Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25.	Ve,^a 14 po1 ,e>t
vsakega meseca.	-	^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ Gorici dne 25. avgusta 1870. LIST 16.
Zapopadekt 1. Odseki c. kr. kmetijske družbe — 2. Gnoj — 3. Keber (hrošč). — 4. Ali so tudi žabe in krasteviee poljedelstvu koristne? — 5. O slepari pri kupčiji se semenom.
Odseki c. kr. kmetijske družbe v Gorici.
Glavni odbor je razdeljen v sledeče odseke :
Odsek I.
(Splošno in posebno kmetijstvo, poljedelstvo, gospodarstvo in znanstveni oddelki kmetijstva).:
predsednik : grof Coronini Alojzij Chiozza.
Frane Kbnig.
Ant. dor. Madonizza
J.	dor. Maurovič.
K.	dor. Ohlsen.
Franc Povšč.
H. baron Hitler.
V. pl. Ritter.
Ant. Streinz.
H. dor. Vincentini. Fr. Zoratti.
Odsek II.
v #
(Živinoreja, in čbeloreja)
K. dor. Ohlsen. Fr. gr. Coronini. Albert dor. Levi. N. grof Mantica.
T. dor. Micheli. Andr. Pauletič.
H. bar. liitter.
L.	grof. Slrassoldo.
Odsek III.
fSviloreja,!
V. pl. Ritter.
Frd. Haberlandt.
— 122 —
Fr. bar. Bresciani.	Alb. dor. Levi.
Fel. Cosolo.	En. dor. Verson.
J. pl. Finetti.	
Odsek IV.	
(Vinoreja)	
Andr. Pavletič.	Theo. grof Latour
Ant. pl. Dottori	Al, Levi
KI. pl. Kerpan-Poli	Fr. Zoratti.
Odsek V.	
(Gojzdarstvo	n sadjoreja).
Jos. dr. Maurovič	Ant. Streinz
Frd. del Tore	Fr. Zoratti.
Andr. Pavletič	
Odsek VI.
(Kmetijsko
Karol Ohlsen Al. pl. Claricini J. dr. Jona
J. dr. Jona grof. Coronini J. dr. Maurovič
narodno gospodarstvo^
Ant. insp. Klodič R. dr. Vincentini
Odsek VII.
Andr. Pavletig V. pl. Ritter
O gnoji
(dalje)
Kosti so pomenljiv in važen gnoj, ker imajo v sebi fosforno-kisle soli, ki so za izdelovanje zernja neobhodno potrebne. Kosti se porabijo v zmetlem stanu; cele se le težko razkrojijo. Njih gnojivna moč dolgo časa traja. Razkrojenje kosti se v	zemlji	izvrši le z	pos-
redstvom	gorkote, zraka in vode,	ki naj ima	dostojno množino	ogel-
nekisline.	Nazočnost sparsteninskih	ostankov v	zemlji	poviša moč	kosti
tim bolj,	kolikor drobneji zmlete	so kosti, in	ker z	vogelnokislino in
amonijakom nasitena voda zarad zemeljske nategljivosti razširenje pospešuje, treba je kosti pomešati z gnojem.
- 123 -
Razkrojivno moč ima tudi solnitar, navadna sol, posebno pa močno razjedljiva žveplena kislina. Gnojenje z kostmi ima naj večo moč in naj veči vspeh v zemlji, v kterej pomanjkuje fosfornokislih soli in v zemlji, ki ima rediti rastline, ktere potrebujejo veliko množino takih soli. Pri porabi kosti moremo paziti na fiz'kalično lastnost zemlje. Da je moč kosti posebno zdatna, treba je dostojne vlage; za tega del je za tako gnojenje jesenski čas naj pripravnejši.
Enake vrednosti, kakor kosti, je tudi rogovje, lasje, dlaka, ptičje pirje, parkli živalski i. t. d. Izmeti živalski so ali tekoči ali trdi in imajo v sebi vse redivne snove, ki niso v organizmu prišle v porabo
Scavnica živalska ima v sebi prav veliko množino gnjilca, nekoliko ogeljca in razne druge soli. Njena vrednost kot gnojivna tvarina obstoji ravno o tem, da ima mnogo redivnega goiljca. V scavnici ni gnjilec v podobi amonijaka nazoč ampak v podobi scavnične kisline. Po različnosti povžite hrane in pijače, starosti m dela je scavnica kaj
različna. Velike različnosti se nahajajo celo v scavnicah raznih živali. v . .
Živinska scavnica, splošno gnojnica imenovana, ima dovelj redivnih snov v sebi in dobro je, jo kmalu na njive politi, da zemlja pri razkrojenji nastajajoče ga^e posrka in si jih ohrani. Treba je na gnojnico v živalskih hlevih na tanko paziti in jo v za to pripravljene jame nabirali. Vsakter kmetovavec, ki je vidil polivali gnojnico na njive, pozna has-nost in korist takega gnojenja.
Za prevoževanje gnojnice naj se rabijo sodi, ki imajo v zgorej veliko veho, po kterej se vliva gnojnica v sod; na spodnej strani naj je dostojni čep, kterega se, ko jc treba, lehko odpre. Ker je gnojnica jako močna treba je jo z vodo stanjšati. Ako nc porabimo koj gnojnico, treba je skrbeti, da ne vbeži ogelnokisli amonijak, in to dosežemo, če vzamemo take kisline ali soli, ki vbežljivi gaz v nevbežljivo, raztopljivo sol spremenijo n, pr. žveplena kislina, solna kislina, žvep-lenokisli železni okisanec, navadno vitriol imenovan, klorovo apno, mavec i. t. d. Da redivni amonijak vbeži iz gnojnice nam spričuje tisti znani posebni duh. Ali kakor hitro smo v njo vlili eno ali drugo teh naštetih kislin ali soli, preneha tisti posebni duh, ko je amonjak postal nevbežljiv, to je zvezan. Umno je z gnojnico polivati gnojni kup. Ker so v njej redivne snove že razkrojene, ona sicer hitro pomaga
- 124 -
ali ravno lako hilro zgubi njeno moč; posebno koristna je za njive in polja, na kterih so vsejane rastline, ki služijo za krmo. Y gnojnici najdemo kali, klorovikali um, apno, magnezijo, železni, okisanec, fosfor-nokislino, in gnjilec.
Trdi izmeti imajo v sebi neporablijve ostanke povžite hrane; oni nimajo toliko redivnih snov, posebno gnjilca ne, v sebi kakor scavnica.
Izmeti človeški imajo vse obstojne dele, ki so rastlinam služeči
in sme se imenovati človeško blato naj močnejši gnoj.
v .
Zali Bog! da se ta neprecenljivi gnoj do zdaj pri nas jako malo Čisla in da se ga pusti stekati v vodo i. t. d.
Kako gnjuzno je viditi ob cestah in potih take izmete, ki žalijo oko človeško ko bi v pravem prostoru lehko razveseljevali kme-tovavca in pomnoževali njegovo blagostanje. Več tisoč in tisoč gre tako v pogubo, kar gotovo narodno gospodarstvo zdatno slabi. Res je da ima človeško blato zopern duh, vender ga lehko ukrotimo, če mu pri-denemo navadnega vitriola.
Človeško blato tudi lehko z hlevskim gnojem združimo, kar gotovo zdatno pospešuje razkrojenje gnoja.
Izmeti ■ptičev imajo v sebi mnogo gnjilca in fosfornokislih soli; naj močneji je golobjek, ki se hitro razkroji in ki je za vlažne, mokre zemlje neprecenljiv gnoj.
Sploh velja, taki gnoj zemlji vsvojiti le ob času dežja.
(dalje prihodn)
I-Cober.
('dalje in konec)
Rekli smo, da v listji in drugih organskih tvarinah se črvi za-rijejo, po zimi. Ravno ta razmera je nekega gospodarja napeljala, da je okrog drevesnice, ktero so ti črvici jako nadlegovali, skopal 4 čevlje globok in dva čevlja širok jarek. Napravil je jarek koj v jeseni še pred zimo in ga je do dve tretinj visokosti napolnil z listjem, na vrh je nasul eno ped zemlje. V zgodnej spomladi je odprl jarek in najdel je neizmerno število lakih črvičev, ktere je se ve da nemudoma po-
— 125 —
končal. Jareki so potem odprti ostali in v jeseni se je zopet ponovilo staro delo. Tako vedenje se je praktično skazalo in jeli so po Nemškem marsikteri po tem načinu vničevali te škodljive črve. Opomnimo le, da more biti listje post bukovo, ali javorjevo; smrečje ni služivno Ta način ne stane veliko, tedaj naj bi tudi mi poskusili tako vedenje.
Ostane nam še govoriti o pokončevanji kebra ali hrošča. Gotovo je naj poglavitnejše posredslvo za pokončevanje ravno pozornost na ptiče, sploh na živalice, ki pokončevajo mrčese. Sicer pa tudi naša marljivost zamore veliko storiti. V zjutrajnih urah visi keber od mraza nekoliko opešan, le malo trdno na vejah, in zdaj je vgodni čas ga stresiti iz drevja.
Tako delo lehko dovršijo otroci in slarčiki, in gotovo njih trud obilo poplača gnojivna vrednost kebrov. Da pa vlovene kebre vmorimo je dobro jih vreči v gnojnično jamo, v kterej je močna gnojnica in v tej se^zadušijo kmalu, se sčasoma razkrojijo in napravijo kmelovavcu kaj vredni gnoj, Nekteri jih pokončajo stem, da jih stavijo v kotle ali druge posode, ki so pokrite, v ktere se pa vpelje para, ki kebre hipoma zaduši. Vničene hrošče se po tem navadno zakoplje v kompostni kup, kterega oni jako izboljšajo.
To bi bili načini vojske zoper tega majhnega vender strašanskega sovražnika naših vrtov, njiv in gojzdov. Več kakor zagotovljeni smemo biti, da, v nekih letih vničimo tega sovražnika, ko bi vsi se zejedinjenimi močmi se bojevali zoper tega sitneža. Za koliko tisoč in celo milijonov bi se izboljšalo občno blagostanje, če pomislimo da v nekterih letih ravno ta keber pokonča cele gojzde, in vse drvje golo in nago stori. Naj bi si vsi kmetovavci prijazno roko podali in naj bi primislili moje besede in smem se nadjati, na bodo vsi enakih misli in namenov zoper tega hudega sovražnika, ki ne zasluži nič druzega, kakor smrt.—
AJLi so tudi žalbe in Itrastavioe polj edelstvn koristne
Napačno in krivo je splošno mnenje, da so kraslavice in žabe nam kmetovavcem škodljive. Preiskujmo nekoliko naravo teh živalic.
- 126 -
Žabe živijo edino le od živali, kar nam sprieuje že, sklad nje-hovega telesa, ki je za rastlimki živež popolnoma nevgodna. Dokler žabje živali niso se popolnoma, tedaj se le ličive ali kapeljni ali glavači, jedč majhine, razpadle rastline, toda tačas bivajo še vedno le v vodi, ter s tem, da vodo čistijo, več koristijo nego škodujejo.
Popolnoma izraslle žabe, ktere se žive edino le z malimi živalcami, so pa zelo požrešne, pa zavoljo silo majhnega požiravmka velikih požirati ne morejo.
Kdor je že opazoval drevesno rego, videl je že gotovo, da je
veliko mesno muho zopet iz sebe vrgla, ker je požreti hi mogla.
v ... ......
Žabe ali rege imajo sicer zobe, toda le v zgornji premakljivi
čeljusti, ktere so tako slabe, da z njimi še žvečiti, tem manj pa še
kaj odgrizniti morejo. Kako bi pa žabe tudi kaj odgrizniti mogle, ker
v
še toliko, kolikor bolha vgrizniti ne morejo. Žabe si svoj živež, na priliko: leteče živali, žužke itd., ktere potem cele požro, skakajo love; zato imajo dolgi in drobni zadnji nogi. Pa tudi njih usta so posebno spretno za lov in hlaster.je ustvarjena. Ko bi pa živele od rastlin, ne bi imele tacih nog, in imele bi trde, namesti mekih čeljusti.
Pa tudi znotranja njih naprava dostojno razodeva, da žabe so v
resnici mesojedci, kajti one imajo le prav kratka, k večemu dvakrat ta-
v
ko dolga čeva, kakor je njih truplo Žabe pa tudi ne pijejo ; dasiravno so v vodi, ne požro ne kapljice vode skozi grlo, kajti žabe nimajo u-stnicj njih jeziček je popolnoma priraščen in tudi čeljusti so preširoke: One jemljejo za svoj obstanek potrebno mokroto skozi kožo.
Veliko krivico dela tedaj žabam, kdor jih zatira, ne vedoč, da one kmetovalcu pokončujejo in love žužke, muhe, komarje, molje, metulje itd., ter mu tako neizmerno koristijo.
Žabe so tedaj kmetovalcem prijatlice in dobrotnice, ne pa sovražnice. Kdor tedaj žabe preganja, ter jih na polji pokončuje, ravna prav tako, kakor tak bedak, kteri bi cel roj škodljivih mrčeso v na svojo nijvo prinesel in jo ondi razpustil. Ako so tedaj žabe na kterem polji, rastline pa znabiti poškodovane, niso jih žabe poškodovale, ampak polži, zelske bolhe in črvi, kterih so ravno žabe med setev lovit in pokončavat prišle, da bi tebe. kmetovalec, veče škode obvarovale.
Ako so že žabe naše dobrotnice, so pa gotovo grde in siru-
— 127 —
pene krastavice (krote) naše škodljivke, ktore pa gotovo vsaki poljubno pokončevati sme, poreče znabiti kak kmetovalec.
Mi pa kar naravnost rečemo, da so krastovice še nedolžniše živalce kakor žabe, in bi se tedaj preganjati in pokončevati nikakor ne smele.
Premišlevanje in opazovanje krastavic pokazalo je, da one niso strupene in oborožene, in da le ob času trpinčenja iz sebe izpuste o-ster sok, kteri na naj občuljlivših delih telesa napravi majheno srbečico. Kdor tedaj noče, da bi se mu zvedenci posmehovali naj tedaj nikar ne govori od strupa krastavic.
Krastavice so najbolj neutruibjive in pripravne pokončevalke žužkov; po hramih pokončujejo one stanoge ščurke, po vrtih gliste, črve in gosenice, po polji in njivah hrošče, polže žive niti itd. One povžijejo tedaj vsled svojo velike požrešnosti veliko škodlivega mrčesa, škode ne pa narede najmanše, Zelo je tedaj ža tedaj žalostno, da sleherni to koristno živalco kjer in kedar more preganja.
Krastavica se je ljudčm le zato tako pristudila, ker se potika po temnih, skritih in smrdljivih kotih, in ker je ona silo grda, dasirav-no ne bi smeli prezirati njenih najlepših oči.
Prav in dobro je, da v novejšem času po nekterih krajih in deželah te nespametne m abotne predsodke opuščajo, ter korist krastavic čedalje bolj spoznavajo. Tako, postavimo, jih na sejmih v Parizu, Lionu, Briselnu vrtnarji dobro plačujejo, ter jih potem na svojih vrtih skrbno oskrbujejo, da imajo le pokončevalke mrčesov. Mi jim res ukazovati ne moremo, da bi ono na njivi tu ali tam ostale, jim moremo prizanašali ter jih ne preganjati, kajti to nam bode donašalo veči dobiček (akoravno po nevidnem potu), kakor si ga misliti moremo.
Skrajni čas je že, da skoraj ljudje opuste prazno vero, ktera se je pri velikih stvareh v naravi vrinila in ohranila, ter da stvarjenje v luči uma in pameti ogledujejo, ne pa v dozdevku in prazni misli. Res je smešno, da ljudstvo in človeštvo nektere dvoživke (to je, živali, ktere živijo deloma na suhem) z nekim posebnim sovraštom preganja ter jih hoče popolnoma zatreti,— a vse to zavoljo napačnih predsodkov, in — rečimo naravnost — zarad neumnosti.
128 —
Naj tedaj vprihodnje nedolžnim in koristnim žabam in krastavi-cam nikdo ne dela krivice!
(Prakt. Landvv).
0 slepariji pri kupčiji se semenom.
Velika je sleparija pri prodajanji umetnih gnojev, ali nji enaka je tudi sleparja se semenom, in zdi se mi primerno, tudi o tem nekoliko spregovoriti.
Sleparija se semenom ne obstoji samo v tem, da je semenu primešane marsiktera, mogoče tudi neškodljiva stvar, ampak v dveh velikih stvareh, to je, da še seme, ki je že zdavnej zgubilo moč ka-lenja za zdravo prodaja. Popačenje semena je vsestransko in velikansko razširjeno, in lehko bi cela sporočila o tem pisali. Zdaj se priporoča in prodaja seme, ktero je nekoliko enako onemu, ki bi moglo biti, kmalu zopet se ponuja in hvalizuje seme prav navadno za tisto, ki je velike posebnosti. Drugi zopet krsti šemo navadne trave za prvo, neprecenljivo seme sveta pa Bog zna ! kaj še piše in kriči, da je iz Amerike i. t. d. In tako se slepari polagoma ubogega kmetovavca. Kdo ne zna, kako se goljufa se semenom detelje, kako se z naj raznejšimi posredstvi maže in čedi staro seme, da zadobi zopet svitlo zalo barvo, da se kaže kakor mlado zdravo seme. Strašna pa je sleparija pri prodajenji travnišnega semena; človek rnore se čuditi, kako da je mogoče, tako sleparijo storiti. Pod imenom dobre sladke trave popotova vse raznotero seme, od plevela, drugih kislih trav in rastlin, in ktem se še pridruži nekoliko peseka, kam-ničkov, i. t. d. da le tehtnica dobro kaže, in potem dobi še naslov. Izvirno francoska lucerna, edino izvirni ruski lin izvirni probstejski ječmen, i. t. d. Več kakor polovico smemo reči, da je pri tem sleparija. Pri tej priliki omenimo le, koliko slo tisoč in sto tisoč vaganov probstejskega ječmena pride v prodaj kot izvirno, ko-cela-probstejska pokrajina komaj 15 tisoč vaganov pridela!
(daljo prih.)
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. Povšc, — Tiskar Seitz v Gorici