PoStafna plačana ▼ Spedizione in ibbonainentc postale Prezro - Cena Ur 0.50 Stev. 261 F Ljubljani, v soboto. 14. novembra 1942-XXI Leto VII Izključna pooblaščenka u oglaševanfe ttali]anskega In tujega = Uredništvo to oprava: Kopitarieva 6. Ljubljana. = Joncessionaria ©seluslva per la pubbllciU dl provinieoza I ta liana Izvora: Onione PubbUciti Itaiiana S. A. Milana 1 Redazlone Ammlntstraziooe: Kopitarjeva ft. Labtana = ed esterai Uumne Pubblicita ItaUuna & /U Milana i Hude izgube astgleško-ameriškega brodovja Premikanje italijanskih čet v Franciji in na Korziki se izvaja po načrtu Ena križarka, en rušilec in dva parnika zadeti, dva parnika zažgana Uspeh italijanske podmornice — 25.000 ton — Siloviti boji v Marmariki Bollettino no. 901 Grandiosi successi dell’arma aerea nel cielo dell’Africa settentrionale II Quartiere Generale delle Forze Armate oomunica: In Francia ed in Corsica proseguono i pre-ordinati movimenti delle nostre truppe. II Capo della Flotta Francese del Medi-terraneo ed il Comandante in Capo della di-fesa costiera di Tolone hanno solennemente di-chiarato che difenderanno le navi da guerra franeesi e la fortezza marittima di Tolone contro ogni attacco delle Potenze anglosassoni. II Fiilirer ed il Dnce lianno percio dalo ordine che la regione della fortezza di Tolone non sia occupata dalle trnppe italo-germaniche. In Marmarica le unita britanniche hanno rinnovato poderosi attacehi: sulle colonne ne-miche Parma aerea e intervennta con ripetnte azioni di mitragliamento e di spezzonamento. Aerosiluranti e bornbardieri ilaliani hanno agito ad ondate successive contro le formazioni navali anglo-americane nella Baia di Bougie. eonsegnendo nuovi risultati; sono stati colpiti fon siluro e gravemente danneggiati un incro-ciatore tipo »Leander«, un grosso cacciatorpe-diniere e due piroscali di cui uno di oitre 10,000 tonn, un mercantile carico di_ munizioni centrato e saltato in aria, dne altri piroscafi, ragiunti da bombe, si incendiavano mentre 110-tevoli distruzioni venivano pure causate agh impianti portuali. , II Maggiore Corlo Emanuele Buscaglia, ene aveva guidato nelPazione il suo valoroso grup-po aerosiluranti e superato con la nuova vit-toria ottenuta le 100,000 tonn di navigho nemico colato a picco, non faceva ritorno alla base. Due altri nostri velivoli non sono rientrati; c-rt' aereo britannico risultn abbattuto. Reparti aerei germanici hanno condotto riu-sciti attacchi contro le navi avversarie nelle acf|iie algerine affondato una nave transporto da 10.000 tonn, centrando due incrociatori e tre cacciatorpediniere. danneggiando nuinerose al-tre unitn mercantili in alcune delle qunli si verificavano esplosioni. Un nostro sommergibile partecipante alle operazioni sulle coste delPAfrica Settentrionale Francese e comandato dal Tenente di Vascelo Pasqnale Gigli ha atfondato in un solo attacco due mercantili nemici per complessive 25,000 t. Nelle recenti incursioni sulla Sardegna il nemico — como da sua stessa confesione — ha perduto 19 apparecchi da bombardamento. Mol-ti rottami sono stati rintraeciati al largo delle coste. lin nostro sommergibile ha abbattuto a cannonate un quadrimotore nemico. Hitlerjev glavni stan, 14. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na bojišču na zapadnem Kavkazu so bili odhiti sovjetski napadi. Nemški oklepni oddelek, ki je bil na ozemlju pri Alagirju začasno odrezan, je po zavrnitvi ponovnih sovjetskih napadov Kipet dobil stik z bližnjimi nemškimi oddelki in je pri teni zajel več sto ujetnikov. Romunske čete so južno od Stalingrada odbile sovjetske napade, pri katerih je sodelovalo več bataljonov, V Stalingradu je bilo prejšnjega dne pridobljeno ozemlje očiščeno razpršenih sovjetskih oddelkov. i....« Na srednjem in severnem odseku bojišča krajevni nastopi. Letalstvo je napadalo sovjetske oskrbovalne čete na cestah in železnicah. Med napadalnimi nastopi nemških podmornic proti britansko-ameriškemu izkrcevalnemu bro-dovju ob obalah francoske Severne Afrike sta bila včeraj ob atlantski obali Maroka potopljena ena križarka razreda »Birmingham«, ki je bila zadeta s 5 torpedi, in 1 rušilec razreda »Carr«. Nadalje so bile v pristanišču Fedala potopljene 3 prevozne ladje s skupno 22.500 tonami. V zapadnem Sredozemlju so druge podmornice potopilo prevozno ladjo s 7000 tonami^ in dosegle torpedne zadetke na dveh drugih večjih ladjah, izmed katerih je bila ena potniška z dvema dimnikoma. Pri Bougie so nemška in italijanska letala v neprestanih nočnih in dnevnih napadih potopila nadaljnjo prevozno ladjo z 10.000 tonami in manjšo ladjo, poškodovala pa 14 drugih ladij, med njimi vsaj eno tako močno, da je mogoče računati z njeno potopitvijo. Bombni zadetki so bili doseženi nadalje na dveh velikih vojnih ladjah, na eni križarki in treb rušilcih. Težka bojna letala so podnevi bombardirala Bougie in letališče Maison BInndic pri Alžiru. Zasedanje južne francoske obale je v glavnem končano. Nadalje javlja vrhovno poveljništvo nemške vojske: Šef francoske vojne mornarice v Sredozemlju in poveljnik obalne obrambe v Toulonu sta podala svečano izjavo, da se bosta francoska vojna monlarica in pomorska trdnjava Toulon branili 'S Dunaju se je končalo 4. »usedanje mešanega italijansko-nemškega odbora za trgovino. Posvetovali so se zlasti o najbol jših načinih za razdeljevanje preskrbe in za izrne-njavo s tujino ter o ureditvi cen. Italijansko uradno vojno poročilo št. 901 pravi: V Franciji in na Korziki se nadaljujejo v naprej določeni premiki naših čet. Poveljnik francoskega sredozemskega brodovja ter poveljnik obrežne obrambe v Toulonu sta slovesno izjavila, da bosta branila francoske vojne ladje in pomorsko trdnjavo v Toulonu zoper vsak napad Angležev in Amerikancev. Hitler in Duce sta zaradi tega dala zapoved, naj itaiijansko-nemške čete področja toulonske trdnjave ne zasedejo. V Marmariki so angleške cdinice obnovile mogočne napade. Letalstvo je v ponovnih nastopih s strojnicami obstreljevalo ter z zaži-galnimi bombami obmetavalo nasprotnikove vrste. Vojni odsek. 14. novembra, s. Oddelki italijanskega letalstva po raznih oporiščih na otokih osrednjega in zahodnega Sredozemlja so s sodelovanjem nemških skupin bombnikov in težkih strmoglavcev povzeli svoje silne napade na enote nasprotnega brodovja v alžirskih vodah. Bombniki in italijanska torpedna letala so svoje uničujoče udarce usmerili na večje število tovornih ladij, ki so bile v močnem spremstvu v zalivu Bougie. Bombniki so prileteli v več zaporednih valovih ter napadli pristanišče ter ladjevje v zalivu. Pri tem nastopu so bili zadeti pristaniški pomoli, kjer so se dvignili visoki stebri dima. hkrati pa sta bila zažgana dva parnika. Veliki požari so tudi zajeli druge ladje. Naiprei je začelo delovati protiletalsko topništvo, nato pa so vzleteli nasprotni lovci, ki so skušali ovirati delovanje italijanskih letal. Kljub temu pa so bombniki kar naprej napadali nasprotne enote ladjevja ter se celo lotili tistih, ki so bile blizu vhoda v pristanišče. Popoldne in proti večeru pa so torpedna letala, ki iinajo za seboj že toliko pomembnih zmag nad nasprotnikom, usmerila napad na iste tarče. proti vsakemu anglosaškemu napadu. Fiilirer in Duce sta zato odredila, da se zasedba trdnjave in pristanišča Toulona po nemških in italijanskih četah opusti Kirn, 14. nov. s. Major pilot Ca.rlo Emanuele Buscaglia se z nekega vojnega nastopa ni povrnil. la novica je bila objavljena v včerajšnjem uradnem poročilu. Naijhrabrejši in na jzmagovitejši poveljnik med bojevniki te vojne je prosil Duceja, naj mu podeli edino nagrado, s tem da ga pusti še naprej nastopati na čelu svojega oddelka. Buscaglia je pretekle dni dvakrat vodil svoje tovariše v napad na ameriško-angleške pomorske sile vzdolž alžirske obale. Predvčerajšnjim popoldne je bil med novim nastopom, katega so letalci izvedli z enakim ognjem kakor poprej proti sovražnikovemu b rodov ju, ko je številčno močnejši od-dea«s< letalskih torpednikov, najmlajši major italijanskega 'letalstva, mogel izginiti s prizorišča bojev, v katere je posegal s svojo občudovanja vredno odločnostjo. Buscaglia s_e je rodil v Novari 22. septembra 1915. L. 1934. je naredil maturo, mesec dni kasneje pa je vstopil v letalsko akademijo. Junija 1937. je bil imenovan za pilota podporočnika in bil dodeljen bombniškemu oddelku, kjer je ostal do julija 1940. Ko je izvedel več poletov kot poveljnik bombniškega roja, je prestopil k oddelkom torpednikov in sodeloval 15. avgusta 1940. pri prvem nastopu torpednih letal proti Aleksandriji. Buscaglia ni poznal meja v svojem ognju. Naslednji dve leti se je izkazal pri slehernem nastopu in se mu je posrečilo dobiti za Italijo in za njeno letalstvo prvenstvo, ki mu ga ni bilo para ne doma ne zunaj. Dobro leto je poveljeval 281. samostojni skupini torpednikov, nato pa je kot kapitan prevzel poveljstvo nad 132. skuoino. katero je Italijanski letalski torpednikj in bombniki so v zaporednih valovih nastopali zoper angle-ško-amei-iške pomorske oddelke v zalivu Bougie in dosegli nove uspehe. S torpedom zadeti in hudo poškodovani so bili: križnika vrste »Leander«, velik torpedni rušilec in dva parnika, od teli eden nad 10.000 tonski; trgovska ladja, polna streliva, je po zadetku zletela v zrak, dva druga parnika, ki so ju dosegle bombe, sta se vnela. Znatna porušenja so bila povzročena na pristaniških napravah. Major Karel Emanuel Buscaglia, ki je vodil svojo hrabro torpedniško skupino pri nastopu, in z novo zmago potopil nad 100.000 ton nasprotnikovega brodovja, se ni vrnil v oporišče. Dve drugi tiaši letali se nista vrnila. Kaže, da je zbito eno angleško letalo. Letala skupine, ki ii ie poveljeval prvak torpednih letal major Carlo Emanuele Busciglia so v strnjeni vrsti priletela do alžirske obale, da bi napadla brodovje v zalivu Bougie. Čeprav so se jim med napadom in še pozneje postavili narobe po številu močnejši ameriški lovci, so italijanska letala v redu spustila svoje torpede. Poveljnik sam je spustil torpedo, ki je zadel trgovsko ladjo, napolnjeno s strelivom. .Ladja je v strahovitem požaru zletela v zrak. po eksploziji je bilo morje pokrito z razbitinami. Ista skupina je zadela tudi velikega rušilca, ki se je naglo potapljal. V bojih z ameriškimi lovci je bil sestreljen en stroj vrste Cur-tiss P 40. To je bil listi napad, s katerega se letalo majorja Carla Buscaglia ni več vrnilo. Junaški častnik je imel s seboj na letalu še dva podčastnika in tri kadete specialiste, od katerih ie bil eden ranjen 11. novembra, a se ie prostovoljno spet javil, da bi bil še pri tem 31. nastopu svojega poveljnika. Ob zgodnji zori je priletela druga skupina torpednih letal, ki je v štirih enotah napadla nasprotno brodovie. Torpedo je ob vodni črti zadel parnik, ki je imel več ko 10.000 ton. Prišlo je do eksplozije in do velikega požara. Zadet ie bil tudi drug parnik, ki ga je zajel požar. Končno je torpedo zadel še križarko vrste »Leander«. Verjetno ga je potem zadel še drugi torpedo in videli so, kako se ie ladja naglo začela nagibati in potapljati. Ker se ie potem že močno zmračilo, ni bilo mogoče ugotoviti uspehov, ki jih ie dosegla zadnja enota italijanskih torpednih letal. Vendar pa so opazili, kako so druge ladje hitele zadetim na pomoč, l etala so se morala boriti še z zelo viharnim vremenom, a so se nato vrnila v oporišče, da bi se pripravila za nove nastope. torpedo na nasprotnikovo ladjo | vodil od zmage do zmage prav do svojega iz-| ginotja. Najbolj zgovoren dokaz za njegove j uspehe pa so te številke: izvedel je 31 torped-niškib nastopov, med katerimi je potopil dve težki križarki, dve pomožni križarki, poškodoval in potopil šest parnikov, vse skupaj za 101.800 ton. S torpedi je poškodoval tudi dve bojni ladji, eno letalonosilko, šest križark, dva rušilca in štiri parnike. Bil je odlikovan s šestimi srebrnimi kolajnami za vojaško hrabrost, z železnim križem 2. razreda in bil večkrat povišan v činu zaradi svojih zaslug. Kako je bil Buscaglia priljubljen med svojimi tovariši pa zgovorneje kakor besede dokazuje dogodek, ki se je dogodil pri zadnjem nastopu. .Neki letalski fotograf, ki je bil na večer 11. novembra ranjen, je izvedel, da bo šel njegov Nemški tisk o Rooseveltovih Berlin, 14. nov. v. List »Nachtausgabe« razpravlja o izjavah, ki jih je dal angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Law zaradi politične igre Amerikancev v Vichyju. List pravi med drugim: Anglija torej priznava, da so ameriški poslanik Leahy in vsi ameriški diplomatski in konzularni zastopniki v Franciji skoraj dve leti po načrtu vohunili in francosko prebivalstvo hujskali zoper Os. Zlasti so napenjali vse sile, da bi za protievropsko stvar pridobili francoske častnike in politike. To je bila prava in pristna podzemeljska vojna zoper Os. Ni pa dvoma, da cilj ni bil dosežen v taki meri, kakor je upala ameriška vlada Težave, na katere je naletel angleško-ameriški nastop v francoski severni Afriki, je treba pripisovati polomu političnega delovanja Amerikancev v Vichyju. Berlin. 14. nov. s. Vsi nnjnžki listi z največjun Nemški letalski oddelki so izvedli posrc-1 čene napade zoper nasprotnikove ladje v alžirskih vodah ter potopili eno prevozno ladjo za 10.000 ton, zadeli dve križarki in tri rušilce, poškodovali številne druge trgovske ladje in je na nekaterih izmed njili bilo opaziti eksplozije. Neka naša podmornica, ki se udeležuje nastopov ob obalj francoske severne Afrike in ki ji zapoveduje poročnik bojne ladje Paskval Gigli, je pri enem samem napadu potopila dve nasprotnikovi trgovski ladji s skupno 25.000 tonami. Pri zadnjih napadih na Sardinijo je nasprotnik, kakor pravi njegovo lastno priznanje, izgubil 19 bombnikov. Ob obalah so našli veliko podrtin. Neka naša podmornica je s topom sestrelila štirimotorno nasprotnikovo letalo. Dodatek k uradnemu vojnemu poročilu: Rim, 14. nov. s. Objavljena so bila imena članov posadk letal, ki so 10. in 11. novembra potopile nasprotnikove enote. Major Maksimilijan Ersssi. kapitan Gvido Peencci, por. Ugo Gusmano, por. Jožef Cimicci, por. Lino Mesclii-ari, por. Viljem Michelotti, por. Silvij Cclla. Duce sprejel kneza Piemontskega Rim. 14. nov. s. Duce je v Beneški palači sprejel kr. vis. kneza Piemontskega, maršala Italije, poveljnika armadne skupine v srednji in južni Italiji, ki mu je jx>ročal o vojaških vprašanjih Pozdravi z mednarodnega zborovanja za računstvo Duceju Rim, 14. nov. e. Duce je dobil naslednjo brzojavko: »Mednarodni kongres za računstvo končuje svoje delo, ki je potekalo v duhu prisrčnosti in tovariških odnošajev med narodi nove Evrope ter v ozračju moške vedrosti, potrebnem svobodnemu razvoju duhovnega delovanja v tem zgodovinskem trenutku (er Vam pošiljam spoštljive, hvaležne pozdrave matematikov iz 11 držav*. — Predsednik, član Akademije Severi. Nemški krogi o vojaškem položaju v Rusiji in v Afriki Berlin, 14. nov. s. Zaradi zbiranja sovjetskih čet na srednjem delu ruskega bojišča, zoper katere so naperjeni že nekaj časa napadi mogočnih oddelkov nemškega letalstva, izjavljajo na nemškem pristojnem vojaškem mestu, da se sovjetsko poveljstvo najbrž pripravlja za zimsko ofenzivo. Mraz, poudarjajo, ne ovira določenih nastopov, To se je v ostalem videlo tudi lani. Po drugi strani pa je očitno, da tudi nemške in zavezniške sile ne mislijo držati križem rok Glede nastopov v Afriki pravijo na istem mestu, da je in ostane središče boja Alžir in pa druga zasedena pristanišča ter pomorski predeli ob njih. Spor med voditeljema »svobodnih Francozov« Stockholm. 14. nov. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« trdi, da je med generaloma Giraudijem in De Gaulleom izbruhnil spor, ker je prvi general, ki mu je ameriški poveljnik Eisenhovver priznal poveljstvo nad Francozi, ki so odpadli od Vichyja, izjavil, da nima kaj početi z De Gaulleom, ki kot podrejeni častnik ne more biti poglavar tako imenovane svobodne Francije. poveljnik ponovno v borbo in zato je zahteval, da tudi njega puste na polet. Tako je odletel tuui fotograf s svojimi tovariši. Ko je videl, da bi utegnil mladi fotograf navzlic svojim ranam še vedno iz|»olnifi svojo dolžnost, mu je major Buscaglia dovolil in ga vzel s seboj na polet, s katerega pa se nista več vrnila. namenih pri zasedanju Afrike poudarkom objavljajo listino, ki so jo po poročil iz Viehyja našli v tamošnjem ameriškem posla ništvu. Ta listina, pravi »Borsen Zeitung«, potrjuje, da je Roosevelt že zdavnaj sklenil napasti francosko severno Afriko, da bi dosegel naslednje cilje: 1. da bi si zagotovil posest tega dragocenega ozemlja in s tem druge bistvene pogoje, ne le sa politično, temveč tudi gospodarsko vrhovno oblast na svetu; 2. da bi se polastil oporišča, s katerega bi po njegovem bilo moči vdreti v evropsko trdnjuvo. Listina torej docela osvetljuje vse tisto, kar sta izjavila Roosevelt sam in njegova propaganda in kar izjavljata ter pri čemer vztrajate v praznih poskusih, da bi kako opravičila sreinišljeni suro- vi napad qj> Afrike Sovjetski napadi na zahodnem Kavkazu zavrnjeni V Stalingradu čiščenje — Hude izgube angleškega in ameriškega brodovja ob obalah francoske severne Afrike — Uspešen napad na nasprotno ladjevje pri Bougie in Alžiru Italijanska torpedna letala v boju z ameriškim in angleškim brodovjem V tem napadu v alžirskih vodah je junaško padel prvak italijanskih torpednikov major Buscaglit Poslednje junaštvo letalskega majorja Buscaglia Iz gorečega letala je še spustil Dokazi o dolgotrajnih pripravah za napad na francosko Afriko Cigani razpolagajo z zmožnostjo jasnovidnosti Zanimiv dogodek v ljubljanski bolnišnici Ljubljana, novembra. O ciganih, lem čudnem človeškem ljudstvu, ki živi, ali boljše rečeno, 6e potepa tudi po naših krajih, je bilo prav zadnje čase napisanega mnogo. Nekatere sosednje države, ki trpe najbolj za cigansko nadlogo, kakor Madžarska, Slovaška. Hrvat-ska in Romunija, se trudijo, da na radikalen način rešijo cigansko vprašanje, ki je prav tako pereče, kakor judovsko. Cigane nameravajo naseliti v prisilnih naselbinah in že urejajo zanje obvezno delo, ki naj bi jih odvadili potepuškega življenja. _ Kakor povsod, kjer se pojavljajo cigani — in to je vsa Evropa, — tudi pri nas priprosti ljudje pripisujejo ciganom neke lastnosti, ki jih običajni ljudje nimamo. Ne samo, da je cigan pri konjskih kupčijah, pri goljufijah in tatvinah neprimerno bolj zvit, ljudje pripisujejo ciganom tudi vedno preroški dar in lastnosti, ki segajo na polje okultizma. Koliko je na tem resnice, je seveda težko ugotoviti, vsaj navadno smo ljudje skeptični in pojave okultizma tolmačimo z naravnimi razlagami. Resni znanstveniki, kakor na primer naš Miklošič, so raziskovali ciganski jezik in ciganski narod ter so ugotovili, da 60 cigani prišli okoli leta 1300 iz Indije v Evropo. Nedvomno so zanesli k nam d06ti indijskih trikov, ki so Evropcem neznani. V leposlovju pa cigani dostikrat nastopajo kot vedeži, skrivnostni preroki in jasnovidci. Eden najbolj resnih opisovalcev ciganskih jasnovidcev je slavni 6odobni nemški pisatelj Friderih Gogern, doma iz Mokric na Dolenjskem. Tudi drugi pisatelji obravnavajo z vso resnobo ciganske vražarije na okulističnem polju, največ je seveda tega blaga v plažni literaturi. Vendar nedvomno obstoje v človeku lastnosti, neke 6lutnje, ki ga usposabljajo, da bolj natančno gleda v prihodnjost, da vidi v kraje, ki so daleč od njega, da sluti preteklost neznanih mu ljudi, itd. Ni treba, da je namreč samo to res, kar se človek nauči v šoli... O Laponcih trdijo razni pisatelji in potopisci, da izmenjujejo med 6eboj mi6li na velike daljave, nekako po duševnem »radiu*. To laponsko zmožnost lepo opisuje na primer Axel Munfhe. Zelo verjetno je torej, da je ta laslnost jasnovidnosti pri ciganih mnogo bolj razvita, kakor pri Evropejcih. Zelo zanimiv primer take ciganske jasnovidnosti se je pripetil pozimi 1. 1934 35 v ljubljanski bolnišnici. Tam je ležal težko bolan cigan, ki je bil — izjemoma — zelo bogat. Operiran je bil na ledvicah in zdravniki so med seboj že obupali nad njegovim življenjem, da6i seveda ciganu ni tega nihče povedal. Že med boleznijo je cigan razlagal sobolnikom njihove sanje in seveda tudi svoje, tolmačil razne magije in čarovnije. Seveda ciganu, ki kljub svojemu bogastvu ni znal ne brati, ne pisati, ni nihče verjel, da je na tem količkaj resnice. Na predvečer svoje smrti je cigan vzel uro in je dejal bolnikom: »To noč ob 5 bom umrl!« So-bolniki so neverno odkimali z glavami. Cigan je nadaljeval: »Tri hčere imam in polno vnukov. Ena dela v Triesteju, druga v Zagrebu, tretja v Budimpešti! Že tri leta nimam glasu o njih, ne one o meni in vendar vemo vsi štirje, kje smo in kaj počnemo. Vidim hčere: sedaj dobro vedo, da umiram in jutri bodo že vse tri tu in še drugo sorodstvo. Vse 60 že na poti. Prišla je noč, zjutraj ob 7 so hoteli 6obolniki fiogledati, kaj je'«"ciganom. Bil je mrzel. Njegova ura se je točno ustavila ob 5, kakor je napovedal 6vojo 6mrt. Še večje začudenje pa je bilo med bolniki, ko so zvedeli, da so prišle v mrtvašnico še isto dopoldne tri mlade, elegantno oblečene ciganske krasotice in polno drugih sorodnikov, vnukov in vnukinj. Ta bogata ciganska družina je priredila seveda 6vojemu očetu lep pogreb. Kdor je bii tedaj priča te ciganove napovedi in njene uresničitve, 6i nikakor ne more razložiti, kako je mogel cigan sjx>ročiti svojim hčeram, da bo umrl in kakor je celo vedel, da so hčere na poti k njegovi krsti? Pisal ni, brzojavil ni, to vedo vsi, hčere niso prav tako ne pisale ne brzojavile in vendar so dobro razumele ciganov klic. Obstoji, — vsaj v tem primeru, — verjetnost, da oddajajo človeški možgani nekake radijske valove in drugi jih sprejemajo. Pri civiliziranih ljudeh 60 ti možganski valovi že neizraziti, pri primitivnih, kakor pri Laponcih, pri ciganih in morda pri nekaterih drugih ljudskih skupinah pa izredno razviti, tako da ne potrebujejo ne pošte, ne brzo-java. — r. ■ r n v Križman Ivan - ribniški partizanski rokovnjač, se je predal Dobrepolja veška straža j& zažgala v Mali gori (7 partizanskih barak Ribnica, 14. novembra. Da prede partizanom slaba tudi v Veliki gori, oziroma v dolenjevaškem odredu. priča tudi dejstvo da se je pred dnevi predal kr ka-rabinerjem v Ribnici partizanski rokovnjač sloviti Križman Ivan, doma iz Ribnice. Njegov brat Ione, kateremu pripisuje ljudstvo zločinstva in sodelovanje pri zločinstvih po ribniških vaseh, je padel pod kroglami iz partizanskih pušk že pred mesecem. Partizani so ga ubili zaradi njegovega pohlepa po denarju in dragocenostih. ki si jih je »tovariško«, pridržal le z'ise, namesto da bi jih razdelil med svoje zveste so vitiijizeni, a SGARAVATTISEHENTI S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Cbiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. Ljubljana, 14. novembra Zemljiška knjiga kot nekak dober gospodarski barometer nam pokaže za pretekli oktober zanimivo, poučno in vsestransko sliko, kako sc ie to iesen razvijal gospodarskofinančni položaj mesta in okolice. Značilno ie. da skuša okoliški kmetovalec svoja posestva popolnoma razbremeniti vseh posojil in drugih vknjiženib dajatev. Na okoliške nepremičnine so 'sedai vknjižbe posojil prav redke. Pogostejše so pačila nepremičnine, ležeče v katastrskih občinah Ljubljane. Najprej naj omenimo, da je oktober zaznamoval na podlagi raznih kupnih pogodb 44 prenosov lastninske pravice za celotno kupno vrednost 5,910.786 lir. ko jih je bilo septembra le .30 za vrednost 3,032.565 lir in 216.985 din. Parma Bruno, trgovec in posestnik v Ljubljani, WoIfova ulica 6, ie prodal Erni Reboljevi, soprogi posestnika in trgovca v Ljubljani. Kotnikova ulica 13. nepremičnino vlož. št. 186 kat. občine Kapucinsko predmestje (3-5 stanovanjske hiše št. 20 na Cesti Viktorja Emanuela UL ■za 280.000 lir. Pogodba je bila na osnovi Kraljevega ukaza od 7. maja 1942-XX odobrena od Visokega komisarja. Hipotečni trg je bil splošno v oktobru zadovoljiv in je bilo na razpolago precej denarnih sredstev. Ljubljanski denarni zavodi so dovoljevali večja posojila in kredite. Oktobra ie zemljiška knjiga zaznamovala 40 predlogov za vknjižbo posoiil v znesku 1,347.599 lir. Naj večje posojilo ie znašalo 360.000 in 190.00 lir, nai-maniše pa po 2000 lir. Za varnost od denarnih zavodov dovoljenih in danih kreditov ie bila v oktobru izvedena zaznamba vrstnega reda pri mnogih nepremičninah v mestu. Bilo je podanih tovrstnih 30 predlogov za celotno vsoto 15 milijonov 786.000 lir. 7a nepremičnino vlož. štev. 315 kat. občine Gradiško predmestje in še na 20 drugih sovložkov je bil zaznamovan vrstni red za kredit 11.400.000 lir. Nasprotno ie bilo oktobra izbrisanih pred leti zaznamovanih vrstnih redov na podlagi uradnega predloga. Bilo ie pri 81 nepremičninah v mestu in okolici izbri-, Sapo do 12,,mihionov kreditov, zaznamovanih z vrstnim redom. Septembra ie bilo 35 predlogov za vknjižbo raznih posoiil v skupnem znesku 2,366.524 lif. Dalje ie bilo pa 33 predlogov za vrstni red v znesku 17,446.300 lir. V oktobru je bilo dalie podanih 42 predlogov za izbris različnih vknjiženib posojil in terjatev. Na raznih nepremičninah je bilo izbrisanih mnogo starih posoiil. tako za 6,956.016 din in za 6.400 K. Bilo pa ie izbrisano tudi nekai novejših posojil za skupno vsoto 1 milijon 337.380 lir. Izbrisane so bile prav visoke hipoteke, tako po 1.300.000 lir, dalje 3.400.000 in 1.600.000 din. Pri desetih nepremičninah so bile izvedene realne eksekucije za kritje terjatev v skupnem znesku 278.463 lir. Zaznamovana sta bila samo 2 predloga za uvedbo draž-benega postopanja. Podanih pa ie bilo dalie 16 predlogov za ustavitev dražbenega postopanja. Na™fsio prave kave — debel pesek Brezvestni verižniki skuša io na vse načine, preslepariti pohlepne ljudi za večje denarje. Namesto prave moke proda iaio — pesek, zmlet na drobno, namesto olja — vodo itd. Meseca oktobra se je pri trgovki Mariji Dagarinovi pojavil samski delavec Lojze Šinkovec, ki ie star znanec kriminala, sni ie bil že do 30 krat kaznovan zaradi tatvine, prevare in drugih deliktov. Lojze Šinkovec ie predrzen možakar. S svojim nastopom ie znal tako vplivati na tr govko, da mu ie naposled res verjela, da ima v zalogi lepo, surovo kavo. Ponudil ji ie do 8 kg surove kave v zavoju naprodaj. Cena 1300 lir se je zdela trgovki kar primerna in se ie v duhu že veselila, kakšne lepe dobičke bo sama s to kavo spravila v svojo trgovsko bilanco. Po načelu »blago — denar« sta se oba domenila, da bo Loize kavo prinesel na dogovorjeno mesto, tja pa bo prišla ponjo trgovkina uslužben ka. Ta je prinesla denar. Loize ii ie izročil v roke lep zavoj in jo jadrno popihal. V trgovini pa velikansko presenečenje in razočaranje! Namesto dobre kave — droban pesek! Lojzeta so kmalu prijeli Pred kazenskim sodnikom-po-edincem na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 je bil Lojze Šinkovec, ki ie bil 10. julija 1908 rojen v prijaznem Lipoglavu, ie pristojen v občino Šmarje-Sap in stanuje na Tržaški cesli št. 20. obsoien zaradi prestopka prevare na 4 mesece strogega zapora in na 100 lir denarne kazni. Lojze ie kazen sprejel. Ni bil amnestiran, kar se ie nadejal, ker ima v registru že. kopo deliktov zoper tujo lastnino. Naročite Slovenčev koledar! Slane le 20 lir. - V njfm bo obilo č aitkov zan tn vih in koristnih zame&iana indeželana Žive sence... um 8* i .. 1.1 Tako bi lahko imenovali pri nas, žal malo znane senčne lutke, ki je zame vendarle treba sauio malo ltpenke, dobrih Škarij, p61e prosojnega papirja in navadne luči. - Vzaojna vrednost senčnih lutk je neprecenljiva. Pa zajčki na stenah? Od psička do sirna, vse se da pričarati na steno samo in edinole s prsti obeh rok Navodila in vzglede za oboje, pa še navodila 7a igranje s preprostimi, doma naiejenimi točnimi lut- nai.?e‘® Y. kn'i8‘ UUIIH!lltlll|i!il|i!IUl!,l!lil'.,i::ii:'llti;ill!i|,|ltlltllll'I!;illia#!,l,tH| VESELJA DOM (trije deli) — Z bogatim izborom raznovrstnih iger in razv dril za družinski krog, ki ga nudi to svojevrstno delo, bo dobila vsaka družina skoraj neizčn.en vir zabave zlasti za pu^te dneve in dolge večere. Vsa navodila so opremljena s številnimi slikami. Delo bo izšlo v treh kmigah Slovenčeve knjižnice. — Prvi det lahko dobite v vseh knjigarnah in trafikah! O Križanska moška kongregacija proštavi jutri v nedeljo, 15. nov. god svojega drugega zavetnika s cerkvenim opravilom zjutraj in zvečer. Zjutraj ob 'Al bo sv. maša s 6kupnim obhajilom, zvečer ob 5 pa slovesen shod z darovanjem za namene družbe. Popoldne ob. štirih bo pred shodom seja predstojništva. Gregorinov »Oče naš...«, sedem podob iz življenja, ki vsebuje vsesplošno priznanje, bodo ponovili v »Drami« jutri, v nedeljo. Začetek predstave bo ob 15, konec ob 17.45. Glavne vloge igrajo: Marija Vera, Kraljeva, Ukmar, Boltarjeva, Ra-karjeva, Gregorin, Milan in Vladimir Skrbinšek, P. Kovič, Verdonik, Nakrst, Potokar, Bratina, Raztresen, Benedičič. Predprodaja vstopnic je v operi. Preskrbite si jih pravočasno! Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih kategorij, ki so se vpisali v sindikat, da čimj>rej dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je plačati 1 liro. člani lahko dvignejo izkaznice v tajništvu oddelka med uradnmu urami, ki so vsak delavnik od 8—12 in 3—6. — Industrijski oddelek PDZ. Lope, sulic jesenske gobe kupuje Gospodarska zveza. Družina s sedmimi nepreskrbljenimi šoloobveznimi otroki prosi kakršne koli podpore — y denarju, obleki, živilih itd. Zima je pred vratini, mati bolna, otroci pa slabo oblečeni. Dobrim srcem naj Bog povrne! Darila na upravo »Slovenca« pod »7 otrok«, kjer je tudi naslov družine. Po 1 liro za 1 kg muli Mali gospodar-Zegoza na Gallusovem nabrežju 33 obrezano korenje za prehrano živali. tovariše, ki «o mu jiomagali ropati in krasti po ribniški dolini. Ivan je potrdil, da je padel brat Tone pod prtizanskimi kroglami ter je zatrjeval, da ga je ravno njegova smrt tako hudo prizadela, da se je odločil vrniti se k materi, kateri sta nesrečna sinova prizadela toliko hudega. Med partizani v Veliki gori, katerim poveljuje Ronko. komisaruje pa nKol Vinko, vlada prepir in strah pred zimo. Fantom primanjkuje hratir in obleke. jx>leo«tavljene. ko zanje ropajo in kradejo, pravi razdor. To izpričujejo tudi pi; sma posameznih ribniških partizanov v Veliki gori. ki so jih poslali v dolino in so prišla v napačne roke. Dve celi vaške straže iz Dobrega polja sta pred dnevi čistili tudi gozdove v Mali gori in zažgali 17 partizanskih barak. Našli so tod precej partizanskega materiala in zanimivosti. Prav tako so začeli z zasledovan jem partizanov člani novo ustanovljene vaške straže v Dolenji vasi in na Slemenih. Na Slemenih so ujeli že več partizanov. Mri feo nastopil Hermes z belo žogico Namizni teniški propagandni turnir, ki ga prireja jutri ob osmih športna sekcija .Hermes« v dvorani hotela Miklič, obpta nuditi ljubiteljem igre z belo žogico, sodeč po prijavah, ki so že predane, dober športni užitek, športna sekcija Hermese je za turnir opremila svojo igralno dvorano z novimi mizami ter izvrstno razsvetljavo ter bo vprav užitek igrati na tem turnirju. Za zmagovalce so pripravljene lepo praktične nagrade. Iz propagandnih namenov ni nobene vstopnine. Sodeč po velikem številu prijav bo turnir trajal vso nedeljo ter bo bržkone finalna borba šele popoldne športna sekeija>»Hermes« prisrčno vabi vse ljubitelje tega športa, da pridejo pogledat turnir, ker bodo gotovo uživali v lepi igri najboljših ljubljanskih igralcev. O&java SN? Nogometna zveza objavlja, kar se tiče jesenskega nogometnega turnirja, ki je bil končan preteklo nedeljo, še naslednje: Po pregledu sodniškega poročila je verificirana tekma, odigrana dne 8. t. m. med SK Ljubljano in Marsom s 3:0 za prvo moštvo. Potemtakem je končni vrstni red v turnirju B takšenle: 1. Ljubljana, 2. Mars in 3. Vič. Nagrade. Kot je bilo že javljeno, se nagrade za moštva, ki so sodelovala pri tem turnirju, lahko dvignejo pri nogometni zvezi. Kar se tiče nagrade za najbolj viteško moštvo, je bilo po sodniških poročilih ugotovljeno, da moštva Žabjaka, Viča, Dopolavora Viča in Marsa niso prejela m teku turnirja nobene kazni ali opomina in sp zaradi tega nagrada, določena v ta namen, razdeli na enake dele med vsa omc* njena moštva. Nagrada za četrto mesto ne bo podeljena, * Iz zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Delegiran je za 15. XI. pokalni turnir DoiJolavora il tobačne tovarne: prva tekma g. Makovec, druga g. Kos H. —»Predsednik. Jutri dve tekmi na Stadionu Jutri bomo gledali na Stadionu spet dve nogometni tekmi, ki iih prireja Dopolavoro tobačne tovarne. Tekme se bodo začele ob pol 2. Tekmi bosta trajali 2 krat po 35 minut.. Prva tekma bo med Zabjakom in Marsom ter druga med Ljubljano in Dopolavorom. Prijatelji okroglega usnja vablieni na lepo igrišče, kier se boste lahko navduševali nad lepo igro. Drugo nedeljo pa bosta nastopila zmagovalca iutrii-šn iih tekem. Namesto dosedanjega romunskega športnega vodje, polkovnika Medeleana. ki je ze dalj časa opravljal to funkcijo, je zdaj imenovan na to mesto Jon Georgiu Hrvatski boksarji se bodo tudi še letos P°" merili z najboljšimi' slovaškimi boksarji. Borbe bodo v Bratislavi. Švedski nogometaši bodo jutri nastopili v Švici proti domači reprezentanci. Preden pa so odšli v Švico, so imeli v Gdteborgu poskusno tekmo proti mestnemu predstavništvu, ki pa jp je izbrano moštvo pred 13.000 gledalci gladko izgubilo s 3:1. Ali se bodo dali Švedi tako obrniti tudi pil jutrišnji tekmi? Prepričani smo, da bodo tudi jutri Švedi pokazali, da so mojstri z žogo. S. S. VAN DINE: "■BI -liiitiaiinilfe.J * ■“siffiffllfek.’ “','^ltiHI'itf ištn„_ .T^piffl&n, lililijiiiiillll::;.. * !“»Hljjij==jiliU:::- "“"iililiiijlilliiil... Kriminalni roman 17 Drucker, ki je sedel pri kaminu, je pri vsakem odgovoru zmignil z ramo. »Prišli ste semkaj,« je nadaljeval Vanče, -okrog pol desetih z namenom, da obiščete gospoda Arnessona. »Da.« »Ste prišli preko strelišča?« »Prihajam vedno od tam. Ni razloga, zakaj bi moral hoditi s ceste sem.« »Gospoda Arnessona ni bilo doma, kaj?« »Bil je tedaj na vseučilišču « »In ker Arnessona ni bilo doma, ste ostali v knjižnici pri profesorju Dillardu, ne?« »Tako je.* »Koliko časa pa sta se razgovar-jala.« »Niti pol ure ne.« »In kaj ste storili potem?« »Potem sem šel spod v dvorano za sestanke, kjer sem se lotil pregledovanja revij. V eni od teh sem našel neko šahovsko uganko, ki me je zanimala in sem jo hotel rešiti.« »Trenutek, gospod Drucker,« ga je ustavil Vanče, kakor bi se mu bil nenadno vzbudil nek eum. »Vi ste stra- sten šaliist, ne': »Do gotove meje. Toda nisem se preveč dolgo mudil tam zadaj, res ne. Ni to izključno matematična igra in ne morem se odpovedati svoji strasti do čiste znanosti.« »Koliko časa pa ste rabili, da ste rešili tisto uganko?« »Torej približno pol ure.« »Torej nekako do pol enajstih.« »Mislim, da je račun točen.« Drucker se je nekoliko udobneje usedel v naslonjač, še vedno pa se je vedel tako kukor človek, ki je na straži. »Potemtakem ste bili tedaj, ko sta prišla Robin in Sperling, v dvorani zu sestanke.« Grbec ni takoj odgovoril in Vanče, ki se je naredil, kakor da ni oj>azil njegovega obotavljanja, je nadaljeval: »Profesor Dillard je izpovedal, da sta Robin in Sperling prišla okrog desetih in da sta se jm) kratkem postanku v salonu podala na strelišče.« »Saj res,« se je spomnil grbec, »kje pa je zdaj Sperling?« »Pričakujemo ga vsak čas,« je odvrnil Vanče. »Narednik Heatk je po- slal dva moža z naročilom, naj ga primeta.« »Grbec je nagrbančil čelo.« »Ah, Sperlinga bodo torej s silo privedli sem?« Stegnil je prste in si jk>-zorno ogledoval nohte. Nato je pogledal Vanceja in dejal: »Vi bi radi vedeli, če sem videl Robina in Sperlinga v dvorani poleg strelišča. No, dobro, videl sem ju. Prišla sta tja malo prej, preden sem odšel.« Vanče se je naslonil nazaj in stegnil krake. »Ste morda dobili vtis, da je med Robinom in Sperlingom prišlo kaj navzkriž?« »Ker že ravno Vi začenjate s tem, Vam bom povedal, da sem zapazil med njima nek<> hladnost. Toda glede tega ne bi hotel kaj odločnega trditi, že zato ne, ker sem že nekaj minut po njunem prihodu odšel.« »Ko ste prišli na strelišče, ste nadaljevali svojo put proti izhodu ter šli skozi železna mrežasta v tata na Cesto 75a. Je tako?« Očitno se je Drucker za trenutek obotavljal z odgovorom, potem po potrebno, da tudi to zvemo, borno še lahko pozneje.« Nato se ie s|iet obrnil k Druekerju in dejal: »Vaš sprehod je bil okrog enajstih končan. Vsaj tako ste rekli, če se ne motim. No, in mimogrede še tole: Niste danes do|)oldne opazili v tej hiši ničesar izrednega?« »Nič takšnega, česar Vam ne bi bil že povedal.« »Pa ste trdno prepričani, da ste slišali okrog pol dvanajstih krik Vaše matere?« Vanče je zastavil to vprašanje čisto mirno, kakor slučajno, njegov glas pa je bil pri tem že za spoznanje drugačen. Vendar je bilo za grbca nekam presenetljivo. Nekaj časa sem imel vtis, kakor da bi se Drucker hotel pognati s svojega stola proti Vanceju. Nemirno je vztrepetal po vsem telesu, oči pa so mu kar žarele od jeze. »Kaj vendar hočete?« je zakričal s svojim ostrim falzetom. »Saj sem vam vendar že povedal, da sem slišal njen krik. in me jirav nič ne briga, če ona to prizna ali ne. Dejal sem tudi, da setu jo slišal hoditi po sobi sem in tja. Mila je namreč od enajstih do dvanajstih v svoji sobi, me razumete, in jaz v svoji. Pa mi dokažite, da ni bilo tako. Samo to vam rečem, da ne dovoljujem, da bi mc kdo spraševal po tem, kaj sem delal in kje sem bil. Vas prav nič ne briga, razumete?...« Tako se je razburil, da sem vsak trenutek pričakoval, kdaj se bo vrgei na Vanceju. lleath je stopil naprej pripravljen, da nastopi, če bi bilo po* trebno. Toda Vanče je mirno kadil dalje, in ko se je grbec spet malo po tolažil, je mirno dejal: »Zdaj nimamo nobene prošnje ve< rlo vas. gospod Drucker. Vendar pa ni samo slučaj, da se tako vznemirjate Mislil sem si le, da bi nam krik vas* matere lahko kaj pomagal pri nas preiskavi.« Prišel je profesor Dillard. Sprem ljal ga je Arnesson. »Kaj je vendar?« je vprašal. »Tat šen hrup delate, da sem moral prR dol!« Mrko je pogledal Druckerja 11 pripomnil: »Se vam ne zdi, da h®1 Bella za danes že dovolj tega?« Drucker je težko sopel. »Tale so drga...,« je začel, a že ga je usta'® Arnesson: ^ ■ »Dragi, dragi moj. Ves človeški i*0' je sama sodrga. Čemu bi se spuscaD v osebne podrobnosti?... Pojdi gre'a Pospremim te do doma «, Prijel je Druckerja pod roko in njim odšel iz sobe. Ko je potem odšel tudi profesor. Ic Markham začel hoditi ves pamišljen po sobi sem in tja. »Kaj se ti zdi o Druckerju?« le vprašal, ko se je ustavil pred Vancc-jem. »Da odkrito povem, njegov znac^J mi ni nič kaj všeč. Bolan je na duši iji telesu. Še več, lažnjivec je po naravi* Kako se komunisti bore za nov »socialni red« Vencajzovi zločini prihajajo na dan — Umor Janeza Drobniča, očeta 8 otrok iz Potoka pri Krki — Jama pri Oselci polna človeških trupel Zloglasni komunistični rabelj Vinko Zaiec, *• d. Venca iz iz Osclee ob Krki. ki ie v petek zvečer. 30. oktobra, padel v roke oblasti, zlepa •te bo pozabljen v ljudskem spominu. Kar ie res. ie res: Venca iz ima ogromne zasluge za »osvobodilno« fronto! Joi. s kakšno nesluteno vnemo, s kakšnim idealizmom, s kakšno doslednostjo ie reševal svoj narod! Pobijal je vsevprek- može. žene in dekleta. Še nekai mesecev takega herojskega »reševanja« — in po gozdovih v okolici Oselce kmalu ne hi bilo več prostora za nove žrtve. Višek »zaslug« pa si ie Venca iz priboril z umorom lastne sestre Angele. O. tak narodni iunak pač zasluži, da se ljubljanska inteligenca navdušuje zanj in mu zlaga na čast veličastne epopeje! Bcj kapitalizmu ? Ne. Boj siromakom! Da ima komunistična fronta v svojem programu na prvem mestu boi proti kapitalizmu, ve skorajda že vsak otrok. A glei spaka — i čudne reči se godijo pod božjim soncem! Ni bilo še slišali, da bi komunistični pionirji stregli po življenju milijonarjem. Milijonarji ves ta čas. kar traja komunistična borba za »osvobojenje in nov socialni red«, nemoteno pestujejo svoje trebuščke in se grejejo v soncu partizanske milosti, siromaki pa so noč in dan trepetali za edino vrednoto, ki io premorejo: golo življenje. Vse kaže, da so komunistični ideologi postavko »Roj kapitalizmu!« kratko in malo črtali v svojem programu in v zameno vstavili drugo postavko: Boi siromakom! Zakaj orjromna večina Hudi, ki so jih pobili. izhaja i: socialna šibkih slojev. Tudi 39 letni Janez Drobnič iz Potoka ob Krki je bil velik revež. Borna bajta, krpa zemlje okoli nje — to je bilo vse njegove premoženje. Bil ie tesar, spreten in delaven, trudil se ie noč in dan. da bi dostojno preživljal svojo številno družino — ženo in 8 nepreskrbljenih otrok — a kaj prida jim ni mogel nu- I diti. Otepali so se z revščino, kakor so pač vedeli in znali. Človek bi pričakoval, da bo komunistična fronta, ki ima polna usta. zagotovila, da se bori za lepšo bodočnost delovnih ljudi, priskočila družini na pomoč, ali pa io podprla vsaj moralno. Nič takega sc ni zgodilo. Zgodilo se je nekai drugega, nerazumljivega, strašnega. V noči od 26. na 27. junija sta se priklatila k Drobničevi hiši dva »visoka« partizanska dostojanstvenika — naša znanca Vinko Zaiec. V d. Vcncaiz in Avpust Erjavec, p. d. Poljančev iz Oselce. Poljančev Gustl sc je utaboril na vogalu kot pes čuvaj. Venca jz pa je mogočno potrkal na okno in zahteval, naj mu odpro. »Kai pa ie?« se ie oglasila žena. ki ie v poznem obiskovalcu takoj spoznala zloglasnega partizanskega krvnika. »Pokličite moža! Nama bo šel kazat pot. Izgubila sva se.« je važno razkladal Venca iz. »Kai bo on hodil, saj ne pozna teh krajev,« ie ugovarjala žena. Janez Drobnič se ie v Potok priženil iz Žalne, zato okolice Potoka res ni kdo ve kaj poznal. »Le pokličite ga!« je Vencaiz vztrajal pri svoji zahtevi. Drobniča so že ves dan preganjale temne slutnje. Otožno je taval okoli koče in nobeno delo mu ni šlo prav izpod rok. Čuden nemir se je v njem stopnjeval z vsako uro. Žena ga je sočutno motrila od strani in zaskrbljeno majala z glavo. Imela ie občutek, da ji nekai prikriva. Drobniču so komunistični krvoloki smrt najbrž napovedali, ali pa ie nagonsko slutil smrt. Ko se je znočilo, ie šel spat na kozolec. Žena mu je prinesla odejo, a komaj se je dobro vrnila v hišo. že sta se oglasila izvrševalca krvave partizanske iustice. Ko je Vencaiz ugotovil, da Drobniča ni v hiši. ie ženi ukazal, naj ga pokliče s kozolca. Drobnič je vedel, da bi se upiral zaman. Prilezel ie s kozolca. Pristopil je še Vencaizov tovariš in Drobnič je moral iti. Čeprav je močno deževalo, ie žena v Vencaizovem spremljevalcu vendarle spoznala Poliančeveqa Gusteljna iz Oselce. in sicer po njegovi značilni hoji in postavi. Zgrozila se ie. kajti vedela je, da je mož prišel pravima krvolokoma v roke. Zastonj ie žena vso noč čakala, da se mož povrne. Zjutraj je na vse zgodaj tekla k nekemu kmetu na Muljavo in ga prosila, naj ji pomaga moža poiskati. Kmet ii ie radevolje ustregel. Celo do samega partizanskega poveljnika Daki ja io ie popeljal in poizvedoval za usod«) njenega moža. Komandant Daki se ie delal nevednega in mu »dobrohotno« obljubil: »V štirih dneh dobiš sporočilo!« A tudi komandant Daki ne bi bil Dald. če bi držal besedo. Sporočila ni bilo, Drobnič ie izginil brez sledu ... Drobničevo truplo z obrnjenimi žepi Šele te dni, ko sla že oba zlikovca — Vencaiz in Poljančev — v rokah pravice, ie nesrečna žena upala prosili domače fante, naj poiščejo moževo truplo. Slutila ie, da trohni v samotni jami sredi Poljančevega gozda, kamor je Vencajzova tolpa metala svoje žrtve. Fantje so šli tja v spremstvu vaške straže iz Krke in potegnili Drobničevo truplo iz jame. Bilo je brez rok in brez glave, z obrnjenimi žepi. kar dokazuje, da sta brezvestna roko-mavha ubitega Drobniča vsega preiskala in šele potem vrgla v jamo. Če sta pri siromaku kaj prida našla, ostane njuna skrivnost... Razen Drobničevega trupla so fantje potegnili iz jame tudi truplo nekega dekleta, na dnu jame pa leži še nešteto trupel, ki čakajo, da jih kdo dvigne in zakoplje v posvečeno zemljo. Na dan prihajajo še drugi Vencajzovi zločini. Tako je pred binkoštmi s svojo tolpo prijel pri Gorenji vasi čey|jarja Koželja iz Višnje aore. rojenena v Marinči vasi ob Krki. Ubil ga je in vrgel v jamo. Na binkoštni ponedeljek pa je postal žrtev Vencajzove krvoločnosti 33 letni Janez Zavržen, državni cestar iz Luč vri Žalni. Ko je prišel nič hudega sluteč na Polževo, so ga tam prijeli in odvedli na Oseleo. Vencaiz ga je s cepinom udaril po tilniku in vrgel v jamo. Pomagajmo Drobničevi družini Drobničeva družina v Potoku je po izgubi svojega dobrega rednika ostala brez vseh sredstev. ' Vi komunistični ideologi, ki napovedujete »nov socialni red za delovne ljudi«, in vi ljubljanski inteligenti, ki s simpatijami spremljate to komunistično borbo — zamislite se vsaj za minuto v to družinsko tragedijo, prisluhnite vsaj za trenutek glasu svoje vesti, če ni zamrl poslednji človeški čut v vašem srcu! Senca tega in vseh drugih zločinov pada na vas in vas kliče na odgovor! Vi vsi pa, ki vam srce še ni otopelo in okamenelo v grozotah časa. ki presunjeni štejete člene na verigi narodovega trpljenja in moško obsojate to podlo, to nagnusno borbo za »osvobojenje« in »nov socialni red« — usmilite se nedolžnih otrok, priskočite na pomoč nesrečni'materi, da bo morda svoje otroke s čim obleči in nasititi! Osem otrok, osem bednih, osirotelih otrok proseče izteguje svoje roke plemenitim dobrotnikom nasproti in njihove hvaležne oči že vnaprej kličejo: Boo plačaj! Darove v kakršni koli obliki radevolje Ljubljana Obvestila Sobota 14. novembra: Mati božje Previdnosti; Jozafat Kuneevie, škof in mučenec; Nikolaj Pavelič, mučenec. » finlvdar Nedelja, 15. novembra: Leopold, kralj; Albert Vek, spoznavalec in cerkveni učenik; Saloma, mučenica; Feliks, škof in mučenec. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: , mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murntayer Ib, Sv. Petra c. 78. Novinarska nabavljnlua zadruga ima izredni občni zbor v nedeljo, 22. t. m. ob 1«. uri dopoldne v Novinarskem domu, Gosposka ul. 12. V nedeljo, to je jutri. 75. novembra, bo vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu. Vodil bo g. prof. in akad. slikar Iv. Vavpotič. Prostori so toplo zakurjeni. Pridite vsi. ki se zanimate za razvoi slov. likovne umetnosti. Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 bo 20. novembra 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dopoldne od 8 do 12. — Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote Od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc Ciber, Štefanova ulica 7. Sobosliknrski, ličarski in pleskarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže organizacijsko strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 10 dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze^ Za člane udeležba obvezna! — Predsedstvo Skupine sobosl. in pleskarjev. Vsi šoferji v Ljubljani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki «e bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 10 dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku se bodo določile smernice, po katerih naj 6e šoferska delegacija ravna na predsto ječi anketi za ureditev Šoferskega vprašanja. Zato naj ne bo nobenega šoferja, ki bi od tega važnega sestanka izostal. — Predsedstvo Skupine šoferjev PDZ. Pozor pred tatovi živilskih kart! * . prejšnji mesec smo vse ljubljansko prebivalstvo najresneje opozarjali, naj nikakor ne iz-roce živilskih ali oblačilnih nakaznic prav nikomur, čeprav bi še tako uradno nastopal in se izkazal celo z uradno legitimacijo. Mestni preskrbovalni urad namreč nikogar ne pošilja k strankam po karte, da bi jih vzel in prinesel, temveč vedno povabi stranko samo v urad, čo je treba kaj urediti zaradi živilskih ali drugih nakaznic, lak tat se je v ponedeljek spet pojavil v Krojaški ulici. Silno oblastno jo nastopal in z odločnim uradnim glasom zahteval, naj mu pokažejo živilske nakaznice, da jih uradno pregleda, če je vse v redu in po predpisih. Že skoraj izrabljene nakaznice je pustil, celo karto je pa vzel s seboj, seveda je pa ni prinesel v mestni preskrbovalni urad, ker jo je ukradel za svoje umazane namene. Opozarjamo prebivalstvo, da še tako oblastni in uradni nastop ter neobhodna aktovka nikakor trikomuir »e dajeta pravice pobirati živilske nakaznice, ker, kakor rečeno, mestni preskrbovalni urad. nitogap ne pošilja po kakršne koli nakaznice.' temveč stranke vedno vabi v , urad. Zato vsakega takega predrzneža takoj izročite policiji! Ljubljansko gledališče Drama. Sobota, 14. novembra ob 16.30: »Gradbenik Sol-ne6«. Red B, Nedelja, 15. novembra ob 10.30- »Princeska in pastirček«. Otroška predstava. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15: »Oče naš«. Izven. Opera, Sobota. 14 novembra ob 16: »Traviafa«. Izven. Nedelja, 15. novembra ob 15: ..Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. * ROKODELSKI ODER Smeh, veselost, presenetljiva domiselnost, to so strune, na katere bo zaigrala »Roksi« ter nam zapela že staro, a v današnjem času tako zaželeno pesem o sreči, ki nam jo daje čisto srce in ki v blagodejnih žarkih odseva od takih sončnih značajev kot je dvajsetletna Roksi. — Istoimensko komedijo bo danes, y nedeljo, ob pol 5 popoldne uprizoril »Rokodelski oder«. V predprodaji dobite vstopnice ob 10—12 v Rokodelskem domu, društvena pisarna, Pretrarkova 12/1. sprejema uprava »Slovenskega doma«, ki jih ho ob prvi priložnosti poslala Drobničevi družini na dom. o V imponente svlluppo deinsmuio mmmu ueiie asszcurazioni Sijajen razvoi NARODNEGA ZAMB9VAIMGA ZAVORA B0"j 1922 sl 1942 Capital! assicurati - Zavarovani kapiteli 1922 ...................L 4.133.845 346,— 191 1...................L 24 983 555.064,— 1942 ...................L 29.000.000.000,— (approssimativi - približne) Nuove assicurazioni Kova skleniena stipulate ' zavarovan/a 1922 L 714.365.942 — 194«....................L 4.191 913.624,— 1942 ...................L 5 500.000.000,— (apuros^imativi • približni) Premi incassati - Vplačane premile 1922 ................. L 190.355.552,— 1941 'E 1.149 392.283, — 1942 . .............L 1.400.000.000,— (approssimatdvi - približro) Riserve matematiche - Matematične rezeive 1922 ................. . L 726.886.948,— 1941 L 6 698.740 821,— 1942 L 7.300.000 000,— (apnrussimativi - pribMžpn) Riserve patrimoniali - Premoženjske rezerve 191 2................. L 83 284.555,99 19*1 L 469.101 813 — 1942 L 500.000.000,— (aoprossimativi - približno) Ulili netti - Cisti dobiček 1922 L 14.050.760,70 1941 L 81.399.297,87 Dal 1930 agli Assicurati sono state Od 1930. so bili zavaiovancem iz- assegnale quaii quote dl parteci- plačani deleži čistega dobička v pazione agli utili cotnpiessiva- L k90.724.603,—. mente L V9n.724.603.—. G h ulili > ' . ’ sipr.ssonoriscuotereannopera.ino Cisti dobiček se more dvigniti oopure si capitalizžan-) in aunftnto vsako leto ali pa se naloži k al capitale assicuraio. zavarovani glavnici. I.N.A. Agenzla Generale Generarno zastopstvo lubiana, via 3 Meggio No 11 v Ljubljani. Ulita 3. maja št. 11 Telefono 25-71 Telefon 25-71 A. TVENNERT: DVE SIROTI »Bi znabiti rajši videla, da bi bil tak kakor moj brat, ki ne dela nič, pač pa postopa vse žive dni in popiva s svoji mi prijatelji? Ko 6em bil še majhen, sem ponavljal mimoidočim ljudem besede, ki ste mi jih šepetali na uho, toda sedaj | ne bi bil več sposoben prosjačiti, četudi bi me sila prignala do tega. Zdelo bi 6e mi, da bi varal ljudi, ki bi metali v brezdno nekoristnosti solde, ki bi mi jih dejali.« »Toda, ko 6i bil majhen, si mi prinašal 6olde, pa tudi pozneje ...« »Pa zato, ker sem se bal, da bom tepen.« »Tako se vzgajajo otroci.« Peter se je zravnal. »Sedaj 6cm pa velik in bi rajši umrl kakor pa, da bi se vrnil k beračenju.« »Rajši bi videl, da se tvoja mati valja v revščini, ti brezerčnež!« »Ne, vi ne živite v revščini Iti potem vaš Jakob, ki ni bolan, bi' lahko delal. Res, en dan ali dva na teden dela, potem pa gre tja noter,« in z roko je pokazal krčmo, ki je stala nasproti. Ko je Frochardova slišala takšno obsodbo 6vojega ljubljenčka, jo je popadel bes, da se je pognala naprej in s pestjo udarila ubogega šepavca po ustih. »Ne vtikaj se v 6tvari, ki se te ne tičejo, ti kruljavec, če nočeš, da ti polomim kosti.« Ko pa je zagledala skupino ljudi, ki je prihajala mimo. je spet povzela 6voj triih glas in 6e obrnila, da bi prosila miloščino. »Usmiljenje, gospodje, usmilite se uboge matere, ki mora vzdrževati dva mala otroka.« Starec ji je dal nekaj 6oldov, neka gospa pa ji je dala nekaj denarja z naročilom, na: ga nese svoji mali. Starka je naredila križ in dejala: »Bog vas blagoslovi.« Peter se ni mogel ubraniti pogleda na te prizore. Otresel se je svojega tovora in se vsedel na klop nedaleč proč. Ko je videl svojo mater, ki je hodila za ljudmi, si je mislil: »Nisent zmožen drugega, kakor biti pošten človek. Drugega ne znam. Tudi me niso ničesar drugega naučili...« Sklonil je glavo na prsa in dve solzi 6ta tiho prilezli iz oči. Bil ie to trenutek njegovega malodušja, v katerih se mu je vsiljevala misel, naj konča to žalostno in betežno življenje in se vrže z Novega mostu. 1 oda zdrznil se je ob tej turobni misli. Življenje ni bilo njegova lastnina. Čeprav beden, je vendar ime! v 6ebi čut morale, ki ga je nifyče ni nikoli učil. Na- gon po dobroti je bil v njem prirojen in se je ob rojstvu vsadil v njegovo srce. Obrisal 6i je solze, pobral skrinjico in mislil oditi, ko je zaslišal vreščeč glas svoje matere, ki ga je klicala. Frochardova je 6 prstom pokazala na cestni vogal, kjer se je pojavila skupina mladeničev, ki so stopali naprej in se držali pod rokami ; Starkin obraz je kar žarel od radosti, kajti med tistimi pijanci je zapazila svojega keruba. Skupina je prispela pred krčmo. Jakob je s 6vojo roko odmahnil molk, nato pa ukazal navzočim, naj stopijo v gostilnico in naroče belo ter rdeče vino po mili volji, kajti plačal bo on sam. Ko je Frochardova slišala te besede, je pobledeta in jrogledala denarce, ki jih je tiščala v roki in katere je mislila dati sniu. Ko se je mladeniču približala, ga je prijela za rokav in mu rekla: »Toda, deček moj, ti boš plačal za vse? Si morda odkril zaklad?« »Beži, saj nisem jaz tisti, ki bo plačal, pač pa Marijana.« »Marijana?« »Da, ta mladenka ki ji hočem samo dobro. Rekel 6ein ji bil, da rabim precej denarja in našla mi ga je.« Starka je pogledala sina s pogledom polnim občudovaija. »Kakor njegov oče!« »Mama, besed je že dosti. Sobota je in poravnati moramo 6voje račune,.. Oh, tukaj je izvržek. Naprej, bratec!« Peter je čutil kakor da bi ga nekaj stisnilo v grlu. Vselej, kadar mu je Jakob vrgel ta žaljivi priimek v obraz, se je revežu zazdelo, da se je v njem nekaj prelomilo in ni bil 6posoben niti odgovoriti ali kakor koli reagirati. Toda danes sc ni počutil kakor dru-gekrati. Ko je zaslišal, da bo treba poravnati račune, je dejal: »Zares, mi poravnavamo račune, ti jih pa pobašeš v žep.« Jakob ga je pogledal z grozečim pogledom potem pa se pognal proti njemu z iztegnjenimi pestmi. »Glej, ti prodajalec morale, kadar hočem jaz plačati, plačam s tole pestjo... Si razumel, dragi moj izvržek!« »Vem, vem, da me boš nabil, Če ne bom ubogal, ker 6i ti močnejši...« »Pojdimo, sirota,« je posegla vmes Frochardova, »manj govorjenja, zato pa z denarjem na dan!« . Revež je dal svoje krajcarje bratu, ki se je razburjal zaradi skromnega zneska. Mati mu je dala svoje solde, ki jih je bilo nekaj več. Ko je imel Jakob denar v roki, je povabil mater in brata na gostijo. »Veš, da mi ni nič za takšne stvari. Tudi me potem boli glava.« »Že, že...« je odvrnil kerub. »Včasih se mi smiliš. Nisem jaz kriv, ako si ti kruljav in strahopeten, kakor jaz nisem kriv zase, ako 6em močan. Ti imaš strah pred lepim dekletom in pred kozarcem vina, jaz pa imam strah pred delom... Ha, ha! Nikar ne bodimo tako rahločutni!« Prijel je starko za pas in stopil v krčmo pojoč na ves glas. • Peter je obstal in ga gledal. »Kaj 6em zagrešil tako hudega, da moram vse življenje neumorno delati zato, da se ma6ti in gosti ta razbrzdanec?« Tisti, ki 60 stopali mimo, so 6 60- čutjem gledali na mladeniča, ki je jokal, toda Peter si ni znal pomagati. Vrgel je z očitno muko čez ramo težki zabojček, se obrni! proti bližnjim hišam in s tužnim glasom vpil: »Brusim nože... škarje... nože...« m. Poštna kočija iz Normandije je naredila širok krog na Irgu in se nazadnje ustavila pred poštnim uradom. Uradniki so prihiteli, da bi potnikom jromagali izstopiti. Slednjim 6e je vsem mudilo, kajti kočija se je močno zakesnila. .Mrzlično hitro je govoril tisti, ki je dajal pojasnila in ukaze. Bil je običajni hrušč, ki je spremljal prihod sleherne kočije. čez nekaj minut ni pred uradom ostal nihče drug kakor dve mladi sestri, za na.eri se nihče iti zmenil. Fna od njiju 6e je bojazljivo in zt-skrbljeno ozirala na vse strani in odgo-verala tistemu, ki se jima je približal, »ta b! ponudil svojo uslugo-. »Hvala ... čaltava neko osebo « Toda čas je mineval, pričakovane osebe pa le ni bilo od nikoder. »Ni gospoda Martina!« je dejala lui-za in se stisnila k sestri. »Že pol ure je minilo... Strah me je!« »Česa te je strah? Saj 6i z menoj!« Potem je Henrika poskušala pogovor zasukati v drugo smer in rekla, da so konji na cesto od Versaillesa do Pariza poja-čali dir in tako je bilo mogoče, da je kočija prišla na cilj malo prej, kakor je bilo pričakovati. Pa tudi te besede niso mogle pomiriti sestrinega vznemirjenja. Uboga slepa deklicaJ ■. i vedla v svojo hišo. V Nemčiji uvajajo nov način določevanja delavskih mezd Novi način temelji na tem, da se bo vsakemu odmerila mezda po doseženi storitvi Voditelj nemške delovne fronte dr. Robert Ley je napisal v nemškem strokovnem časopisu članek, v katerem je razložil osnove za nove predpise, po katerih bodo v Nemčiji odslej ocenjevali delo, delavca in predvsem njegovo storitev. Po novih načelih bo delavčev zaslužek temeljil na storitvi, ki jo je vsak delavec posebej dosegel. Dr. Ley pravi med drugim: Svojo socialno nalogo izpolnjuje le tisti delodajalec, ki omogoča svojim delavcem in delavkam, da dosežejo iiaj-višjo možno storitev in sicer s tem, da svoje podjetje tehnično izpopolni, uredi delo na podlagi umnih načel in z dobro ustrezno organizacijo, z boljšo organizacijo telesne pomoči, s podučevanjem in strokovnim izobraževanjem, higijeničnimi napravami, kakor tudi s tem, da za vse svoje delavstvo uporablja enotna merila, ki morajo' biti pravična. Podjetnik in delavec — zaupnika narodne skupnosti Dalje pravi člankar, da odnošaji med delodajalcem in delavcem ne sinejo biti več takšni, kakor so nam ostali še iz dobe liberalnega gospodarstva, pač pa morajo temeljiti na načelu, da sta tako delodajalec kakor delavec župnika vsega naroda in morata v narodovo korist doseči čim večjo možno storitev na vsakem terišču. — Podjetnik upravlja svoje imetje kot nekak zaupnik naroda in vse skupnosti,, delavec pa mora vedeti, da brez tovarne, brez delavnice in brez stroja ne bi imel niti dela niti jela. Delo je torej zanj neke vrste pravica. Po eni strani mu daje ta pravica pravo do zaposlitve, po drugi strani pa terja ista pravica od njega dolžnost, da doseže določeno višino storitve. Oba, delodajalec in delavec, služita skupno narodu in sebi, treba pa je vedeti, da je vpra- šanje časti, da se za blagor države žrtvuje čim večje možno in dobro izvršeno delo. Tako, pravi dalje dr. Ley, je dal narodni socializem delu svojo čast in onemogočil trgovanje z delovno silo. Nad vsem je izraz skupnosti in solidarnosti, skupna volja do dela in uveljavitev vseh razpoložljivih človeških sil. Strokovnjaki tretjega rajha pravijo k tem osnovnim določilom, da se s tem zaenkrat ureja vprašanje, kako se določajo mezde, vendar bo končna ureditev dela in mezd nastopila šele te- daj, ko bo vse delavsko pravo v Nemčiji v skladu s temi načeli preobraženo. Takšne preosnove se niso lotili doslej še nikjer drugje. t Potrebna je mobilizacija \ vseh narodnih sil Spričo vojnih razmer se je pokazalo za neizogibno potrebno, da se mobilizirajo prav do zadnjega vse narodne sile in prav vse še neizrabljene sile, ki jih nemško gospodarstvo ima. Tudi potreba, da se odstranijo večkratni mezdni spori med delodajalci in delavci, ki so nastajali zaradi navad in načel, ki jih je v Nemčiji pustila še bivša demokracija in njeno oboževanje preživelih gospodarskih načel. Prav talčo sb ti spori dostikrat zavirali tudi izdelavo. Polagoma je prešlo v pravilo, HS’ je moral kvalificirani delavec, ki je delal določen čas, dobiti manjšo mezdo, kakor pa akordant. pa naj je bil kvalificiran ali ne. Prav gotovo je, da je treba pri mezdah upoštevati prednost tistega dela, ki je važnejše in zahteva posebno večletno predpripravo, zaradi česar ima tako izvež-bani delavec v svojem oddelku tudi večjo strokovno in tehnično odgovornost. Seveda je treba upoštevati tudi tiste, ki v svoji stroki ne zmorejo akordnega dela in so zato navezani na urno delo, da ne bodo zavoljo tega trpeli prevelike škode. Razvrstitev delavstva v tri skupine Končno je bilo sklenjeno, da bodo delavstvo razdelili v giavnem na tri skupine: na ročne delavce, na izvežbane delavce in kvalificirane delavce. Za topilniško stroko so delavstvo razdelili na osem skupin in sicer se v prvo skupino uvrste pomožni delavci, v zadnjo pa posebno izurjeni kvalificirani delavci. Delavce bodo glede njihove sposobnosti in storilnosti ocenjevali zastopnik podjetja skupaj z zaupnikom delovne fronte in zaupnikom oblasti. Na podlagi pravične ocene bodo skušali potem odmeriti vsakemu delavcu tisto, kar mu po sposobnosti in končni storitvi gre. In ta načela bodo veljala tudi za akordante. Tudi zanie bodo uredili delovne in mezdne pogoje, tako da bodo od njega zahtevali le storitev, ki je v skladu z njegovo fizično silo in umsko sposobnostjo in bo izključevala nevarnost prehitrega telesnega izčrpanja. Vse razmerje med delavci in delodajalci bo moralo sloneti na medsebojnem zaupanju. V skladu s temi načeli so že naredili tablice mezd za topilniško in železarsko industrijo, za stavbinsko industrijo kakor tudi že za nekatere druge panoge. Da se bo delo še bolj uveljavilo, bodo začeli poslovati posebni uradi, ki bodo dajali podjetnikom potrebne nasvete v pogledu mezdne odmere. Romunski general na obisku v Sofiji Sofija, 13. nov. s. Na povabilo načelnika glavnega stana pri bolgarski vojski bo romunski general Potopiano v dneh 14., 15. in 16. novembra obiskal Sofijo. Imel bo nekaj predavanj o sodelovanju romunskih oboroženih sil v nrotiboljše-viški vojni. Kitajska vljudnost Gospod Chung je bil povabljen v goste h gospodu Kungu. Po dolgih ceremonijah in vljudnostnih izrazih sta se končno vsedla k topli peči. Nenadoma pa je gospod Chung, ki si je štel v dolžnost, da se kot Kitajec starega kova vedno drži vljudnostnih pravil, dejal svojemu gostitelju: »Moj ljubi Kung, nikakor ne bi mogel spraviti v sklad s svojo vestjo, ako bi vam zamolčal tisto, kar je plod mojega lastnega opazovanja in je za vas brez dvoma velikanskega pomena. Ne morem pa preprečiti, da se pri tej priliki ne bi spomnil tistega, kar so mi pripovedovali o vašem temperamentu, da je namreč — prosim, da te pripombe ne vzamete prehudo — malce nagnjen k naglosti. Zavoljo tega se obotavljam in si ne morem kar tako, da bi vam sporočil novico, ki vas utegne vznemiriti. Kljub temu pa smatram za nujno potrebno, da vas o tem obvestim. Zato oprostite moji predrznosti, da se tako daleč spozabim, toda obljubite mi, da 'boste ohranili popolen mir, če mi že daste dovoljenje, da spregovorim.« »Moj ljubi Čung, prosim vas, da govorite kar odkrito, kar vam leži na srcu. Obljubljam vam, da bom ohranil mirne živce, pa naj se zgodi, karkoli... Za kaj pa prav za prav gre?« »Moj ljubi Kung, vaš suknjič se je ob peči vnel in sedaj že močno gori.« HENRIK SIENKIEWICZ 95. Vinicij je zdaj pa zdaj videl zdravnika Glauka in se je z njim pogovarjal o Ligiji. Ko mu je Glauk povedal, kako je apostol Peter pokaral, Krispina, je dobil iz krščanskih ust 'potrdilo, da ga ima Ligija res rada. Poslal je Petru obilnih darov za siromake. Ker Glauk ni vedel za Ligijino bivališče, je začel Vinicij spet sam iskati po vseh zakotnih predmestjih in ozkih ulicah, da bi morda po' naključju zaaledal kje Ligijin obraz. Iskal jo je tedne in tedne, pa je ni našel. Počasi se je naveličal, prejšnja narava se je oglasila v njem in sklenil je, da bo Ligijo pozabil ter se spet vrgel v staro uživanje. Lepega spomladanskega dne je na Forumu sredi krdela mladih plemičev zagledal Petro-mjevo ljubico Krizotemis, ki je sama vodila svoje korziške konjiče in mahala po njih z zlatim bičem. Ko je zagledala Vi-mcija, je voz ustavila, povabila mladega patriciia aor in aa od. Skrivnostna Kitajska K ta s!lj umazane, tam, kjer namesto tovornih avtomobilov vozijo nerodni vozovi m rikše namesto kabrioletov, tam delajo kitajski juvelirji, rezbarji m izdelovalci pečatov starega kova. Njihove izložbe dokazujejo nasproten okus vzhoda. Medtem ko mi cenimo prozorne, čistobarvne drage kamne, ljubi Kitajec težko barvo. Predvsem polno zelenje jada; te mastnobleščeče, neprozorne kamne ceni tem višje, čim temnejša in čim enakomernejša je njegova zelena barva. Svetli jadi, ki vlečejo na sivo ali rumeno, ali so močvirnato vlaknati, so cenejši, in jih večkrat najdete v velikih kosih, tako da se