra. — "Postrelite svoje bojazljivce!" — je naročila vlada svojim poveljnikom, ki vodijo u-mikanje republikanske vojske proti Madridu.
"Bitka je dobljena z odporom, izgubljena z begom/' pravi list "El Socialisti*.
"Oni, ki se tudi malo boje sovražnika, vržejo puške od sebe in demolirazirajo svoje tovariše, odpirajo našemu sovražniku pot do našega glavnega mesta. Taki bojazljivci morajo biti postreljeni brez sodbe!"
S tem, da vlada priznava, da se dogajajo dezer-tacije iz republikanske armade, pa obenem tudi naznanja, da je 200 fašistov, ki so prodirali proti Madridu, prešlo na stran vladnih čet.
Vlada naznanja, da so njene čete.izvedle protinapad na fašiste pri Bargasu, pet milj izven Toleda ob cesti, ki vodi iz Toleda v Madrid.
Španska vlada je ponovno pozvala vse sposobne moške, da pridejo branit Madrid.
"Pet tisoč junaških mož more zmagati/* pravi o-klic, "medtem ko 25,000 bojazljivcev in dezerter-jev prinese poraz. Madrid ima take hrabre može, toda postavljeni morajo biti takoj na vojaško stališče. Ako ne moremo zbrati vsega svojega junaštva, bo jutri prepozno.**
TAL A VERA de la Reina, Španska, 30. sep. — Polagoma pridejo na dan grozote, katere so morali 72 dni prenašati branilci Alcazarja.
Branitelji si slišali, kako so vladni vojaki kopali rove pod trdnjavo ter so vedeli, kje bo razstreljen dinamit. Takoj so spravili 500 žena in otrok na varno v globoki kleti. Spočetka je bilo v trdnjavi 1200 vojakov, žena in otrok.
Naravne smrti sta med oblegan jem umrli dve stari ženi in njuni mesti sta zavzela dva novorojenčka. Pri razstrelbah dinamit a je bilo ubitih samo 80 vojakov in niti ena žena, niti en otrok. N
Med obleganjem so pojedli 97 konj in 27 mul.
Poleg treh razstrelb je bilo na Alcazar oddanih 10,000 strelov.
LIZBONA, Portugalska, 30. septembra. — Dopisnik lista "Diario de Noticas** poroča o najbolj dramatičnem dogodku, ki se je dogodil tekom obleganja Alcazarja v Toledo.
Po tem poročilu je pretekli teden poveljnik republikanske armade, ki je oblegala zgodovinsko trdnjavo, telefoniral poveljniku v Alcazar ju generalu Moscardu.
"Vaš sin je talec v naših rokah. Ako se ne pre-daste, ga bomo ustrelili."
General Marosco pa je ostro odgovoril:
"Pokličite mojega sina k telefonu.**
"Moj dragi sin,*' pravi oče. "Ti izdajalci predlagajo, da naj rešim tvoje življenje za ceno življenj mojih hrabrih mož in moje časti. Upam, moj sin, da boš umrl kot junak."
Sin je bil ustreljen še tisto jutro.
amerika čaka g0sp0dars1 k0nfer
Med Ameriko, Ai lijo in Francijo je bil njen dogovor gl lute. — ' Gds] konferenca bo pozneje.
WASHINGTON, D. C.. 30. septembra. — Ajngleško-fran-cosko-ameriški dogovor glede valute (mora se le nekaj časa prestati preiskušnjo, predno je sploh mogoče misliti na sklicanje svetovne gospodarske konference
Ako nekateri mednarodni finančni krogi mislijo, da je dogovor treh držav uvod za mednarodno konferenco -za sitaibili-zacijo denarja, so se nekoliko zmotili, kajti gotovi krogi v "Washingtonu pravijo, da o takem načrtu šele razpravljajo.
Sedanji dogovor je jako rahel. Za sedaj si vlade samo medsebojno poročajo o trgovini z devizami. Vsi ti pogovori se večinoma vrše po telefonu.
Kavno ta rahli dogovor daje priložnost tudi drugim državam, da se mu (pridružijo, ue da "bi bila za sedaj še kaka gospodarska konferenca potrebna.
Zvezni zakladničar Morgen-thau je tudi rekel, da upa, da bo tudi Belgija kmalu pristopila k itemn dogovoru.
Kadar bo v državah denarna vrednost dosegla stabilnost, tedaj bodo pričeli šele razpravljati o tem, kdaj bi 'bilo mogoče sklicati konferenco.
SUHAČI SO ZACELI R0G0-VIUTI
WASHINGTON, D. C., 30. •septembra. — Znani suhač F. Scott MoBrrde je pobral svoja šila in kopita ter se preselil v Philadelphijo, kjer bo prevzel vodstvo Antisalonske lige za državo Pennsyl vania o.
Obljubil je, da se bo z vso vnemo letil dela. Po njegovem mnenju bi se dalo s primerno agitacijo zopet osušiti 40 izmed 48 držav.
McBride pravi, da bi prohi-bicija nikdar ne bila preklicana, če bi ne bilo depresije.
kazen za Člane
"črne legije"
Ostre odredbe proti nemirom. — Teror je zahteval že mnogo krvi. General Gill ima obsežne pravice.
DETROIT. Mich., 30. sep. — Enajst članov "Črne legije" je bilo spoznanim krivim umora WPA delavca Gharlesa A. Poole-ja, eden obtožencev pa je bil oproščen.
Izmed 11 obtožencev je porota našla 7 krivih po prvem redu in jih zadene dosmrtna ječa, štirje so bili spoznani krivim po drugem redu in bodo mogli biti po 20 letih zapora pomiloščeni.
Porota devetih mož in treh ^ena je oprostila obtoženca Hershilla Gilla.
Porotniki so se posvetovali samo eno uro in 26 minut.
Sodnik Joseph A. Moynihan je rekel obtožencem, da bo nad njimi izrekel obsodbo prihodnji torek.
Obenem bo sodnik Moyni-liam obsodil Day tona Deana, ki je ustrelil Pooleja in je to priznal, toda je ^postal državna priča.
Po prvem redu so bili obsojeni: "Polkovnik" legijonar-jev Harvey Davis. Urban Lipps, John Bannerman, Er-win Lee, Paul S. Edwards, Edgar Baldiwn in Lowell Rushing.
Po drugem redu pa so bili spoznani krivim: Thomas R. Craig, Virgil Morrow. John S. Vincent in Albert Stevens.
Med navzočimi v sodnijski dvorani je bila Poolejeva vdova in mati dveh otrok. Navzočih je bilo tudi nekaj žena obtožencev. Žena Harveya Davi-sa je kriknila in postala histerična.
nemčija kliče novince pod zastave
Nemčija bo^mela 800 tisoč vojakoif. — 25,000 deklet b W pomnožilo stalno vojfko. — Dvoletna sluzmi se prične 1. oktobra.
BERLIN, Nemčija, 30. sep. S 1. oktobrom bo vpeljana v Nemčiji dvoletna vojaška služba in bo znašala stalna vojiska 800,000 vojakov.
Hitler je odredil, -da se vladna delavska služba, ki je pripravljalna skupina stalne vojske, povečana za 300,000 mla-deničev.
S. 1. oktolrofn je vpoklicanih ,30,000 mlafteničev v delavsko skupino, do 300,000 »malo starejših mladeničev jja v pravo vojaško službo.
Hitler je 24. avgusta razglasil dvoletno obvezno vojaško službo, ki se prične s 1. oktobrom. Prej je trajala vojaška služba eno leto, še prej pa pol leta v delaviski skupini.
Novinci so stari po 21 in 22 let, rojeni v letih 1914 in 1915.
Uvrščeni bodo v armado, v mornarico in v zračno armado.
Vs pore dno z vojaštvom je Hitler tudi povečal število deklet iza prostovoljno vojaško delo od 12,000 na 25,00b.
Letnik 1914, ki je štel 598,000 novincev, je bil vpoklican že lansko leto. Letnik 1915 šteje 467,000 novincev, toda vpokli canih je bilo komaj polovica. Ostali bodo vpoklicani prihodnjo jesen.
V Vzhodni Prusiji, kjer je potrebna večja vojaška sila, so bili vpoklicani vsi letniki od 1910.
MORILKA MOŽA OPROSENA
PORT WORTH, Texas, 29. septembra. — Okrajna vele poni hoteia danes obtožiti u-
SIN USTRELIL MATER
Rochester, N. Y., 30. sep. — Danes je umrla v tukajšnji bolnišnici 501 etna Frances Voel-kl, katero je včeraj nevarno obstrelil njen štirinajstletni sin. Fant se bo moral zagovarjati zaradi umora. Hotel je iti na lov, toda mati mu je branila. Jezen, je nameril puško nanjo in sprožil. Mati je do smrti zatrjevala, da jo je ustrelil po nesreči.
Svojega moža.
Zdravnica je izjavila, da je prišel njen mož v njeno pisar-
NAROCITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO
\ jtv
REKORD ANGL LETALCA
F A RN BOROUGH, Anglija, 29. septembra. — Angleški ar-madni letalec Swain je dosegel svetovni rekord s tem, da se je povzspel s svojim letalom 49,967 čevljev visoko.
STALIN JE OSTAL SAM
SMRTNA KOSA
V Ridgewood, N. Y., je umrl davi splošno •znani rojak Mr. Valentin Vavpotič. Star je bil 67 let ter rojen v Domžalah. V Ameriki se je nahajal nekako štirideset let ter je bil veščak v slamnikarski Obrti. Skoro do zadnjega se je z vso vnemo vdejstvoval na sloven s k e m društvenem polju. Nedavno sta mu umrla soproga in sin, kar ga je silno potrlo. Po večmesečnem trpljenju je podlegel zahrbtni bolezni. Zapušča dva sinova in vec sorodnikov, katerim izrekaimo naše iskreno sožalje.
Pogreb ibo v soboto dopol-1037 Forest
MOSKVA, Rusija, 30. sep. — Josip Stalin je še edini ivi-Šji sovjetski uradnik, ki je pomagal Ljeninu vladati Rusijo.
Z odstranjen jem bivš e g a predsednika ljud'skih 'komisarjev, A. I. Rykova, je izginil izadinji stari iboljševik z vladnega mesta.	^
Rykov je bil odstranjen, ker je bil v procesu proti Zinovi-jevu in Kamenovu obdoKen, da je bil tudi v zvezi z zarotniki.
Prvi (politični biro komunistične stranke sovjetske unije je bil sestavljen iz naJslednjih. nioz: Ljenin, Trooki, Zinovi-jev, Kamenev, Tomski, Stalin, Rykov in Buharin.
Ljenm je že mrtev skoro 13 let. Troeki je v izgnanstvu že od leta 1927. Tomski je izvršil samomor. Zinovijev in Kamenev sita bila ustreljena kot izdajalca. Rykov je 'bil odpuščen, Buharin pa <zaiv®ema neko ma-mesto.
republikanske vlade so
vtirale pot revoluciji
SYRACUSE, N. Y., 30. septembra. — Na demokratski konvenciji države New York je predsednik Roosevelt v ostrih in odločnih besedah zavrnile trditev Williama R. Hearsta in drugih republikanskih voditeljev, da je njegova vlada komunisti-
čna.
preki sod v
palestini
Ostre so bile njegove besede, ko je rekel:
"Nikdar nisem iskal, niti sedaj ne iščem ter odklanjam podporo »vsakega zagovornika komunizma, ali vsakega posameznika, ki hoče s poštenimi sredstvi ali pa zahrbtno pre-meniti ameriško demokracijo."
Zatem je predsednik silovito vdrihal po Old Dealu in po njegovem novem preroku go-vernerju Landonu, Rekel je# da je Old Deal, katerega so predstavljali predsedniki G. Harding, Coolidge in Hoover ustvarili pogoje, ki vodijo do revolucije.
Samozavestno je rekti iT. D Roosevelt, da je njegova vlada obdržala demokracijo, ko je bila v največji nevarnosti. To je bil prvi Rooseveltov
Enajst legijonarjev je bilo spoznanim krivim u-mora. — Samo en obtoženec je bil oproščen.
LONDON, Anglija, 30. sep. — Po petih mesecih arabskega generalnega štrajka in krvavih bojev v Palestini se je angleška vlada odločila^ da se posluži najstrožjih vojaških sredstev, da konča ta teror.
Arabci hočejo s svojimi nasilji preprečiti, da se Židom ne bi bilo več mogoče naseljevati v Palestini in kupovati zemljišč. Odkar je bila Palesti- S ognjeviti govor v predsedniški na določena za židovsko domovino, so židje v velikem številu prihajali v deželo, zlasti iz Nemčije, odkar je prišel Hitler do vlade.
Kabinet je sklenil^ da visokemu komisarju za Palestino generalu Sir Arthur Wauoho-peju podeli pravico, da vsak čas, kadar se mu zdi potrebno, razglasi vojno stanje. Ta od-ledba pa bo prišla v veljavo samo na posebno ogroženih krajih dežele. General Waucho-pe upa, da bo vojno istanje v kakem kraju Arabce ostrašilo, da 'bodo opustili svojo bojevi-tost.
V kakem obsegu bo raizgla seno vojno stanje, je razvidno iz maslednjega sklepa angleškega kabineta: Generalni poročnik J. G. Dill, poveljnik
kampanji. Rekel je, da je bila dežela leta 1933 na robu revolucije, kar je zakrivila republikanska stranka. Omenil je tudi svojega bivšega prijatelja, nekdanjega governerja države New York, toda omenil ga je bolj iz pomilovanja, kot iz jeze. Rekel je, da je bil Smith nekdaj največji zagovornik njegovih ukrepov, katere pa sedaj skuša ovreči.
Svoj višek pa je dosegel njegov govor, ko je odgovarjal na obdolžbo, da je njegova vlada komunistična.
11 Poznate moje ozadje. Poznate mojo dedščino in ste bili priča mojega javnega delovanja iskozi četrt stoletja. Skoro štiri leta sem predsednik Zdr. držav. V državnem in v zveznem kapitolu boste našli dokaze, da sem se do črke držal
KROŠNJAR BO APELIRAL NA BELO HIŠO
angleških čet v Palestini, v če gar področje spada diktator-! ameriške vladne oblike.'' ska oblast, je pooblaščen vsak čas izdati odredbe za javni red in varnost; ima pravico postaviti vojna sodišča, vpeljati cenzuro; nezaželje n i m | vstop v 'deželo prepovedati in neljube -ljudi pognati iz dežele. General Dill ima tudi pravico zapleniti privatno lastnino ali jo Uničiti. Čete, ki jih ima na razpolago, so opremljene z tanki, aeroplani in drugim motoriziranim orožjem. General Dill ima 15,000 vojakov.
DELAVCI ZA R00SEVELTA
Delavske Federacije 23 držav sprejele resolucije, v katerih priporočajo ponovno izvolitev predsednika Roosevel-ta. Med njimi je tudi Landono-va država Kansas.
Advertise in
WASHINGTON, D. C., 19. septembra. — Danes je bil tukaj aretiran in kaznovan z globo $5 slepi krošnjar Felix De-strito, ker je prodajal pred Belo hišo peanute. Gloibo je plačal toda rekel je, da bo prosil predsednikovo ženo, naj se zavzame z&nj.
ROJAK OPERIRAN
Znani brooklynski rojak Mr, GaJbriel Tassotti je bil predvčerajšnjim uspešno operiran na slepiču v East New York Lutheran Hospital. Operacijo je mojstersko izvršil znani društveni zdravnik dr. A. Kermek, 899 Bushwick Ave., Brooklyn, N. Y. Roiaki^rassottiju želi-
mf*l*xb wanovj™
New York, Thursday, October 1, 1 936 ,
"Gla* Naroda"
CA Corporation) Owned and Published by 4L0VENIC PUBLISHING COUPANI

Frank Bakaer, President Place of business of the corporation and adi tlf W«at 18tk Street, fUadjh ef
Ll Benedlt, Treaa.
of above officers: New Yerfc Ctty, N. X.
-GLAS NARODi" (Veiee of the People)
Issued Every Day Except Sundays

Holidays
Ea celo leto velja aa Ameriko in
Kanado..................... 96.00
Ea pol leta.................... «3.00
Ea Četrt leta..................«1.50
Za New York sa celo leto......«7.00
Za pol leta ............................«3.50
Za inozemstvo sa odo leto......«7.00
Za pol leta.................... «3.50
Subscription Yearly ^6.00
Dopisi brea podplss In osebnosti se ne prlobCuJejo. Denar nsj se blagovoli potUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" ishaja vsaki dsn isvsemSl nedelj In praznikov
"GLAS NARODA". 21« W. Ittb Street, New T«k N. I
Telephone: CHebea 3—1242
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli FRANK KER2E
KDO JE DIKTATOR
Nedavno je govoril v državi Iowi republikanski podpredsedniški kandidat col. Frank Knox ter dejal, da bi izvolitev Landona in Knoxa pomenila konec "zveznega diktator-stva" RooseveKove administracije.
Resnica je, da Roosevelt ni nikdar uvedel diktatorstva oziroma nekaj, kar bi bilo diktatorstvu količkaj s lično.
Edina javna oseba, ki je javno zagovarjala diktator-stvo leta 1933, je bil governer Alfred M. Landon iz Kansasa, ki kandidira za predsednika na republikanskem tiketu.
Dne 1. maja 1933 je rekel governer Landon: —
— Možem, ki so sestavili ameriško ustavo, ni nikdar prišlo na misel, da bi mogla dežela voditi svoje posle s pre-pirajočo se družbo.
Če to ni bil poziv k diktatorstvu, ne vemo, kaj pomenijo te besede.
Republikanci očitajo Rooseveltu, da je zagovarjal "radikalne odredbe", češ, da so edino orožje proti depresiji.
Politika, ki jo je zagovarjal governer Landon, je bila skoziinskoz dosti bolj radikalna kot si jo je kdaj zamislil predsednik Roosevelt.
Governer Landon je priporočal naslednje odredbe: in flaeijo denarja; odpravo Shermamove protitriištne postave; vlada naj določi cene poljedelskim produktom; predsednika naj bo poverjena "vojnočasna oblast"; obdržanje narodne proliibicije; odpravo zavarovalnine na bančne vloge.
Letošnja republikanska platforma obsoja z naj ost rej širni besedami politiko, ki jo je priporočal Landon, ko je bila dežela v najhujši depresiji
In se več: governer Landcn sam oibsoja politiko, ki jo je priporočal Rooseveltovi administraciji, naj jo sprejme.
Poglavje o najvišjem in najdražjem, kar imamo.
Sestala se je skupina Hudi vseh ver, vseh narodnosti, vseh poklicev in vseh plemen. In razgovarjali so se med sabo o enem vprašanju: kaj je takega na svetu, da je vsem ljudem skupno, dragoceno, zaželjeno in umljivo.
Oglasil se je prvi govornik in rekel: vera.
Ampak ver (je dosti na svetu, torej pride vprašanje: katera?
Potegovali so se vsak za svojo — zmagal pa je človek, ki je vstal in rekel: "Jaz ne spadam k nobeni in za namo so milijoni. Vera torej ne more biti to."
Nastopil je dragi govornik in rekel: jezik.
Res je, da jeziki vežejo posamezne sfoiipine, ampak vsakemu je zopet najljubši tisti, katerega imenuje svoijega. In jezikov je na stotine na svetu.
Torej jezik tudi ne more biti.
Tretji govornik, ki je bil menda malo na hitlerovsko vdarjen, se je izjavil za pleme. Ampak tudi plemen imamo več
to vidim vsak dan. Meni je to tako, kakor če ti pogledaš skozi tvoje okno na vsakdanjo cesto."
Demokracija -— največja dragocenost človeštva in vendar se je tako malo zavedamo, tako malo čitamo o nji, da žive ljudje in mnrjo, ne da bi se kdaj v življenju ustavili pri ti besedi.
Kaj pa je demokracija? Če
čnem s posameznim človekom, bi rekel tako: demokracija je pravica človekova, da izraža svoje misli in prepričanje, v besedi in pisavi. Da sme in more čitalti, kar hoče, da so po svoji volji in izberi druži s tistimi grapami, ki so najbližje njegovemu prepričanju. Da svobodno dela za nekaj in nekje, da so uveljavlja, gradi, kritizira, podira — izkratka: da so
mm garantirane kot osebi vse « ■
I pravice v okvira gotovih meja. To je važno, zakaj dostikrat sem se razgovarjal z našimi ljudmi, ki so zlasti v prejšnih časih imeli čisto napačne .pojme o naši demokraciji. Rekli so:
na svetu — torej ta točka ne j to je "frejj kontra," in človek
m^m "k; f i cUinno foomn nlnT7D_ rl ol n tar li'rw^p Tn spvp'r?n ni
PROTIFAŠISTIČNA LIGA NARODOV
Z 39 glasovi proti 4 glasovom se je skupščina Lige narodov odločila za Abesmijo in proti Italiji.
Italija je namignila, da bo izstopila iz Lige.
Ce se bo to res zgodilo, bo dobila Liga protifašistični značaj. Kajti v nji ne bo treh izrazito fašističnih držav: Nemčije, Japonske in Italije.
Močna in odločna Liga narodov* — brez Nemčije, Japonske in Italije bi bila uspešna protiutež protia fašizmu.
Zaenkrat je to seveda le še upanje, prelepo upanje, da bi se kar preko noči izpolnilo.
Glasovanje za Abesinijo in proti Italiji je pa pokazalo, da se utegnejo tudi v evropski politiki pojaviti razveseljive možnosti.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
S tS5
$ M*
$ 7J6$ $LL7i 9xsm
1M
Din. Din. SM Din. IMi Din. 2000
tlx we gene sedaj httmo menjajo bo navedene
(fen* volfr&žene bPeemembi gobi ali doli
v
trn fepbčflo veCjfli amktv kot iC*r«J navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujem« še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMMnftRlH DOLARJIH Za MiW» 4L S^- morale poslati____________$ B.*7S
- " ZZZ____m-
more biti skupna vsemu člove ^tvu.
Prišla je na vrsto civilizacija, kultura, znanost, umetnost in drugo. Vsako posebej velikansko poarlavje v zgodovini človeštva, visoko in draeroceno, a vendar ne tisto, ki bi bilo pojmljivo vserm ali dosegljivo za vse.
Vnele so se živali ne debate med posameznimi skupinami, ki pa niso -prinesle drugega, kakor se ver^jo zmešnjavo.
Nastopi človek inteligentnega obraza in bistrih oči ter dvigne roko, da. pomiri razburjene duhove.
"Vi bi radi vedeli, kaj je najvišje in najdražje, kar je doseglo človeštvo v dolgih tisočletjih? Navedli ste vere, jezike, .plemena, znanost, civilizacijo in mnogo drugega. Da ne more b3ti to tisto, česar iščete, je najboljši dokaz v tem, da je prišlo skoro do boja med vami.
"Povedati vam hočem jjaz svoje mnenje na podlagi vseh opazovanj, študij, izkušenj, da imamo nekaj med nami, kar je res najvišje, najdražje, kar zadeva vsakega posameznika in vse skupaj, kar je umljivo vsem, rabljeno od vseh in pravično vsakemu. Vsak dan je z mano in z vami. Zdi se nam tako nekalj umljivega, pogrebnega, da se niti ne zavedamo, da ne vidimo, dokler nam kdo ne začne odnašati tega. Vseh mogočih ver ste, različnih jezikov in plemen, različnih poklicev in mišlenj. V vsem mogočem se ločite med sa'bo, a ven-
dela, kar h'oče. To seveda ni res, zakaj take vrste demokraciji bi rekli divjaštvo in zve-rinstvo, in ima svoje pravice le med divjaki in v pragozdih. Demokracija ni to, da vsak dela, kar hoče, ampak da vsak dela tako, kakor je na korist večini. Demokracija ne daje J človeku pravice, da razvije svoje oselbne kaprice, pač pa iiiru daje priliko, da svobodno govori, piše, priporoča 'to, kar bi bilo po njegovem mnenju najboljše za celotno človeško družbo.
Osebne pravice človeka so dragocen zaklad, ki mu ga daje le demokracija. V naravi vsakega človeka je. da nekaj šteje, da nekje izraža svoje misli, da se more z besedo m peresom potegovati za to, kar se zdi njemu prav, da gre svobodno tje, koder misli, da bo nekaj zanj. Da more vzeti v roke čtivo po svoji volji in izberi.
Ljudje včasih mislijo, da bi bili srečni, če bi imeli vsega J dosti — namreč materijalnega. Če bi človek hotel zbrati tako skupino in ji dati vsega, kar jim poželi srce, prepovedal bi jim pa svobodno besedo, čita-nje in vise drugo, kar daje de mokracija, tedaj bi bilo tako: nekaj dni mirno in zadovoljno. Kmalu bi začel srečevati posamezne, globoko zamišljene obraze. Temu je prišlo nekaj na misel, oni ima nekaj na srcu, tre ti ji bi rad knjigo ali časopis, četrti misli na skupino, koder bi bilo nekaj zanj. Peti bi želel odkrite izobrazbe, znanstva, da more učiti in pomagati drugim. Izkratka: vsak bi želel
dar -boste vsi edini, kakorhitro nekako drugače, nekje drugje,
_	________________ll___" Y 1___m 'U 1 4--I/N TTA/»Ml'h
JSLfff
Idrabo lspUaio v dolarjih.

CABLE
Z* PRI-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ** G la * Naroda" „
H. X.
boste slišali iz mojih ust tisto ilne."
Napeto so stegovali vraitove in odpirali usta, da bi rie preslišali nobene 'besede.
"Najvišje in najdražje, kar' je jJoseglo človeštvo, vredno življenja, boja in smrti je — demokracija. *'
Demokracija — hm, to se razume, za »to smo vsi, to vemo. Ampak kako je to, da se Uikdo ni spomnil na to ? Kar je tako z nami, kakor je zrak, kalkor feta ta dan in noč, tega se čl«o-vek tako privadi, da tistega sploh ne vidi, ne Občuti. Je tako z ljudmi, kakor z mojim znancem, 'ki ima na hribčku blizti mene krasno posestvo, s katerega je očarljiv pogled na veličastno reko Hudson, Palisade in na velik del New Yor ka. In rekel sem Mu ob neki priliki
"-Kako imate tnk a j krasno — ta pogled, te vod°- ti pri zori!"
zakaj človek je bitje večnih Lzpreinenrb. Kakorhitro se mu ena stvar ponavlja dan za dnem, postane nezadovoljen. In to je potem vzrok da se »upre, bori in če treba, izgubi toda svoje življenje, samo da ve, da je živel za nekaj.
Nasi ljndlje so prihajali v velikem številu v Ameriko. Mnogo jih je odšlo z namenom, da ostanejo tam. Po veliki večini so se vrniM — če so se le mogli. Ako si človeka vprašal, kako je v starem kraju, je rekel:
"Tlako je — Amerikanec se težtoo privadi. Kaj in kako je drugače, ne vem, samo to vem, da mi je tukaj bolj prijazno kot tam."
Če bi dovolj globoko pogledali v ta odgovor, bi našli nekje na dnu demokracijo. Ni fie izkusil dosti, ne ve mogoče, kaj je pravzaprav, ampak čuti pa že tako, da je tukaj bolj za dovoljen, -kakor tam. Po Ameriki kamor ho-
češ, nikjer se ti ni treba pripravljati, izkazovati, kdo si, po kaj si prišel in stotero drugega. V hotelu se vpišeš v knjigo s pravim ali nepravim imenom — nikdo ne gleda za tebo in ne preiskuje, ali si ti res tisti ali ne. Če misliš, da imaš kaj dobrega povedati, zbereš lahko svoje sosede okoli sebe. Ni treba nobene .policijske prijave in na 'tvojem shodu ne bo nobenega policijskega organa, ki bi pazil tria tvoje besede, te mogoče radi njih zaprl ali razpustil zborovanje. Če hočeš pisati, ti je svobodno. Ako želiš čitati kaj takega ali takega, vse lahko dobiš. Izkratka: v demokraciji si človek, resnično, živo bitje, s poljem na vse strani.
V	demokraciji je vsak Človek z gotovo starostjo — sovi a dar. To se pravi: vteak glasuje in sicer tajno, za kogar hoče. Na ta način postane vfcak državnik, če že sam ne vlada, pa vlada s pomočjo tistih, kaftere je izvolil. To je toretj druga, civilna ali državljanska pravica, katera je vredna vsega samo tedaj, če človek res lahko po svoji volji izbira, agitira, rita in voli za tisto, kar se njemu zdi najbolj pravilno. Demokracija da vsakemu človeku le po en glas brez ozira na to, kako je bogat ali reven, kako velik ali majhen. V demokraciji je vsakemu dano na svobodo, da pride na dan z novimi predlogi, mislimi ali uredbami. Demokracija ne za/pira. vrata nobenemu problemu, nobeni stranki in nobenemu predlogu.
Demokracija je tista, ki pušča vsakemu človeku, da spada h kateri veri h'oče, da govori kateri jezik hoče, da zagovarja svoje prepričanje povsod in vselej. Ozrite se po Ameriki in videli boste vse mogoče skupine. Imamo komuniste, soci-jaliste, anarhiste, republikance, demokrate in kaj vem, kaj vse. Da citate .in slišite o njih, se imate zahvaliti demokraciji, katera edina pušča svobodo govora in pitsave. Imate razne verske sekte, družbe in zdru-nja, kot se jih ne najde nikjer pod sdlncem. In vse samo zaradi demokracije.
Če odvzamiete človeku premoženje, ije rev p 7. — ampak še zmiraj človek. Če mu pobere- demokracije te še vse drugo, kar ima in pustite golega brez vsega na svetu — je še zmiraj bogat. Zakaj on ima svobodo govora in prepričanja. Demokracije mu ne morete vzeti in ta mu potem omogoča, da se pritožuje, vpije, in išče v družbi takih, ki bi mu pomagali. Kakorhitro pa vzamete ljudem demokracijo, niso več ljudje amfpak samo možički, kakoršne prodajajo lectarji na sta rok rajskih sejmih in žegnanjih. Ne to, kar je zunaj, aalipak to, kar je zno traj v človeku je tisto, kar ga loči od vlsega stvarstva. In če mu zaprete tista notranja vrata, ste ga potisnili v vrsto živali.
Demokracija je najdražje, kar imamo, nekaj, kar služi vsem in kar razume vsak. Zavedajte se Itega, zakaj vstajajo skupine, ki bi rade omejile to.
V	vsakem človeku pride trenutek, ko mora slišati ali čitati kaj takega, kar mu ni po volji. In nehote mu pride na misel: to bi se moralo prepovedati. Ampak to pomenja vzeti človeku njegovo (pravico do svobode. Držite se vedno in vselej po besedah islavnega Francoza, ki je zapisal nekako tako: ta človek je moj največji nasprotnik. V ničemur se ne strinjam ž injim in kijer morem, ga pobijem. Če bi pa kdo prišel in hotel mojeirra največjemu nasprotniku vzeti pravico svobodnega izražanja, Stedaj se bom postavil zaAj in če treba, Ibranil te praviče s svojim življenjem.
Edino v demokraciji morete z vsakim predlogom, mnenjem, načrtom, kolikor jih je na svetu. Edino v demokraciji morete zagovarjati svoje stališče, iskati opore pri svojihfcosediii,
iPefcer Zgaga
DOLGA POT
Pred štiridesetimi leti je začel delati pri 4'Glasu Naroda'' Mr. Anton Bobek, ki se ga spominjajo skoro vsi naši old-
zbirati, agitirati kakor veste in znate.
'Kakšen blagor je svobodno časopisje, koder so zapisane vse misli, pa bodisi dobre ali slabe. Imamo na stotine različnih listov in publikacij s stoterimi idejami in načrti. Vsi so pisani brez vsake cenzure in vsak jih lahko čilta. Kako vse drugače .je po Evropi, koder je razven par držav vse pod cenzuro. Je to največji zločin napram človeku, zakaj cenzura lie napravlja iz človeške družbe drugega kakor krdela domačih živali. Cenzura ni drugega, kakor vladi na kuratela, kakor se .jo postavi v naših državah med takimi, ki so izgubili zdrav razum.
V demokraciji pride lahko vsak dan do vas in vas pridobiva za to ali oni misel. Marsikaj se vam bo zdelo jako dobro in boste mogoče navdušeni za to. Brez Ozira na to, ali Vzprdjmete kaj novega ali ne, vam priporočam eno stališče: karkoli pride iz demokracije, poslušajte i.n premišljujte. Karkoli pride iz središč, ki ne poznajo demokracije, tiisto kar za-vržite. Ni dosti prida in tudi če se vam zdi še tako dobro,
timerji v Ameriki, poslednjih petindvajset let ga pa pozna ves slovenski Cleveland. Pri 4 4 Glasu Naroda" je vroil vsakovrstna dela.
Takrat list ni bil to kot je danes. Lastnik je bil urednik, števec in strojnik v eni osebi. Mr. Bobek je bil njegov pomočnik.
V žakljili je nosil "Glas Naroda" na pošto. Pot je bila dol-gk in žaklji težki. Večkrat je bilo treba počivati, toda Mr. Bobek je skrbel. da je bilo vse redno in pošteno odrajtano. In še počival je zraven, če ni bilo treba hoditi po potnike na šta-cijone in jim razkazovati ne^v-yorske znamenitosti, ki so bile takrat na vse na kupu med Greenwich Streetom in South Ferrvjem.
"Domžalskega traina" (nad-cestne železnice med Cortlandt Streetom in Prvo cesto) se naši rojaki takrat še niso posluževali. Št rit kara jim je bilo edino prometno sredstvo. In prijatelju Tonetu Bobku je še danes.
On namreč ne verjame v ina-šine, motorcykle in letala. Na štritkaro, ki vozi po St. Clairu, se zanese, in na svoje noge.
Včasi je tudi parnike obraj-tal. "Kronprincessin Cecilie", t*Martha Washington", "Kai-zer Franc Josqpli", 4 4 Belvedere" — to so bili parniki, s katerimi se je izplačalo potovati. Zdaj je pa že zdavnaj konec tiste stare slave.
"Normandie", " Bremen", "Queen Marv" uživajo Čaist in sloves modernega sveta. Kaj iso za našega človeka štirje dnevi na morju? V štirih dneh se pri bari niti odteščati ne In cene so pretirane-
Toda prijatelj Tone Bobek je vztrajal. Pred osemindvajsetimi leti se je bil preselil v Cleveland, kjer je odprl na St. Clair A Ve. svoj urad. Od jutra do večera je presedel v njem. Razen zvečer — po u-radnili urah — je trdno zakle-
vedite 'en'o: konja se lovi s šopom detelje, bič pa pride šele j more tedaj na vHto, ko je konj na Prej je bilo potovanje trikrat varni uzdi.	1 ceneje
Bodimo hvaležni, da imamo demokracijo v Ameriki in branimo jo z vsemi močmi. Je tako dragocena, da imate danes kakor v srednjem veku roparske skupine — največkrat z vabljivimi imeni — ki hočejo imeti to samo zase, kar je danes
od nas vseh. Edino demokraci- njj zaprl 'svojo pisarno le ja omogoča vse probleme in vsa* ta^af, ko je šel k Šornu juži-gibanja. Če bi ne bilo dovolj | nat pa ^ svojemu ožjemu
y predf ašistični i Italiji, bi ne bilo danes Muso-linija. Da ni nemška republika dovolila demokracijo, bi bil Hitler še danes pri svojem har-barvskem poklicu. &e Lenin v Rusiji bi bil nemogoč, da ni o-mogočifa njegovega javnega dela precej demokratična vlada Kerenskega.
Iz demokracije pride labko vse, dobro in slalbo. Zato je pa naijvečje važnosti, da pride vse, kar je novega, pred demokracijo, da ostane tam javno izpostavljeno in vidno vsem ljudem. Če se najde potem res kaj dobrega, ne bojte se, da bi ne vzrprejeli, zakaj na svetu imia vsak rajši dobro kot slabo. Ne vzemite nikdar zavezane vreče, pa če je Še tako dobro opisana. Le puhtite, da vsak lepo is trese pred vas, potem boste pa svoji previdnosti izbrali, kar bo za vas.
In ne pozaibite enega: prvi korak pri ustanovitvi naših držav je bila: deriiokracija. Na ti je vse vzrastlo, se vse razvilo in živi še danes. Predno k al j vzprejmete, predno se za kaj odločite, zahtevajte eno: dokaz, da je prišlo iz demokracije. Kdor vam tega ne more dati, naj gre do soseda po svojo srečo. Zakaj demokracija in zopet demokracija, to je naše največje in najsvetejše, kar imamo v življenju. Vse drugo pride in gre, le demokracija ostane večna.
trn ivifm
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik t? Združenih driavail
rojaku Križmanu po opravkih.
Prijatelj Rolbek je preudaren in molčeč rojak, toda če bi znale stene njegove pisarne govoriti, pravim, bi za debele bukve dosti povedale; za debele bukve, ob katerih bi se Čita-telj včasi do solz nasmejal, včasi pa od ginjenja zajokal.
Prejšnji mesec se je pa prijatelj Tone po dolgotrajnem Obotavljanju in tehtnem preudarku vsega skupaj naveličal. Ljudje ne potujejo več v staro domovino, ker je vožnja predraga, in denarja več ne pošiljajo, ker ga nimajo in ker so ga že dosti poslali. Čemu bi torej Tone vzdrževal urad za prodajo šifkart in za pošiljanje denarja! Škoda ča-ga in stroškov. Pa je šel in izročil ključ rekoč: — Tukaj so ključi, ključi. Sem se naveličal. Good bye.
Hafner in Breskvar bi skoro izgtilbila v tistem trenutku svojega najboljšega prijatelja in soseda, in v pestri zgodovini elevelandskih Slovencev bi bilo skoro zaključeno zanimivo poglavje z naslovom '1 Anton Bobek, original".
Toda prijatelj Bobek se ni umaknil v samoto in ni prekinil stikov s slovensko javnostjo v Clevelandu. Šele oživel se je kot ptič Feniks vstal iz mrtvila.
Sporočil je, da bo začel ž vso vnemo delati ža "Glas Naroda". Veliko sreče in veliko u-speha želim možu - poštenjaku. In če moja beseda kaj zaleže, ga elevelandskim rojakom naj-topleje priporočam. ~"
l
mmm
asa
gl'ab varov'a
n —. .
New York, Thursday, October 1, 1936
the largest sl'dven E daily in VJSA
JENDA MAYBK:
To resnično zgodbo sem slišal od nekega prijatelja. Njegov prijatelj Andrej Senjutovič je pred kratkim stopil v malo pariSko cvetličarno ob Seini in kupil dve- tri čajevke. Prve temnorumene cvetke Marechal Nielke so pravkar dospele iz Nizzc. Prodajalec je slučajno »poznal kupca in ga takoj nagovoril v ruščini, med tem ko zavijal šopek:
4'O, Senjutovič! Andrjuša, dragi prijatelj! Kdo bi mislil, da se bova po tolikih letih zopet srečala!"
Senjirtovieu se je že hotel na-kremžiti otbraz. A takoj je v
SLAB SPOMIN
Fedja! Koliko časa vas že nisem videl!"
Fjodor RastLkov Ije začudeno posedal natakarja, zmajal z glavo in odgovoril:
"Motite se, prijatelj, nikoli se nisva srečala. Odikod pa čte ? Morebiti sva se videla kdaj pred leti v domovini"'
Ta odgovor je zelo zbegal natakarja, dasi je bil povedan v razločni ruščini. Ta natakar je bil Andrej Senjutovič, ker je sreča vedno muhasta in nestalna. Po kratkem molku je proseče pogledal gosta:
"Oprostite, a vem, da se nisem zmotil. Poglejte me, pro-
kali zatrl presenečenje in po- sim. Vem, da se me boste spom-svetil vt>o nedeljno pozornost j nili."
klinoku, ki fei ga je zataknil vj Rastikov <se je namuznil, pumbico.	j **Čakajte," je rekel in Sen-
44Kaj pravite?" je malomar- jutovic-u ostro pogledal v oči. no odvrnil v šepavi francoščini. "!Zdi se mi, da govorite ruščino. Vi se morate motiti in me »matrati za koga drugega. Nisem Rus."
Fjodor Rastikov, prodajalec, se ^je ■spomnil nekdanjih dni, ko sta bila tovariša na moskovski univerzi, in je začudeno pogledal kupca.
44Moj Bog! Andrjuša! Kaj pa ti je? Menda ti ni zmešala spomina ta nesrečna vojna? Saj se nisi dosti »spremenil od naših visokošolskih let. Glej. no, saj i mas še vedno malo
4 4 Imate prav, zdaj sem \*as res spoznal."
Senjutovič se je razveseli.
44No vidite," je rekel, 44saj eva bila prijatelja in prijatelja spoznamo v nesreči ..."
"Čakajte," ga je prekinil Rastikov.4 4 Spomnil sem se, kje sva se srečala. Jaz sem bil proddjalec v cvetličarni in sem vas imel za nekega šolskega prijatelja, ko ste prišli po vrtnice. Kakor vidite, se je moj spomin nekoliko izboljšal od tega časa."
Senjutovič se je globoko priklonil in pobožno odnesel karto vin, ker je naročil Rastikov najdražjo pijačo.
44Seveda," je milslil, ko je hitel v klet. 44Tako je vedno na svetni. Kdor je bogat, se ne briara za reveža."
pregnani. Med njimi je tudi neki Karel Jermol. Imen njegovih tovarišev in drugih podrobnosti o teh konfinacijah še zmerom ni mogoče izvedeti.
V Trstu je umrla Marija Pertot
sestra Mirka Pertota, ki je bila leta 1930 v znanem tržaškem j>rocesu obsojen na pet let ječe. Pertotova se je šele pred kratkim poročila.
	L. Ganghofer:	
	Grad Hutoertus :: Roman ::	
Iz Abesinije se vračajo
Že pred nekaj dnevi se je vrnila v Itailijo znana divizija "Gavinana", ki je lani ob pri četku italiftanSko-abesiiTske vo, ne kot prva prestopila reko Mareb, po kateri je tekla stara meja med Abesinijo in italijan sko Eritrejo, ter se udeležila vseh bojev do zavzetja Adue V njej je služilo tudi mnogo mladeničev in mož iz goriške in tržaške pokrajine. Prec dnevi so pričeli tudi nje od puščati iz vojaške službe in polagoma se zdaj vračajo na svo je domove.
PRIMORSKE NOVICE
V pregnanstvo zaradi domače pesmi
domače govorice tudi domačo bradavico nad desnim očesom.'; pesem, ki se je kdaj pa kdaj
skem morju. Vsak izmed njih je bil »koufmiran za dobo pet let. O priliki zadnje amnesti-V zadnjem času se je zvrstilo j je so .trije vendar le izpu-v Jtulljski Krajini spet nekaj ščeni iz konfinacije. Pred krat-žalostnih dogodkov, ki pomeni- kim so se .vrnjn domov Veljak jo za domače ljudstvo nove res- s ponze, Nemec z Ventottena ne preizkušnje. Po deželi so in Bonin s Sardinije. Bertok doslej — čeprav redkokdaj — bo ^o^i se nadalje ostati vendar le še tolerirali poleg v pr^nanstvu in zaenkrat ni-
In Rastikov je po prijateljsko stegnil roko, da bi pokazal omenjeno napako. A Senjutovič je stopil korak nazatj, se nakremžil in dejal:
4 4Pravim vam, da se motite. Nisem oni, za kogar me imate. — Zbogom."
Rastikov je dolgo gledal za njim, dokler se oni ni zgubil med gosto množico na promenadi.
44No, seveda," je vzdihnil, 44 saj ne more biti drugače. Če jo on bogat, jaz pa sem revež, kaj mu je treba, da bi me spoznal."
Kakor rečeno, je Fjodor Rastikov prijatelj nekega mdjega prijatelja. Zato sem tudi zvedel, da je prišel nekoliko mesecev ali morebiti let pozneje v drago rusko restavracijo v istem Parizu in si naroČil jako izbo rno večerjo. Natakar, ki imi je z globokim poklonom izročil karto vin, ga je takoj spoonal in nagovoril v ruščini:
440, pozdravljeni, Rastikov
pod noč razlegala daleč za vasjo, ali pa v zaprtih prostorih va^ke krčme. Oeividno sedaj itudi take izjeme, čeprav so ]>o pravu in pravici dovoljene, ne bodo več dopuščene. Domača pesem je postala prestopek, ki se redno policijsko kaznuje ne samo z globami in opomini, nego tudi že s konfina-cijo.
Tako so bili že v lanskem decembru aretirani štirje mladeniči iz slovenske Istre, in sicer Rudolf Veljak in Valerij Nemec (po prefe!ktumem dekretu Tedesco) iz Pobegov. France Bonin iz Boninov pri Cezarjih in Benjamin Bertok iz Berto-kov. Nekim ljudem v onih krajih ni bilo prav, da so prepevali domače popevke, in so jih najprej napojili z ricinovim oljem, takoj nato pa so bili fantje aretirani in odvedeni v tržaške zapore. Preiskava je trajala po neksij mesecev in, ker 'jih sodišče po zakonu ni moglo soditi, so bili vsi štirje pregnani. na otoke na Tiren
ti ni znano, kje se nahaja.
Prav slična usoda je doletela pred kratkim tudi sedem mladeničev iz Kanala in bližnjih vasi. Zaradi domače pesmi so bili konfinirani v južno Italijo za dobo po štiri leta. Are tirani so bili že pred dvema mesecema, nekaj tednov nato pa
41
V	Trstu umre
kljub vsem prizadevanjem oblasti še zmerom mnogo ljudi za jetiko. Lani je v mestu umrlo vse^a 3027 ljudi od teh 374 za pljučno tuberkulozo. Pa tudi v splošnem jo umrljivost napram letu 1934 narasla za 214 primerov.
V	Šepuljah pri Tomaju
so je pripetila znanemu kmečkemu posestniku 59-1 et ne mu Alojziju Vrabcu huda nesreča. Prod dnevi iso jo z dela vrnil domov in hotel v hišo. Pri sebi pa ni imel klljuča hišnih vrat ki so bila zaklenjena in jo zato skušal zlesti v liišo skozi okno. Pri tem je padel vznak in so smrtno nevarno pobil.
Čez odprte planine je stopal proti gorskemu gozdu. Uro za uro je begal okoli, zmedene mili so se mu podile po glavi in jeza ga je kuiha ia, da jo samo mehanično opravljal svojo službo. Obšel je vsa prehodišča rdeče divjadi, vsa lizališča in napajališča, preštel sledi lovnih jelenov in -si začečkal njib število v beležnico. Ko ie kazalo solnce na poldne, se je začel spet vzpenjati po gozdu tja gor proti golim stenam, da bi za mraka prišel v garnzja lovišča. Preden ie bilo gozda kraj, se je hotel nekoliko odpočiti. Ob stezi, ki je vodila na Mitterkaserjevo pla nino, se je spustil na deblo, ki ga je bil vrgel vihar. Ko je njegovo utrujeno telo počivalo, ie skušal pomiriti tudi viharno zmedo v glavi in začel premišljevati, kaj se je dogodilo siioči in davi.
Toda njegove misli so ga samo še bolj vznemirile. Gotovo je bil nedolžen ko beli dan. To da čutil je: cela vrsta naključji je pričala proti njemu in vedel je, kakor nezaupljiv je grof Ege v vsem, kar se je tikalo lova. Da je krivična sumnja grozila tudi njegovi službi, nato Še mislil ni Peklo ga je samo, da je omadezeva na »njegova lovska čast. In za izredno lepe ro-
go bi t v Lili že razbeljeno
ugibal. Nejevoljno si je oprostil glavo. Ko je dvignil oči, mu je vesel strah skoraj vzel glas.
44Mali!"
Dekle se je zasmejalo in se spustilo ob lovcu na deblo. 4'Kajne, zijaš?"
Kar zbrati se ni mogel. 4 4 Odkod si se pa vzela ti kar na lepem?"
4'Z Mitterkaserjeve planine prihajam." Potegnila si je z glave belo ruto, ki naj bi jo bila branila pred solncem. 4 4 Davi — moj brat je že odšel na delo, drvari ne daleč tam stran — davi pride stara soseda k nam in tarna, češ, da ji je zbolelo njeno deklo na planini."
"Planšarka?"
44 Da. In soseda je vsa iz sebe od same skrbi. Pa sem rekla: popazi tu na otroke, jaz pa skočim tja gor.in pogledam, kaj je." Mali <e je zasmejala. 4 4 Dekle je že spet čisto zdravo. Par dni jo jo črvičilo po želodcu. Mislim, da se je preobjedla mastnih rezancev."
44Sam Bog daj, da bi ji druga skleda dobro teknila. Zaslužila je to že zaradi mene. Nikoli bi ne mogel biti bolj vesel, kdo danes, da mi prideš na pot. In Bog si je moral naravnosst misliti: danes potrebuje tolažbe!"
Že njegov glas jo je dirnil in ko je videla,
S .'otovo težke denarje - kar po ta-	kako je bled, se je zares ustraši!*. "Za božjo
- iPviipl SO ie z obema rokama za	voljo, kaj pa je?
^f'C^ kaj naj le sto-	Težko je dihal. "Tako pač, veš - ne .nore™
•I	ifftTnriti "
rim-'
i> i n
rreti v svojega gospoda brez strahu, da si * 44Poglej. France!" Mali mu je preteknila ro tihem ne misli: tat si! Moral je najti člo- ko pod pazduho. 44Ali se še spominjaš dni, ko i - ^ v^orešil Tako kako, saj niti na]- sva bila še kot otroka dobra prijatelja? Ali ne
STATEMENT OF TKE OWNERSHIP. MANAGEMENT. CIRCULATION, ETC..
REQUIRED BY THE ACT OF MARCH 3rd. 1933 •f CHaa Naroda, published daily except Sundays and Holidays at Naw Tark N. T.
for October 1. 1936. mata of N«rr T«rt
County of New York.	-	_
Before me a Notary Public In and for the State and County aforesaid, per-eonaJW appeared Jane. TerCek who hS'vIns been duly sworn according to law deposes and says that he Is the Editor of the Glas Naroda, and that the foil owl nc Is. to the be* of fata knowledge »d bIW. a 1^.statement of the ownership, management (and if a daily paper, th«, circulation)«^ of the afor««ld publication for the date shown In the a bove caption, required b> The Act of August 14, 1912, embodied in section —, Po stal Laws and Regulations, printd on the reverse side of this form, to wit:	_ ,
1 ThU the names and illilMM t tfa« pubUsher.edlior, managing editor,
N. T. N T. N. Y. N. Y.
Naročite se na 91 Glas Namda* največji slovenski dncvr.ik t Združenih držnvfit.
Jugo Slovanska Kat. Jednota
je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Milj ona Dolar j ev
Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J„ :: :: ELY, MINNESOTA
In *vpet je začel tulitali. Dejal si je: grof l»e neka i sumi in ne bo nehal prej, dokler ne Jjde (pravega krivca. France si je pritisnil roke na obraz. Dan za <lnem naj torej leta o-koli s tem težkim ibremenom in naj se me ve^ne
sme ozr oai na
veka, ki je to zagrešil. Tako k man j ni vedel, kdaj se je tatvina zalila, m za kaj <o rogi viseli med rnsjem. Kar je menil Schipper tako urno, je bilo prazno blebetanje. — Scliipper? — (Schipper — France se m mo-<-el več otresti misli na to ime. Toda kar mu je proti volji prihajalo na um. se je obračalo^ proti njemu samemu, da ga je grabila že je^a.' ^lab človek moram biti, da morem prisojati tovarišu česar se otresam sam." Že je hotel vstati, ko' <ta mu zadaj zakrili oči dve topli dlani. — France ie menil, da utegne biti Mitterkaser-jeva planšarka, vendar ga ni 'bilo volja, da bi
govoriti.
"Ah, glej ga!" Krepko ga je prijela Mali za roko. "Prestraši koga najprej do ko<ti in potem ve skriva! Tvoja stara tovarišica sem. Zdaj ven z besedo!"
Franco je odkimal.z glavo.
es več, kako sem sedela nekoč za sečjo in jokala? In kako si mi potegnil ročice z obraza in senu komaj spravila iz sebe, da mi je sosedov vzel mojo pužo in mi skoraj iztrgal kite iz glave. Nobene nisi črlinil in si stekel stran. In ko si prišel spet naza j za seč, si bil ves raztrgan in bled ko sir. In mojo pužo si imel v rokah in se mi nasmejal: 'Ti, tega sem dobro premlatil!' Seveda, puža ni imela več glave."
France je prikimal. "Odtrgal jo je v jezi, ko je videl, da mora dati pužo nazaj."
DALJE PRIDE
PubHahtr, Blovenlc Publishing Jonom Tortolc.
Jkocb Ttrttk.
S. That th« ownora aro: (OIt* ir corporation. Jiv« its lit
editor. Ifaaacor
2l( West ISth Street, New York, 1 2ls Wert 18th Street. New York. 216 Went 18th Street. New York, 216 West llfth Street, New York, and srtilin—■ of Individual
_____and aflflr—no< of stockholder« owning or
-----of th« total amount of »took)
Slovenlc Publishing: Company, »1« W- 1» st • New York- N- T-
Frank Sakaer. Sr.. 116 West 18th Street. New York Frank Sakser, Jr.. 216 West 18th Street, New York Ludwig Benetflk, 816 West 18th Street, New York John Putrlcb. Jit West lfth Street. New York Frank Lovftin. 216 West' 18th Street, New York Mike Urek, 21« W. 18tk,' Street, New York
and othor socurttr holder« own-it of hoods, m or tear**, or other
nut ibawm. cirln« th« nam«« o« th« owner«, atock-K anf contain not only tb« U«t of stockhold.rt r Upon th* books of the company, but	to
or security holder jMtpears UPOn, th# books of th« f fiduciary r«lslhni .th«	of th« person or
WW* Is adttaw. Is Strm; stea that the . paid two para-ibractas afTlant's full knpwled«e and belief as to th« nndsr which th« «tockboW«ni and ««cnrtty hold-
___the books of the cdnfpany as trustees, hold stock
ty other than thdt of a bona fide owner, and this affiant that any otlier person association, or corporation has any t in the said stock, bonds Or other securities than as so
,ber of cdpies of each" issue of this publication sold or " — otherwise to paid subscribers during the 12
Shove ...................................... 6,630
i fldllr publications only.)
Janes. TerCek, Editor
E ^ m^fsKw^J^, 1Siu»y Public
Vaziio za potovanje.
Bdor Je nunenj« potovati v stari kraj ali dobiti koga od Je potrebno, da je poofen v vseh stvareh. Vsled naSe dolgoletne skušnje Vato zamoremo dati najboljša pojasnita in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno In hitre. T«*o » » opno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni Hsfe, vizeje in S)iIoh vše, kar je a potovanje potrebao v najhitrejšem iasu, in kar je stavno, za najmanjše stroška.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in Zagotavljam* Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2X6 West 18th Street New York, N. Y.
——a—a—- •	' mu« '-
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*'?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I 1
si
IZ BAGUADA V STAMRUL,
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena _____________________1M
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, B98 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jaddi
Gena —.....—■■■■........IJj
PO DIVJEM KTTRDISTANU
4 knjige, 694 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg lz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................1J5*
PO DEŽELI SRIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena ----------------------lJt
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu; Nevar-ndstl nasproti; Abuaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet ns divjem zapada; Rešeni milijoni; Dediči
Cena --------------------S54
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; M0bamedanski svetnik
Cena ..................
WINETOV
IZ knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za tlvljenje; NSo-či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
__________IN
Ž C T 1
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot
Naročite jih lahko pri:
2li> West J 8th Stereet
"Glas Naroda"
New York, N Y.
«
wl7n iiium*-
New York, Thursday,"October 1, 1936
ttfg largest t3wvxne uj1ly in uj9&*
Hči druge žene n
60
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"O, trwej že jutri I Oče, sedaj vidiš, da nama ne mara sporočiti o premen jenih razmerah <preQ, dokler ni vse jasno rešeno, drugače bi« nama saj iz Kodanja kaj sporočil, da je že prišel. Kako bo gledal, ko me bo naenkrat zagledal v hiši svojega starega očeta. Saj niti najmanj ne sluti, da je hiša njegovega starega očeta tako 'blizu Santena in o tem tudi ne bo izvedel, dokler ne bom stala pred njim. Gospod dr. Leyden je prosil notarja, da Gregi o tem ničesar ne izda."
Smeje ji prikima oče
"Upam, da se je Grega že tekom vožnje po morju malo razvedril. Pa tudi za njegove s ta riše bo ta pot dobra, da pozabijo na žalost po Kurtu, ne glede na to, da je tudi za nje premeirtba podnebja potrebna.''
"Oče, ali misliš, da je Strasser Ramovo prodal, predno je odpotoval!"	•
"Težko; tako naglo tega ni mogel, posebno ker je Ra mova tako zanemarjena. Gospod doktor, še enkrat vas prosim, da porabite vso svojo moč kot stric, da Grego obvarujete varuetva njegovega očeta. To smatram za nujno -potrebno, da Herman Strasser ne bo imel niti najmanjše pravice do premoženja svojega sina. Grega v svoji dobroti ne bo nikdar v stanu, da bi očetu kaj odrekel.''
"O tem bodite brez skrbi gospod Rutar. Kot sem vam že rekel, je moj stric v svojo oporolko postavil natančne določbe, da mož, ki je po njegovem mnenju njegovo hčer brezvestno zapeljal v nesrečo, na noben način ne more biti deležen njegove ded^čine."
"To je zelo dobro, in je bilo jako modro, kar je vaš stric naredil."
"Ne smete pozabiti, da je najslabše mislil o možu, ki je zapeljal njegovo hčer in da ga je sovražil, ker ga je . s pravil v nesrečo.'*
"Uiboga Helena ob njegovi strani zares ni ležala na cvetju, to vemo predobro, četudi ni o tem nikomur govorila, kot moji ženi. To boste tuldi razumeli, kadar boste spoznali Hermana Strasserja."
"Pripravljen sem na to, da bom zelo hladen proti njemu in me bo veselilo, ako bom mogel svojemu nečaku pomagati. Jutri zjutraj bom v Gotesbork poslal avtomobil in sem to že naročil. In bom poleg, kadar pridejo, da bom svojega ;o-čaka sprejel kot sorodnik."
"Kidaj pa bom jaz smela priti T" vpraša Gonda živo.
Dr. Leyden jo smeje (pogleda.
"Recimo ob petih. Prišli bodo od dveh do treh. Imeti morajo čas za kosilo in notar mora prebrati oporoko. Potem bo do petih vse važno rešeno. Staremu slugi mc^jega etrioa bom naročil, da vas bo točno ob petih spustil v hišo skozi zadnja vrata, in da vas brez vsakega naznanila pelje v sobo, kjer nas boste našli."
Gonda ploskne z rokami.
"O, to bo lepo! Boste videli, gospod doktor, kako bo Grega gledal in kako bo vesel. Ali boS šel tudi ti tja, oče?"
"Ne, ne, prvo uro boste imeli dovolj dela, da si vse potrebno dopoveš te. Prišel bom ob šestih."
"In — kdaij pa bomo mi imeli to čast, da bomo spoznali vaše prijatelje?" vpraša Helga, ki je do tedaj molče poslušala.
Helga je s to ljubeznivostjo hotela pozabiti, da jo je oče pokaral zaradi njenega obnašanja do Gonde. Že celo popoldne je bila prijazna z Gondo in se je tudi pri očetu oprostila. Rekla ge, da je bila nervozna.
Gonda se smeje.
"O, Helga, ne vem prav, ako so Strasserjevi že dovolj civilizirani da bi ti jih mogla predstaviti. Grega bo še mogel prestati pred tvojimi strogimi očmi, kajti v vsakem oziru je zelo izobražen. Toda njegov oče je nekoliko robat in njegova mačeha — bojim se, da ti je ne morem pripeljati na grad.' *
"Ker moremo tvojega prijatelja Grego komaj samega povabiti, bomo morali pač tudi njegove stariše vzeti v kupčijo."
Gonda nekoliko pomisli, nato pa (pravi .poredno:
"Najprej se hočem sama prepričati, koliko je kultura oblizala Grego ve atariše, odkar so v Evropi. Napravimo tako: ako bom mislila, da se za silo moretjo pokazati pred teboj, jih bom v tvojem imenu enkrat povabila. Drugače pa bom Gregi kar povedala, da naj najprej enkrat pride sam in te naj obiišče kot sosed."
Naslednjega dne si je <$r. L<eyden že opoldne vzel dopust. Ko je obedoval z gospo Lasswitz, je odšel v hišo svojega strica. Teta Kati mu je prijazno ponudila svoj avtomobil ®a precej dolgo »pot. Dr. Leyden Ije »ponudbo hvaležno sprejel, ji poljubi roko in pravi:
"Kdaj bom vendar že enkrat prišel tako daleč, da se vam bom mogel izkazati hvaleženega za vse doto rote, ki ste mi jih izkazali?"	'
Gospa Lasswitz pa se mu nasmeje.
"Samo ne pozabite, da 'bom pocabila o>b pravem času od vas zahtevati povračilo."
"Vsled vaše dobrote me je že kar sram."
"Toda gospod doktor, nikar ne govorite o tem. Zdi se mi, da sem le jaz ves čas najinega poznanstva imela dobiček."
Dr. Leyden se smeje.
"Rad bi vedel, kako ste to izračunali."
"Kdor je dober prijatelj, nikdar ne računa."
"Toda fcodi prijatelj ne sme samo vedno prejemati, temveč mora tudi kdaj (kaj dati."
"Torej, ali tmi niste vsako nedeljo dali krasnega šopka, ali eni niste pomagali v moji m učni osamelosti, predno sta prišla moj brat in moja nečakinja? In ali niste pazili za mojo hišo in tudi meni bili za varuha? Ali naj še dalje naštevam?"
"Ako bi prišlo do naštevanja, bi bil moj zapisnik mno-go daljši "	_
"Dovoli tega! f Sedaj že morate tudi oditi, drugače prida sprejmete svojega nečaka "
VABILO na
. ."Kofiklač".
KI GA PRIREDI
DRUŠTVO SLOV. 2ENA IN MATER V NEDELJO, DNE 4. OKTOBRA
v Slovenski Dvorani na Osmi
(62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK)
PLES. Harmonika in boben. Izborna postrežba. VSTOPNINA 25c. — Otroci prosti. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor.
ZADNJI PRIJATELJ MATE HAR1
Te dni so ustrelil španski miličniki v bližini Barcelone vse prebivalce neke kartuzije, med njimi tudi brata Riharda, moža, ki je bil zadnji prijatelj vo-hunlke Mate Hari.
Ta mož se je pisal z meščanskim imenom Pierre de Morit i-sac in je podedoval po svojiji starših veliko premoženje. Vzgajali so ga v Londonu in A-meriki. V Parizu in ob ang-leiške obali je imel hotel in leto-viščarsko vilo. Tudi v San Sebastianu je imel hišo. Tako ije živel enkrat tukaj, potlej tam, dokler ni spoznal Mate Hari, v katero se je smrtno zaljubil. Toda vohunka ga je zavrnila. Mortisac se je skušal potolažiti z ljubeznijo neke angleške lepotice, a njena naklonjenost mu ni prinesla utehe. Ko je srečal Mato Hari v San Sebastianu, je bil izgubljen. Ko je bila Mata Hari že v Pariz1« pod ključem, se {je peljal za njo v Francijo, kjer je izvedel, da je obsojena na smrt. Mortisac je imel mnogo zvez. Napel je vse sile, da bi osvobodil vohun-ko. Prisegal je vsakomur, da je Mata Hari nedolžna, ker je postala žrtev komplota. Zaman. Skusšal je tudi priti k nji v zapor, pri tem pa je padel sleparjem v roke. Sleparji so mu lagali, da se bo vohunki posrečilo rešiti življenje.
kajti zaobljuba jih veže, da molče kakor ,grob.
In to molČarfje je bilo za napadalce zadosten povod, da so se maščevali nad tihimi brati. Usmrtili so vse razen dveh, ki sta bila inozemca. Ko so pre- ^ gledovali liste mrličev, so spo- ^ znali, da je med usmrčenimi a- g di brat Rihard, bivši Pierre de, |j
!
Preživite BOZIC
V STARI DOMOVINI #
Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti s« bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci.
IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH:
QUEEN MARY
ki odpluje iz New Y'orka:
dne 2. decembra ter 16. decembra
BERENGARIA dne 9. decembra
Na prvem izletu bo spremljal izletnike MI I.AN KKEROV1Č, član newyorskega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARK US. ki je istotako Clan newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, član čikaškega urada Cunard Line.
Za vse podrobnosti glede een, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.,
se obrnite na:
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA"
l 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Mortisac, ki je šel v samostan i Ji	^
zaradi brezupne ljubezni do! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Mate Hari.

Na pomikih, ki m debel* vrše v domovino Izleti po
izkušenega spremljevalca.
ADVERTISEMENT
ADVERTISEMENT
vi, ki iščete srečo!
Zakaj osvaja astrologija vsakodnevno na tisoče novih pristašev? Zato, ker živimo v težkem, borb in trpljenja težkem in polnem easu. Kadar je dobro, vsi dobro žive, ne da bi pomislili na slabe čase. Ali danes, v času svetovne krize je to drugače. Življenske prilike so nesigurne, nevarnosti in po-gibelj preti na vsakem koraku. Življenjski pogoji so težki. Ljubezen in harmonija je lepa, ali predvsem je treba živeti.
Bodočnost stoji pred vami! Vsa črna in mra čna! Zato pa morate postati pristaši astrološke in grafološke znanosti, katera Vam bo osvetila Vašo življenjsko pot. Na osnovi svoje sposobnosti, na o-snovi astrološke znanosti, boste videli svojo bodočnost pred seboj. Jasno življenje se Vam bo preokre-nilo v nov tok, ki Vas bo prineslo v novo smer, ki Vam bo prinesla uspeha in zadovoljstva. Jasno Vam bo kaj stavlja zapreke Vašemu eksistenčnemu uspehu. Vaša izjava Vam po pokazala popolne rezultate, s katerimi bo sigurno modificirala Vaše življenje, posebno:
V ljubezni
Spoznali boste direktive tega čustva in uživali boste potem popolno srečo. Na Vašem ognjišču bo zavladala spet sreča in obojestransko zaupanje, brez katerega ni zadovoljstva in življenjske sreče.
V poslovanju
Vaša izjava Vas bo predčasno opozorila na Vaša podvzetja in načrte, ter boste tako lahko dosegu največji uspeh. Razjasnila Vam bo situacijo, ki Vas bo pripeljala do ZSŽelipnppn rili« 7 on« ko«,
pripeljala do zaželjenega cilja. Z eno bese-
Natvezili so mu, da bo Mata do> i**31** Vam ^Pot, kateri sledite v življenju,
"" k.\ n™f OTIr- ° "vljenju Vam bo Karmah sestavil skrbno in precizno prognozo, ki Vas bo krmarila skozi valov je življenja in bo Vaš siguren
Hari kakor Tosca le navidez usmrčena. Podkupljeni da so jetniški pazniki, vojaki, da celo častnik, ki ima v rokah nalog za njeno -usmrtitev. Pot na mo-rišee bo samo komedija. Streljali bodo nanjo iz praznih, pušk in jo le zaradi lepšega položili v rakev. Potem bo vstala iz krste in bo lahko pobegnila čez francosko mejo v Španijo. Mortisac je nasedel sleparijem. Delil jim je čeke v prepričanju, da bo naposled le našel ideal svoje ljubezni. Toda tragedija v Vincennesu je bila krvava in resnična. Ko je Pierre de Mortisac izvedel, kaj se je zgodilo, je povesil glavo. Življenje ga je zlomilo — za vedno.
Ni dolgo trajalo, pa je začel prodajati nepremičnine, hišo v Parizu, letoviščarske vile in drugo. Vilo v San Sebastianu je obdržafl, a jo je tako zanemarjal, da so se v nji zaredile podgane. Končno se mu je življenje uiprlo. Šel je v samostan in se (uvrstil med molčeče menihe kartuzijance.
Leta in 'leta se ni slišalo o Mortisacu v javnosti nič več. Brat Rihard je bil tih in miren, ndan v voljo božjo. Odvrgel je vse posvetno, preobrazil se je popoinoma. Tedaj je izbruhnila revolucija. Miličniki madridske vlade so dolgo pulstili kartuzijance na miru. saj so vedeli, da so brez lastnine, da niti ne govorijo med sebdj in da celo spijo v krsti.
Nekega dne pa se je raznesla vest, da je v kartuziji, kjer je bil -sta meniha tudi brat Rihard skrito orožje. To je zadostovalo, da so komunisti naskočili samostan..
ZgodHo se je opolnoči, ko so bili molčeči bratje ravno pri polnočni maši. Razbojniki so vdrli v kartuzijo, pretaknili kote — našli niao ničesar.
svetovalec.
V bolezni
Vam bo izjava iskren prijatelj, ker Vam bo pokazala časovno nevarnost in časovno naklonjenost obolenju.
NE*5A.J D0KAZ0V' kak° Je astrološki - grafološki nasvet pomagal v raznih življenjskih prilikah, odkril in preoKrenu na dobro dogodke, ki so izgledali nevarni in kateri bi lahko zaključili nad vse dramatsko.
3. oktobra: Bex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra : Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31. oktobra:
Vulcanla v Trst
4." novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen
7. novembra:
Cbamplain v Havre Conte di Savoia v Genoa
11. novembra:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14. novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	novembra : Bremen v Bremen
21.	novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst
25. novembra:
Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
RAZDRTA ZAROKA
Brigita Helman, nemška Izseljenka, mladenka 19 let. Vsi fantje so jo oboževali, ona pa je med njimi izbrala Johana Diesl, kateremu je bilo 20 let. Fo-roka naj bi se vršila po njegovem obisku v domovino. Dva meseca po njegovem odhodu v Nemčijo opazi Brigita, po korespon denci, katero sta med tem
izmenjavala, da se on ohlaja in da v pismih ni več tiste iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta od njega pričakovala. Pismeno £T& vpraša in on ji je priznal, da se je med doma spoznal z drugim dekletom. Ona pa je tako razočarana hotela, v naglici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči-tve pisala na naslov: Karmah-Studio, Žalec, od katerega je prejela naslednji odgovor. . . . "čeprav je Johai spoznal drugo dekle, vendar ima on Vas Se vedno rad, čakajte, ker le z njim boste srečna!" Brigita se je z ozirom na ta od&ovor potolažila in se odloČila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko, žal mu je bilo razstanka, prosil je Brigito odpuščanja, ter se je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni dom, ter Sivita zelo srečno.
ter se je ob priliki pogreba gospoda. Wilsona podrobneje seznanil s Fanny. Zainteresirala ga je sirota brez očeta, soža-ije pa je naglo pognalo globje korenine, korenine mlade ljubezni. Mati, gospa Wilson, pa se je bala za svojo hčerko, ker ni hotela, da bi jo Leon samo izkoriščal. Karmah pa ji je poslal naslednje pismo. "Xe bojte se, iskrenost in poštenost pisca je tako velika, da bo kmalu za Vas rodila popolnoma novo srečo." Po preteku dobrih dveh mesecev je bila Fanny Leonova žena, gospa Wilson pa se je istega dne poročila tudi z I.e<>novim očetom, vdovcem.
SODNIJA
PROCESI
Nesoglasje in prepiri so ruši-	LOČITEV ZAKONA
II zakonsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona nI vedela kaj bi. Pa je pisala na naslov: Karmah Studio. Žalec. V prognozl svojega moža je dobila naslednji resen opomin: . . . "Oseba, ki je pisala to pismo, naj se pazi. ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajSein času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da se zakonska sreča pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvo spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki Je obrazložila žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce in ledvica, od preobilice alkohola, ter da mu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta način življenja. To je bil za njega najresnejši o-pomin. Njegov način življenja? se je povsem preobrnil. Razprodal je, kar mu je ostjaio, si iz tega denarja kupil mali avto. stopit v trgovsko agenturo. Žena pa, ki mu je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani, je pisala Karmah-Stu-1lo v Žalec naslednjo zahvalnico: "VI ste rešili dvoje življenj. zato naj bo pa meda zahvala izražena na ta način, da »fas bom v krogih mojih prijateljev in znancev najsrčnejši priporočala,**
Proces, ki je izgubljen v prvi instanci je le malo u-panju, da bi se dobil po prizivu. Vendar se je zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjalno upropašč e n, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da £a bo dobil, si je hotel vzeti življenje. Kaj naj naredi? Pade mu v glavo, da mu je pri nekem obsiku svetoval njegov prijatelj, da naj piše • Jugoslavijo na naslov: Karmah-Studio, Žalec po svojo življenjsko prugnozo. V tej skrajni duševni razru-vanosti res piše. Dobil je odgovor, da je baš preživel najkri-tičnejšo dobo svojega življenja. Vse bo dobro, ako bode izkoristil čas velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral ta dopis, mu je duša, na novo oživela, pokazal je voljo, da začne borbo za življenje. Pospravljal je svoje stvari, med dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico. V drugi instanci je s tem dokumentom premaga] svojega nasprotnika in dobil proces.
2. decembra:
Queen Mary v
Cherbourg
Vsa potrta v sled žalosti po smrt! svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina skrb za njeno mladoletno hCerko jo je v tem žalostnem fiasu bodrila, da je ostala pri življenju. Njena hčerka Fanny je Imela šele 16 let, ter je bila zaposlena v pisarni tekstilne tovarne. Gospa Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela svojo hčer primerno poročiti,
BOLEZEN
Eden od najbogatejših arae- USPEHI — ŠPEKULACIJE riških industrijalcev se mora za svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahovim nasvetom. Skoro popolnoma u-ničen in ruiniran vsled krize je zbral svoja poslednja sredstva, da bi vrgel na tržišče novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odločil, ko mu vendar pade na misel, da. popreje vpraša za nasvet Karmah Studio.
Žalec. Od uspeha tega njegovega spekulativnega koraka Je zavisela njegova bodočnost in eksistenca. Odgovor, ki ga Ja dobil, ga je svaril, da pred pretekom treh mesecev ne podti-zema niče.^ar, ker je sedanji čas za njegova najnevarnejši. TThogal je ta nasvet, med tem je imel dovolj časa, da opazi in popravi vse nedostatke v fabrikaciji izuma, da izpopolni predmet. Ko je prišla za njega srečna doba je vrgel na tržišče iznajdbo, katera, je zainteresirala celi svet.
ALI ŽELITE, DA SE VAŠE ŽIVLJENJSKE PRILIKE OBR NEJO NA BOLJE, V VAŠO SREČO. IZKORISTITE PRILIKO IN POŠLJITE VAŠ ROKOPIS, DATUM ROJSTVA, TER HONORAR 2 DOLARJA ZA SKICO ŽIVLJENJSKO PROGNOZO IN SKICO PSIHOANALIZO, NA TOČNO IN STALNO ADRESO:
KARMAH-STUDIO
ŽALEC
3.	deecmbra: Cbamplain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherbourg
12. deecmbra: Rex v Genoa
15. decembra: Bremen v Bremen
.6. decembra: Queen Mary v
Cherbourg
.6. decembra: Normandie ▼ Havre
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovifc.
*0"000c'0 0 0 3'»00 00000000000»
PiSite nam sa cene Točnih listov, rezervacijo kabin tu pojasnila a potovanj«,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel *lf W. lttfc St. New