29. Štev, V Ljubljani, dne 18. julija 1914 Leto VI. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstio-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolai. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Mednarodni položaj radi umora v Sarajevu. Kadar se pripravlja kaj velikega, takrat se to najbolj občuti na borzah. Na borzah se trguje z vrednostnimi papirji z različnimi delnicami in z denarjem vseli držav, kakor v kaki trgovini z mešanim blagom. Razloček je le ta, da se na borzi takim predmetom določujejo cene, ki so odvisne od ponudb v prodajo in vpraševanja o nakupu. Če se blago v veliki množini ponuja v prodajo, pade dotičnemu blagu cena, nasprotno se pa cena pri blagu, po katerem se živahno vprašuje, zviša. Z dunajske borze se javljajo vznemirljive vesti. Vrednostni papirji in gotove delnice padajo v ceni brez vsakega posebnega in nepotrebnega vzroka. Špekulanti so izgubili že na milijone denarja. To nekaj pomeni! Strah pred vojno je povzročil padanje cen in za tem mora nekaj tičati. Če premotrimo ves položaj, ne vidimo ničesar takega, da1 bi se moralo misliti na vojno. Vendar pa visi nekaj težkega v zraku in borza je zato zelo občutljiva. Vzroke lahko povemo. Vsled umora našega prestolonaslednika in njegove soproge, ki ga je izvršil prenapet Srb, ki je bil poprej v Belgraidu, je dala preiskovalni oblasti in odločilnim avstrijskim krogom misel, da je ta najhujše obsodbe vreden napad sklep kake tajne organizacije, ki ima svoj sedež v Srbiji. Da bi bila srbska vlada količkaj udeležena pri tem, je izključeno in tudi preiskava ni dognala ničesar, kar bi srbske oficijalne ali drugače resne kroge kompromitiralo. Na Dunaju pa sodijo, da je sarajevski napad neposredna posledica velesrbske propagande, ki se je v zadnjem času nevarno razvila v Bosni in Hercegovini. Ne smemo prezreti, da so v Srbiji gotovi krogi in morda celo organizacija, ki je naperjena proti Avstriji. To bi bilo tudi nekako središče velesrbski propagandi, ki je razširjena po avstrijskih deželah, ali vsaj v Bosni in Hercegovini. Za oznanila se računa: trlstopna petlt-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inscrdji primeren popust. Posebej je umevno, da bo Avstrija hotela na vsak način popolnoma zatreti vse velesrbske pojave v svojih deželah, kar je dolžna že spominu nedolžno umorjenega prestolonaslednika in pa zaradi notranjega miru. V to svrho bo pa najbrž od Srbije zahtevala, da nastopi proti vsem onim posameznikom, ali pa organizacijam, ki rujejo proti naši monarhiji. Vprašanje je zdaj, kaj bo Srbija na tako zahtevo odgovorila! Ker je razmerje med Avstrijo in Srbijo že od leta 1908., ko se je Bosna in Hercegovina priklopila Avstriji zelo napeto in ker se tudi v Avstriji morda še bolj ruje in ščuje proti Srbiji, je tak odgovor dvomljiv. Srbija lahko odgovori, da s svojega stališča nima nobenega povoda, nastopiti proti onim krogom. To bi imelo za posledico kaj hujšega, najbrž vojno, ker bi Avstrija kot velesila tak odgovor ne mogla mirno prenesti. Zaradi te negotovosti vlada sedaj razburjenje na borzah in povsod, nele v Avstriji, ampak tudi v diplomaciji drugih držav. Verjetno je, da bi Srbija dala nepovoljen odgovor in takorekoč izzivala vojno le tedaj, če bi imela zagotovilo, da bi v boju proti Avstriji ne ostala sama, ampak, ako bi se lahko zanašala na pomoč kake druge države, predvsem Rusije. V tem slučaju pa postane vprašanje avstrijskega pritiska na Srbijo mednarodno, ker bi bile kot zaveznice udeležene vse velesile. Potem bi si pa ne stali nasproti le Avstrija in Srbija, ampak pri prvi tudi Nemčija in Italija, pri drugi pa Rusija in Francoska. To bi bilo pa nekaj strašnega in cela Evropa bi bila v vojni. Takega položaja bi pa državniki ne hoteli ustvariti in to ravno nam daje največje upanje, da ne pride do grozne vojne. Sploh pa imamo na čelu modrega in miroljubnega vladarja, našega ljubljenega cesarja, ki ne bo pripustil, da bi tako daleč prišlo! Razširjajte od hiše do hiše »Slov. Dom". Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi so naj pošiljajo na upravništvo ..Slo«. Doma"«Ljubljani. „Dika in ponos vojvodinje Kranjske.” (Z Dolenjskega.) Kaj je v zdajšnjem času to? Šalo na stran: samostan kartuzijanov v Pleterjih na Dolenjskem! — Tako je bilo blati v »Dolenjskih Novicah« z dne 10. julija št. 14 v dopisu iz Št. Jerneja. Kmetje šentjernej-skc fare se kar za glave prijemajo, ko se jim to poroča in ne morejo misliti, da je zapisal kak slovenski duhovnik to ne-umost. Kmetijska zemlja onim, ki jo sami obdelujejo! Proč z veleposestvi, fideikomisi, proč s posestvi mrtve roke! Ljudje so se pomnožili in v preobljudeni Evropi primanjkuje kmetom kmetijske zemlje. Najboljši gospodarski pisatelji izdajajo klic: Nazaj na kmetijo in pripravljajmo si v zvezi z naravo in po najgotovejši obrti, po kmetovanju svojo prehranitev! Vse se da pomnožiti, poljedelska zemlja ne. »Kdor je brez posesti, na po drugih že okupirani zemlji, za tega ni pokrita miza, ta mora ven iz življenja.« Kjer se zaploduje človek v velikem številu, umira tudi v zdajšnjem gospodarstvu v velikem številu lakote, ali drugih vzrokov, ki spremljajo lakoto. Narava s smrtjo vzdržuje ravnotežje. — Slovenci eksportiramo ljudi, ker drugega ni kaj pomembnega, premalo imamo poljedelske zemlje; dve desetini naših kmetskih ljudi mora v tujino po zaslužkih, človek ima v zdajšnjem svetu dolžnost, delati in izpolnjevati dolžnosti, to je pri gospodarsko dobro razvitih narodih glavna sestavina valrstva dotičnih, to ima veljati zdaj za vse ljudi; delo preživlja, delo nas vodi k poštenosti, nas vtrjuje v poštenosti. In tu se najde Slovenec, ki piše, da je samostan kartuzijanov v Pleterjih, v katerem menihi ne delajo: »dika in ponos vojvodine Kranjske!« Pleterska grajščina je ena največjih na Kranjskem. Tlakarska gospoda je razdelila poljedelski svet na Dolenjskem in posebno v ravnini tako, da si graščak lasti večje hoste, kmet pa le malo, ali nič. Živina in liosta sta kmetu poleg travnika in njiv glavna pripomočka gospodarenja, življenja. Po večjem mora porabljati kmet slamo za rezanico, nasteljo pa jemlje iz lioste. In drva, katerih je treba toliko v kmetskem gospodarstvu! Kostanjeviška graščina in kartuzijanski samostan v Plc-terjih sta lastnika tisočev oralov najboljše bukove, hrastove hoste. Grajska in duhov-ska gospoda je skrbela za to, da kmet ni dobil kaj prida in dosti hoste, da ga privežejo z dajatvami iz hoste tesneje nase; delati jim mora še sedaj za listje in drva. Iz odveznine servitut je dobil kmet le malo hoste, ker ni imel v dotičnih obveznin-skih obravnavah nič prijateljev. Šentjer-nejski Občinarji so reveži glede hoste. Ta občina bi bila ena najbogatejših na Slovenskem, ako bi pri ljudstvu merodajni duhovniki skrbeli za to, da bi občina kupila Pleterje in Golo od baronic Borš, ki so hotele prodati občini svoj čas te graščine za majhen denar. Župnik Fettich - Frank-heim, sedaj kanonik v Ljubljani, — češče-no bodi njegovo ime — se je popeljal, ko je to izvedel, hitro v Ljubljano in privabili so naši duhovni gospodje francoske kartu-zijane, katere so tedaj Francozi kot škodljivce iztirali, sem v Pleterje, kupili so za' mal denar to lepo posestvo z dvatisoč stare lepe bukove hoste, hrastove in jelove hoste, naš Poljanec pa vozi listje od daleč iz otoško - struške hoste in kupuje drago drva. Les iz pleterskih host pa gre kot oglje ali tabuleti ven na Italijansko. Hudo se je grešilo nad kmeti šentjernejske občine s tem, dai se ni tedanji občinski odbor pripravil, da občina kupi graščino Pleterje Golem; za občino so bila vredna več kakor pol milijona goldinarjev; dobila bi jih pa občina za 150.000. Pozni rodovi kmetov bi še uživali bogastvo tega grajskega sveta; za mal denar bi oddajala občina drva in naštelo svojim kmetom in kupnino za kupljene graščine bi plačala v par letih s prodajo nekaj za sekanje zrelega lesa. Zdaj mora šentjernejski kmet 25 kilometrov daleč, v Podturn pri Toplicah po smrekovino, če hoče hlev ali-hišo zidati. Pač ni smelo biti; — naš kmet liže duhovnikom roke, nje zase skrbeti pusti in seveda se je tako morala občina obrisati za to veliko potrebo kmetije vse šentjernejske občine, prešlo je Pleterje v »mrtvo roko«. Vsi slovenski ljudje, ki se brigajo za občni blagor našega ljudstva, so doslej premalo mislili, da je kmetija v gospodarstvu temelj vsega, korenine in steblo drevesa gospodarstva, drugo pa: rokodelstvo, industrija, trgovina pa veje, listje — in če korenine gnijejo, niso zdrave, trdne, vse drevo hira. Občine bi imele pokupiti graščine, ki so pri nas umirale in se prodajale po predkupcih kmetom za drag denar. Marsikateri Slovenec je kupil kako tako parcelo s tem, da je žrtvoval svoje zdravje v ameriških rudokopih, ko bi občina lahko prodajala travnike, njive za majhne kupnine, grajske hoste pa obdržala kot občinsko last in z nasteljo in drvmi pomagala večno svojim Občinarjem. Deželni odbor, deželni zbori bi imeli za to skrbeti. Pa seveda, kaj bodo skrbeli, ko je izmed 28 poslancev, katere voli kmet v deželni zbor kranjski, komaj pet pravih kmetov in se ti, ker jih je premalo, ne upajo nositi glav pokonci. Ako bi bili vsi, od kmetov voljeni poslanci kmetje, tudi vrag ne bi mogel od njih kaj dobiti, kar bi jim moglo škoditi in skrbeli bi za svoje koristi. Kartuzijani so se naselili v Pleterjih, zidali dosti hišic in drugega poslopja. Nič ne moremo kaj oporekati drugega do sedaj proti tem menihom; žive iz lastnega premoženja in so mirni možje, ki se ne vtikajo še v naše politične boje in še ne izčrpavajo verske neumnosti našega ljudstva v gmotne namene. — Cesar Jožef II. je to mništvo kot nekoristno in škodljivo izgnal. Gotovo še pride do tega in prišel bo poljedelski svet tega dela $mrtve roke« kmetom v dobro, morebiti tudi poslopja kartuzijanov v Pleterjih kaki proizvajalni zadrugi poljedelcev. — Ali zdaj kartuzijani gospodarstvu slovenskega kmeta niso koristni. Oni jemljejo delavce kmetom daleč na okoli. Boljše jih plačujejo. To pride delavcem v dobro, pa tudi ne. Kmet nekaj šestič manj plačuje, da pa dobro hrano in pozimi se lahko zateče poljedelski delavec k njemu; roka roko umije in delavec je domai v svoji družini. Par šestič več dobi od kartuzijanov in nekaj vina, kruha in v delo teh menihov hodi, kmet pa je v najnujnejšem delu brez pomoči, ako je nima v svoji družini. Odrasli te družine so pa po večjem v Ameriki. Delavci ne morejo obstajati pri kruhu in vinu trdni, doma bi žena kuhala in pri kmetu se dobi kaj boljše tople hrane. — Zdaj naj božji človek najde še kalko drugo korist, ki bi je imelo naše ljudstvo, naša dežela od teh francoskih menihov! — Ko so zidali francoski kartuzijani svoje domove, je naš poljedelski delavec, kmet, kaj zaslužil, slednji toliko, kar so ga stali vozovi in konjska oprava; zdaj zasluži pri kaki vožnji, ki jo opravlja Lahom, ki iztrebljajo lepe pleterske hoste. Sam mora; naš človek pomagati pri tem žalostnem padanju lepih host, da je ironija še bolj žgoča. Živinoreja pri kartuzijanih je prav navadna. Še nobeden kmet iz okolice ni dobil kakega dobrega živinčeta za( rejo od teh menihov. Sami je nimajo in to naj bo dika in ponos vojvodine Kranjske!? Naš kmet uči te Francoze, ne pa narobe. V nflših časih je lenarenje greh proti družbi, vsaka1 pretirana pobožnost pa neumnost. Seveda! si doslej še sami z na Francoskem pridobljenim denarjem kartuzijani v Pleterjih vzdržujejo življenje, ali morda: ta denar enkrat mine in tedaj bo paič kmet redil te pobožne ljudi. Mogoče je, da bo to storil, saj je izvolil duhovnika za svojega poslanca in v vsem je po- nižen sluga farovža in še bogzna kako kako dolgo. Ženske bodo vnete za menihe. Naš šentjernejski kmet nima nobene jeze v sebi, pa se šteje drugače med kmetske magnate. Tako je s to diko in ponosom vojvodine Kranjske. Še postavimo našega fa-rovškega slugo — našega kmeta zraven in imate diko in ponos vojvodine Kranjske, kakor je najneumnejši naši duhovniki ne morejo izmisliti! Mislimo, da bodo pametni pleterski francoski menihi rekli, ko se jim bo povedalo, da jih je slovenski časnikar označil kot diko in ponos vojvodine Kranjske: Obvaruj nas bog pred nal-šimi prijatelji, pred sovražniki se bomo že sami! RAZGLED PO SVETU. Po umoru v Sarajevu. Deželni šef bosanski fzm. P o t i o -rek je sklical zaupno zborovanje, katerega se je udeležil namestnik deželnega šefa dr. Mandič in za srbsko stranko dr. J oj kič. Slednji je v imenu Dimovi-čeve stranke izjavil, da Srbi vsled zadnjih dogodkov vladne politike ne morejo več podpirati in da zahtevajo, da se sedanja sesija bosanskega sabora zaključi. Isto so zahtevali tudi mohamedanci in Hrvati. Nai vprašanje deželnega šefa, ali bi pričela Di-movičeva stranka v slučaju, da se skliče sabor, z opozicijo, je odgovoril dr. Jojkič z odločnim »da«. Sesija bosanskega sabora je bila nato včeraj zaključena. V Sarajevu navzoči muzlimanski in hrvatski poslanci so imeli nato konferenco', v kateri so se posvetovali o nadaljnem postopanju napram delavni večini pripadajočim Srbom in napram skupnemu finančnemu ministru Bilinskemu, proti kateremu vlada velika nezadovoljnost, češ, da je Srbe preveč protežiral. Tudi srbska Dimoviče-va stranka je imela konferenco, v kateri je zlasti močno naglašala svojo pripravljenost za delo v saboru, in svojo neomajno zvestobo cesarski hiši. Grof Tisza govori o položaju. V seji ogrskega državnega zbora je v sredo odgovarjal ministrski predsednik grof Tisza na interpelacije, tičoče se položaja in napetosti med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Tisza je med drugim dejal, da se razmerje s Srbijo jasni, na kakšen način, v kakšni smeri, tega še ne more povedati, ker gre še za nerazrešena vprašanja. Monarhija se zaveda svojih važnih interesov, ki so zvezani z ohranitvijo miru. Tisza ni mnenja, da bi moralo priti v svrho ujasne-nja položaja do vojne. Vojna je tako žalostno sredstvo, da se ga ni mogoče preje poslužiti, dokler niso vsa mirna sredstva izčrpana. Tisza je nato polemiziral z govorniki in dejal, da v Bosni ne obstoja revolucija, ker so ondotne vojne sile zadostne, da vzdržijo mir in red. S tem pa še ni rečeno, da ne obstoja v deželi nevarna propaganda; obstoja! in se je posebno širila v društvih in v šolah. Zato pa bo izboljšana in preurejena policijska služba. Na Hrvat-sketn bo ban storil svojo dolžnost, da se bo proti velikosrbski propagandi z vso silo nastopilo. Velikosrbska propaganda obstoja in poslužilo se bo vseh najostrejših sredstev, da se zlo pri korenini izruje. Seveda se pa mora to storiti, ne da bi se vzbujala panika, storiti se mora brez nervoznosti in brez hrupa. Protičeške demonstracije v Opavi. Pri nedeljskih protičeških demonstracijah so bili Nemci tako nasilni, da je moralo orožništvo večkrat z bajoneti ščititi Čehe pred napadi. Metali so tudi steklenice in kamenje na češke izletnike in potem dolžili te, da so začeli oni izzivati in napadati. Od bajoneta ranjen je bil tudi nemški zobozdravnik dr. Schubert. V ponedeljek so se protičeške demonstracije v Opavi ponovile. Orožništvo in vojaštvo je moralo vse češke hiše zastra-žiti. Demonstracije so se ponavljale do poznega večera. Demonstranti so prepevali cesarsko himno. Vsi listi so bili kon-fisciranii. Proti šolam Komenskega. Na Dunaju se dan na dan ponavljajo demonstracije proti Komenskega šolam. Nemci imajo neprestano zborovanja, na katerih hujskajo proti Čehom in jih obrekujejo ter hočejo na vsak način preprečiti, da bi se začel pouk na češki šoli na Dunaju. Pri tem so se znesli tudi nad vlado, češ, da skuša v Sudetih in na Dunaju sla-vizirati, vslcd česar so radikalni Nemci prekinili vse stike z vlado, kar mora storiti tudi »Nationalverband«. Po vsakem takem zborovanju skuša druhal prodreti do češke šole, da razbije tam okna. Doslej je policija še vedno vršila svojo dolžnost. Razpust gališkega deželnega zbora. »Wiener Zeitung« priobčuje cesarjev patent o razpustu gališkega deželnega zbora in razpisu novih volitev. Gališki deželni zbor, ki je bil šele lani nanovo izvoljen, bo razpuščen z ozirom na to, da stopi v veljavo zakon o volilni reformi za deželni zbor. Uniformiranje dijakov. Ravnateljstva srednjih šol v Dalmaciji so dobila odredbo naučnega ministrstva, v kateri se jim sporoča uvedba uniformiranja dijakov. Dijaki nižjih štirih razredov morajo priti v šolo že septembra v uniformah, dijakom višjih razredov se da čas do konca solarnega leta, da si nabavijo uniforme. Obenem se naroča ravnateljem, da sestavijo seznam siromašnih dijakov, ki bodo dobili za uniforme podpore. Ravnatelji se sestanejo prihodnje dni h konferenci, da določijo, kakšne naj bodo te uniforme. Hrvatski sabor. V sobotni seji je hrvatski sabor razpravljal o predlogu poslanca dr. Badaja glede sanacije ustavolomstva vsled komi-sarijata in glede ustvaritve ustavnih garancij proti komisarijatu. Starčevičanci pa so predložili predlog, da naj se postavi bivši kraljevi komisar čuvaj pod obtožbo, kateri predlog pa predsednik ni dopustil. Referent, poslanec Pribičevič, je izvajal, da je dr. Badajev predlog edina etično-pravna pot, da se v bodoče prepreči možnost komisarijata, ker koalicija ni stremi-la za ničemer, kar bi bilo proti interesom monarhije ali državne skupnosti z Ogrsko. Obveznost koalicije v paktu s stranko prava glede ustvaritve financjjalne neodvisnosti Hrvatske, ni naperjena proti zakonu, ker vendar § 70. nagodbe dovoljuje izpremembe nagodbe. Vlada bii bila tudi morala počakati, kaj bo sabor sklenil. Izvajal je nadalje, da politično ni umestno, staviti hrvatskega kraljevega komisarja pod obtožbo, ker bi bil tak sklep sabora iluzoričen in bi imel za posledico le, da bi bil sabor razpuščen. Svoj čas, ko je koalicija stavila bivšega župana bana dr. Rakodzayai pod obtožbo, je koalicija zasledovala namen, doseči razpust sabora. Šlo je torej le za taktično potezo, ki pa sedaj ni na mestu, ker ljudstvo želi, da ostane sabor skupaj in dela. Proti predlogu so govorili poslanci: Petričič, Hrvoj in Zago-rac. Poslanec Badaj sam je izvajal, da namerava njegov predlog ustvariti ustavne garancije v sporazumu z Ogrsko, ker je treba nagodbo kot državni osnovni zakon v Ogrski in na Hrvatskem varovati. Na-glašal je, da je odvisno vse od moči ljudskega zastopstva, da se v regnikolarnih deputacijah izpolnijo želje Hrvatske. Danes je hrvatsko vprašanje mnogo bolj po-meljivo in važno, kakor pred 30. leti in ogrski politiki gledajo na hrvatsko vprašanje s popolnoma drugimi očmi, kakor takrat. Zato tudi želj Hrvatov ne bodo mogli odkloniti. Če bi se pa te želje v regniko-larni deputaciji ne izpolnile, ne preostaja večini drugega, kakor da zopet prične z bojem. V tem boju pa mora biti ves narod edin in ne sme se dogoditi' slučaj, da bi se vršile za hrbtom stranke, ki opira pravice Hrvatske na nagodbo, denuncijacije. — Predlog je bil nato od večine sprejet. V prvem in drugem branju sta bila nato sprejeta zakon o zasledovanju vohunstva in vojaških zločinov ter zakon o ureditvi veterinarske službe. t Ruski poslanik Nikola pl. Hartvig v Belgradu. Dne 10. julija je na obisku pri avstro-ogrskem poslaniku baronu Gieslu umrl od kapi zadet ruski poslanik v Srbiji Nikola pl. Hartvig. Hartvig je bil 56 let star ter je veljal od nekdaj za enega najsposobnejših ruskih diplomatov. Od leta 1909. naprej je bil v Belgradu zastopnik Rusije. Splošno se priznava, da je bil Hartvig eden izmed onih državnikov, ki so se od nekdaj zavzemali za ustanovitev balkanske zveze, pri kateri ustanovitvi je on tudi krepko sodeloval. V novejšem času je podpiral Hartvig idejo unije med Srbijo in Črno goro. V težavnih časih zadnjih let je stal Hartvig neomajno na strani srbskega naroda. Bil je velik prijatelj Jugoslovanov, sploh se je zelo interesiral tudi za Hrvate in Slovence. Na Dunaju je veljal za velikega sovražnika Avstrije, toda to je bilo neupravičeno. Harvig sam se je izrazil, da ni nasprotnik habsburške monarhije. Pokojnik je bil navdušen Slovan in velik prijatelj Jugoslovanov, katere je podpiral, kjer jih je le mogel. Tudi slovenskemu učenjaku dr. Zupaniču je naklonil štipendijo, da je mogel v naučne svrhe prepotovati Malo Azijo, Grško in Makedonijo. Zapušča ženo, ki je par dni pred njegovo smrtjo odpotovala v Carigrad, in hčerko edinico. Gospo Hartvig in njeno hčerko obožuje radi njiju ljudomilosti in srčne dobrote vsa srbska javnost. Avstrijski podaniki v Belgradu v nevarnosti. Med avstrijsko in ogrsko kolonijo v Belgradu se je v soboto raznesla vest, da bodo četaši v nedeljo napadli avstrijske in ogrske podanike ter jih pomorili, napadli da bodo tudi avstrijsko poslaništvo v Belgradu z bombami. Verjetno je, da se je polastil naših sodržavljanov opravičen strah, zato so že v soboto poslali ženske in otroke v Zemun na avstrijska tla, nekaj se jih je pa zateklo tudi v avstrijsko poslaništvo. No, prišla je nedelja in ničesar se ni zgodilo, niti enemu se ni skrivil las. Bila je spet vroča fantazija nekaterih, ki so raznesli te vesti. Albanska. Knez Wied se še vedno drži v Draču in vlada s svojimi ministri nad Dračem — v okolici pa vladajo vstaši, ki sicer ne napadajo več mesta, vendar se pa nočejo umakniti. V južni Albaniji so se pa Epirci zopet dvignili in hočejo imeti lastno vlado nad onim delom Albanije, kjer stanujejo Grki. Vzeli so Korico, Berat in ogrožajo Valono, ki se ne bo mogla držati. Epirci prodirajo na celi črti Korica - Tepeleni. Tudi Tepeleni so že zasedli. Vodja epir-skih prostovoljcev, stotnik Vartas, je vzel Korico v imenu avtonomne epirske vlade v posest ter je pozval prebivalce, da oddajo svoje orožje. En del epirskih čet je zasedel Mošopolis. Tudi Berat so Epirci zopet zasedeli ter so sedaj v posesti vseh onih pokrajin, ki so jih morali Grki na podlagi londonskega protokola svoj čas zapustiti. Arnavtsko prebivalstvo je zbežalo proti severu. Epirci nastopajo torej proti albanski vladi in ni izključeno, da se bodo zapletli v boj tudi z albanskimi vstaši. Tako imamo sedaj v Albaniji lepo sliko idealne needinosti. Bore se katoličani proti muzlimanom, pristaši kneza proti pristašem turškega režima, Esadovci proti knezovcem, Holandci, Nemci, Romuni proti Albancem, Arnavti proti Arnavtom, pravoslavni proti mohamedancem, Grki proti Arnavtom in Grki proti Holandcem, Nemcem in Romunom. Revolucija v Albaniji. Tudi na Dunaju so sedaj spoznali, da se je položaj v Albaniji zadnje dni tako poslabšal, da je bil knez Viljem primoran, obrniti še zopet do velesil z zahtevo, da mu že enkrat dajo na razpolago denarja in moštva, da si ohrani prestol. Da bi hotela Italija sama nastopiti, ni res. Nasprotno bo predložila Italija velesilam načrt za skupno akcijo, ki bi obstojala v tem, da se da knezu Viljemu še enkrat nekaj predujma in da se delegirajo častniki skadr-skega detachementa, da organizirajo in izvežbajo milico. Položaj v Albaniji je tako resen, da more le hitra akcija pre.pre-čiti dogodke, ki morejo zmesti vso situacijo. Sedaj se vrši še izmenjava misli. Bolgarskega kralja nameravajo umoriti. List »Kampana« poroča, da je dobil od Georgija, ki je umoril Stambulova, pismo, v katerem sporoča Georgi, da namerava umoriti bolgarskega kralja, ker je zakrivil drugo balkansko vojno. Georgija so smatrali za mrtvega. Nemiri na Portugalskem. Ko je dospel ministrski predsednik Almeida v Oporto, je prišlo tam do resnih nemirov. Ko se je peljal minister na kolodvor, so njegov avtomobil napadli. Prišlo je do boja med demokrati in papeževci. Demokrati so razdejali uredništvo klerikalnega časopisja. Mehika. Huerta je v sredo popoldne podal kongresu svojo demisijo. Predsedstvo je provizorično prevzel dosedanji zunanji minister Carabachall. Izvolitev zunanjega ministra Cara-bachalla za predsednika Mehike je vzbudila v Severni Ameriki veliko nezadovoljnost. Carabachall je namreč intimen prijatelj Huerta. Zedinjene države njegove izvolitve najbrže ne bodo priznale. Uka pisarni larodno-iapiedne stranke. Vodstvo nurodno-napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za po-popolnoina brezplačni pouk o vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravde. Pisarna l»o poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakoršnegakoli pouka v zgoruj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu, pa 35vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. Bratskim sokolskim župani! Podpisano predsedstvo naznanja, da so bili vsi koraki, kljub vsemu njegovemu trudu v dosego vladne dovolitve za prireditev III. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani brezuspešni. Pri zadnji intervenciji je podalo ministrstvo notranjih zadev decidirano izjavo, da ne pripušča nobenega vsesokolskega zleta, tudi ne v kakorkoli omejenem obsegu. V svrho rešitve vseh nadaljnih vprašanj, nastalih vsled tega, ker se zlet ne bo vršil, se skliče brzojavno v teku tega tedna odborova seja. Na zdar! PREDSEDSTVO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE v Ljubljani, dne 14. julija 1914. SLOVENIJA. s Potuhnili bi se radi! Menda je klerikalcem že žal, da so priredili znani shod jv »Unionu«, kajti to stoji, da jim ni nič koristil, pač pa vzbudil nova nasprotja proti njim in celo v lastni stranki. Da, prav ta shod je pokazal, da so v klerikalni stranki vendar še možje, ki se čutijo Slovane in obsojajo z najostrejšimi besedami, da je Šušteršič v svojem govoru sramotil in napadal ves srbski narod, obetal »takozva-nim bratom«, da jim bodo slovenski fantje razbili črepinje ter hujskal na vojsko proti Srbiji. Ravno velika nevolja, ki je v klerikalni inteligenci zavladala z novo silo proti dr. Šušteršiču, je povod, da se »Slovenec« nekako umiva in da bi rad utajil pravi značaj in namen Šusteršičevega govora. Tako pravi, da se na shodu v »Unionu« ni nihče dotaknil narodno - napredne stranke. Kaj mar ni dr. Šušteršič dolžil svobodomiselne stranke, da so krive atentata, kaj ni nedolžnega komplimenta poslanca dr. Novaka povodom Obradoviče-ve slavnosti izkoristil za brezobrazno hujskanje proti narodno - napredni stranki? In kaka budalost je »Slovenčeva« trditev, da liberalci niso mogli prenesti veličastne manifestacije patrijotizma. Poznamo klerikalni patrijotizem, posebno sijajno se je izkazal ob zadnji težki bolezni cesarjevi, ko so klerikalci delali prave zarote proti sedanjemu prestolonasledniku Karlu Fran- cu Jožefu. Na shodu v »Unionu« je bil pa-trijotičen del postranska stvar, glavno pa je bilo sumničenje svobodomiselnih strank in specijalno narodno - napredne stranke, hujskanje proti celemu srbskemu narodu, ki vendar ne more biti odgovoren za dejanja nekaterih posameznikov, hujskanje na vojsko zoper Srbijo, dasi njena krivda nikakor ni dokazana in ubijanje tiste jugoslovanske misli, za katero so se klerikalci sami najbolj vnemali in jo sami najbolj razširili. To početje, to hujskanje, to ubijanje vzvišene ideje, v kateri je spas Slovenstva in ki ni v nobenem navzkrižju z avstrijsko držav, mislijo, je provzročilo očiten odpor pri nas in tudi skrit, a zato nič manj odločen odpor pri klerikalni inteligenci, kar je res narodne. Šušteršič je hotel iz atentata kovati političen kapital in če je mislil, da more to storiti s patrijo-tično manifestacijo, bi mu nihče ne bil ugovarjal. Toda Šušteršič najbrže ve, da se samo patrijotične manifestacije navadno slabo honorirajo in zato je šel dalje in je poleg patrijotične manifestacije uprizoril še drugo: gonjo proti političnim nasprotnikom, gonjo proti vsemu srbskemu narodu, gonjo proti Srbiji, povrh je pa še poskusil ubiti jugoslovansko misel. In tako početje naj bi ostalo brez odpora? Tako daleč pa še dolgo nismo! s Poroka. V sredo se je poročila hčerka ljubljanskega župana, gospodična Pipa Tavčarjeva z veletržcem gospodom Vladimirom A r k o t o m iz Zagreba. Z gospodično Tavčarjevo, ki uživa v vseh krogih najprisrčnejše simpatije, izgubi ljubljanska slovenska družba članico, ki je pri vseh narodnih in družabnih priredbah odlično sodelovala. s Prepoved Vsesokolskega zleta je zdaj definitivna v vsaki obliki. Niti samo slovenski Sokoli se ne smejo udeležiti zleta. V nedeljo so bile konference o tem v ministrstvu in bil je tja poklican tudi baron Schvvarz. Tu se je sklenila prepoved v vsaki obliki, čeprav so slovenski poslanci, zlasti dr. Rybaf in dr. Ravnihar z vso vnemo posredovali v ministrstvu. Vzrokov, zakaj se niti Slovencev ne pusti na zlet, menda ni nobenih. Žalostno je to in Slovenska Sokolska Zveza ima neizmerno škodo vsled prepovedi, kajti stroškov ima že okrog 70.000 K. Zato se pa še bolj ogrejino za sokolsko delovanje in skušajmo stroške zmalnjšati z darovi in z nakupom sokolskih diplom, ki so res nekaj krasnega, ter s sokolskimi znamkami in znaki. s Češka pomoč slovenskim Sokolom. »Češke Slovo« poziva vso češko javnost, predvsem vse one, * ki so se nameravali udeležiti sokolskega zleta v Ljubljani, in pa člane vseh sokolskih jednot, naj z denarnimi prispevki pridejo na pomoč slovenskim Sokolom, ki so vsled vladne prepovedi zleta utrpeli ogromno škodo. s Kako se preša denar iz kmečkih žuljev. Kako izborno znajo iztisniti naši »prečastiti« iz kmečkih žuljev denar, kaže jasno sledeči' slučaj: Neka oseba v Ljubljani je prejela te dni od županstva v Cerknici plačilnii nalog, da ima plačati 700% naklado direktnih davkov za gradbo župnišča pri fari Sv. Trojice/ ker ima ondi neko malo parcelo. Kmeti, ki so že itak preobloženi z najrazličnejšimi dokladami, so torej zopet osrečeni kar z 700% naklado za nov »farovž«. — O, res srečne in blažene čase imaš mila Kranjska, ki jih uživajo tvoji ljubljeni stanovalci s tem, da okušajo slasti tvojih dobrot v obliki tako prijaznih naklad! s Še ena obsodba. Franceta Gorjana iz Postojne je znana brzojavka o razpuščenem gospodarskem odboru v Postojni tako navdušila, da je na dan pred volitvijo in tudi še po volitvi razkladal po raznih gostilnah, da se pri postojnski občini gode same sleparije. Teh očitkov pa ni hotel mirno vtakniti v žep postojnski župan Lavrenčič ter je proti Gorjancu vložil tožbo radi žaljenja časti. Pretekli teden se je vsled tega vršila pri okrajnem sodišču razprava ter je bil France Gorjanc obsojen na deset dni zapora, poostrenega s postom. Sedaj mu bo dana prilika, z globoko hvaležnostjo do slavnega deželnega odbora nemoteno premišljevati deset dni o postojnskih sleparijah. s Aretacije slovenskih dijakov. V Ljubljani je bilo aretiranih več dijakov, ki so v preiskovalnem zaporu. Eden med njimi bi moral delati maturo, toda sodišče ni niti tega dopustilo, da bi profesorji prišli na sodišče k izpraševanju. Aretirali so jih baje zaradi tajnega društva!, ki so ga jmeli in ki je bilo razširjeno po celi Avstriji in še zunaj države. S temi aretacijami je v zvezi tudi aretacija več slovenskih dijakov na Dunaju. Končno bo posledica ta, da ne bo nič iz tega. s Tabor koroških Slovencev se je vršil pretečno nedeljo v Sv. Jakobu v Rožu. Okrajno glavarstvo v Beljaku je pa strogo prepovedalo prihod in udeležbo Slovencev iz drugih dežel, obenem pa tudi prihod z nemške strani. Res so se tabora udeležili le koroški Slovenci pod vodstvom svojih duhovnikov. Govorili so dr. Brejc in državni poslanec Grafenauer, ki je stavil resolucijo, v kateri protestira proti prenapeti domišljavosti Nemcev, ki označujejo zahtevanje voznih listkov v slovenskem jeziku na Koroškem za oma-deževanje nemškega značaja dežele jn zlasti Celovca. Tabor je bil precej.dobro obiskan. s Protislovenske demonstracije v Celovcu. V Celovcu se je vršilo zborovanje Nemcev, ki je imelo namen, protestirati proti poslovenjenju (!) Koroške. Na zborovanju je bilo kakih 1000 zborovalcev, govoril pa je celovški župan dr. pl. Met-nitz in še dva druga občinska svetovalca. — Udeležniki so zlasti odobravali ostre napade na vlado. Koncem burnega zborovanja se je sprejela še neka ostra resolu- cija, nakar so zapeli zborovalci svojo bojno pesem »Die Wacht am Rhein«. Nato so se zborovalci podali pred stanovanje slovenskega odvetnika dr. Brejca in tamkaj demonstrirali. Nato so šli še pred podružnico Ljubljanske kreditne banke in Mohorjevo tiskarno, kjer so se demonstracije ponovile. Ob 11. ponoči še ni bilo miru. — Slična zborovanja in demonstracije so se vršile v Beljaku in v Št. Vidu ob Glini. s Vstrajen pohod. Kakor čujemo1, napotila sta se začetkom junija gg. Viljem Weiss in Josip Spatz z Dunaja. Pot ju je peljaja z Dunaja preko Požuna skozi dolino reke Waag; obiskala sta mesto Tyr-novo, P6styen, Trenczen-Toplice, Sillein in se vrnila skozi Šlezijo, Tešin in Bogu-tnin nazaj na Dunaj. Potovanje je trajalo 25 dni in značilo kljub enkratnemu pod-šivu vsakemu po 1 par novih čevljev. Pot kakih 700 km dolga, je vodila po nasutih cestah, a kljub temu so ostali Palma-kav-čukovi podpetniki, ki so bili pritrjeni na čevlje pred nastopom potovanja, popolnoma nepokvarjeni, kar najbolje vspričuje njihovo izvrstno kakovost in trpežnost. s Ponesrečiti se Vam mora vsak poizkus napraviti dobro kavo, če ji ne pride-nete dobre cikorije, t. j. Kolinske kavne primesi, ki slovi kot najboljši kavni pridatek. Vsem gospodinjam se je zaradi svoje nedosežne kakovosti priljubila. Tudi zato jo imajo tako rade, ker je edini pristni domači izdelek te vrste sploh. Toplo Vam priporočamo v Vasem interesu, da kupujete vedno samo izvrstno domačo Kolinsko kavno primes. s Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa - fluid« in prebavo pospešujoče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa-kroglice«, ako svoje naročilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 318 (Hrvatsko). Ti, iz prirodnih zdravilnih rastlin napravljeni izvrstni domači sredstvi sta tudi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišečega rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, medtem, ko stane 1 zavitek s 6 steklenicami Fellerjevih pristnih rabar-barskih kroglic z znamko »Elsa-kroglice« franko na vašo pošto za 4 K. DOLENJSKE NOVICE. d Iz Prečine. Menda je ni fare na Kranjskem, kjer bi ljudje ne bili lahko prepričani, da so tudi božji namestniki ravno tako krvavi pod kožo, kakor kdo nas navadnih ljudi. Ja, v tistih starih »cajtih« so ljudje še mislili, da je duhovnik iz čisto drugega testa in pa da mu v lemenatu za- čarajo človeško naravo ter jo nadomestijo z nadnaravnimi lastnostmi, kakor jih imajo na primer angelci v nebesih. To prepričanje je bilo tako vkorenineuo, da se dobe še danes ljudje, ki zagrizeno taje tudi največje splošno znane grehe duhovnikov. To smo doživeli v posebno kričečem slučaju, ko je naš škof izdal svojo svinjsko, sem hotel reči, svojo rdečo brošuro. Nič ni pomagalo, da je bilo na brošuri tiskano škofovo ime; tercialke in tercialci so dejali, da so to grdobijo zagrešili liberalci in nalašč škofa podpisali. Na drugi strani pa so ravno iz klerikalnih vrst začele krožiti o škofu govorice, posnete po tem ali onem kaplanu, o katerem je v fari splošno znano, da ima ženska krila1 raje kot mašni plašč. Kako bi — tako in slično so ugibali, škof mogel sicer kaj takega pisati, česar niti mnogo zakonskim doslej ni bilo znano, če bi ne bil škof o tem, kar piše, tudi sam dobro poučen. Nič ni pomagalo, da se je od strani pametnih ljudi take govorice zavračalo, češ, da je škof vse svoje nauke o raznih »položajih« in spolnem občevanju posnel iz nemških knjig. Da je taka govorica še iz tiste dobe se do sedaj ohranila, to je zdaj tudi sodno dokazano. Neki potnik, ki se je nekje na Notranjskem izrazil, da ima škof otroka, je moral to pred kratkim na svoji koži občutiti. In zdaj, g. kaplan, ki nam očitate nedoslednost nad tem, kar v molitvi obljubljamo, kar potem vendar drugače delamo, poslušajte, kako mi sodimo o doslednosti vašega stanu. Izbral sem si namenoma ta slučaj s škofom in tistim potnikom, ki je o škofu govoril. Vsaj od škofa namreč bi se moralo zahtevati, da je vsaj on dober vzgled v izpolnjevanju Kristusovih zapovedi, kajti sicer bi se morale tudi slepcu odpreti oči, da imajo vsi verski nauki svojo veljavo le na papirju. Iz človeškega stališča priznamo, da je za takega gospoda, kakor je škof, res silno mučno, če se o njem kaj takega govori, kar seveda ne more biti resnično. Sicer je bil prvi rimski papež, sv. Peter, dvakrat oženjen, je imel tudi otroke, sicer je neki jezuit pred leti na Veliki petek v novomeški kapiteljski cerkvi v omedlevico navzočih tercialk sam priznal, kakšni nesramneži so včasih sedeli na papeškem prestolu; sicer po naši obljubljeni deželi še danes lazi in se plazi na stotine potomcev »božjih namestnikov« ... Ampak glede našega škofa moramo tudi mi taka sumničenja zavračati kot neosnovana. Toda naš škof, od tistega časa, ko je prestopil prag lemenata, sme biti le še toliko človeka, da sme le za silo svoje telo prehraniti. Vse druge človeške pravice so mu bile — vsaj morale bi mu biti — šiloma iztrgane iz prsi in droba... On je kot človek samo še senca, drugače pa na znotraj in na zunaj cel, popolen služabnik božji, in kot tak popolen suženj, vkovan v težke verige naukov svoje vere ter zapovedi svoje cerkve. Ali se sme katoliški duhovnik, ne glede, ali je prvi škof ali zadnji kaplan, sploh čutiti razžaljenega, recimo tudi v takem slučaju, če se o njem govori, da ima otroka? Ne, on se ne sme čutiti razžaljenega! Kajti tudi v takem slučaju je duhovnik navezan se pokriti Kristusovim besedam: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramote in preganjajo in vse hudo zoper vas govore, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je vaše plačilo v nebesih!« Torej škof bi se v tem slučaju še moral radovati, da more zaradi takih govoric postati deležen plačila v nebesih. Omenjal bi lahko še mnogo drugih sličnih naukov iz evangelija, po katerih je duhovnikom naravnost zapovedano, da morajo vse krivice voljno pretrpeti, kajti, le če krivico trpe, morejo imeti zasluženje v nebesih in se morejo imenovati namestniki Tistega, ki je celo svojim morilcem na križu velikodušno odpustil. Jaz mislim, da teh lepih zapovedi Kristus ni postavil'žarno za to, da jih njegovi namestnik citirajo na prižnicah, da zahtevajo od nas, da jih izpolnujemo, sami jih pa javno zametava-jo. Tudi sodnik mora v prvi vrsti sam spoštovati postavo, če hoče, da jo bodo drugi spoštovali. Kaj pa je storil naš škof v slučaju, ki ga je s svojo brošuro sam pro'-vzročil na dan? On — komaj da1 je zvedel, kaj je oni potnik o njem iz same lahkomiselnosti izrekel, je zatajil svoj vzvišeni poklic božjega namestnika, zatajil je Kristusa in njegove nauke, pa je kot čisto navaden, pa prav občutljiv človek, dotičnika tožil zaradi žaljenja časti. Dočim je njegovo srce hrepenelo v strassti maščevanja do bližnjega, so njegove ustnice pred Najsvetejšim dan na dan izrekle besede: Zgodi se Tvoja volja! in: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo... A ta sveti mož je šel še dalje v zatajevanju Kristusa, čigar ime tolikokrat na dan zlorabi. Ni mu bilo dovolj, da je dotičnik zaradi svojih nepremišljenih besed bil na denarno globo kaznovan. Ne! Kristus je odpustil svojim zasramovalcem in morilcem, naš škof pa je še po tej obsodbi svojega bližnjega poslušal glas maščevanja in škodoželjnosti. Pritožil se je zoper prenizko kazen prvega sodnika in odločno zahteval še hujšo kazen z zaporom. Da ljubljansko sodišče pokaže svojo pravo krščanstvo, je tej škofovi zahtevi ustreglo in moža obsodilo v občutno zaporno kazen. In s tem zaporom reveža je rešena čast ljubljanskega škofa, je doprinešen dokaz, da škof res nima kakšnih otrok, kakor se celo med najhujšimi tercijalkami govori, odkar so se prepričale, da je škof res spisal tisto svinjsko rdečo brošuro. — Gospod kaplan, razložite nam v prihodnji številki »Dol. Novic« ali pa v pridigi, kje je tu doslednost vašega višjega pastirja? Morda škof po stokrat na dan kliče pred Najsvetejšim: Odpusti mi, kakor tudi jaz odpuščam ..., a kadar mu Bog ponudi priliko, da to tudi stori, kar prisega, pa stori, česar bi v takem slučaju niti kak čifut ne storil. Če bo tudi Bog našemu škofu grehe tako odpuščal, kakor jih on drugim, potem se bojim, da bo enkrat slaba pela zanj pred Večnim sodnikom. Ce že sam škof tako očitno tepta božje nauke, ali more zahtevati, da naj jih spoštujejo njegovi duhovniki d Požari. Dne 13. julija je udarila strela v kozolec posestnika Antona Gregorčiča v Hrastnem, občina Št. Rupert, ter ga užgala. Kozolec, ki je bil poln, je zgorel. Škoda znaša 3000 K, zavarovalnina pa 1000 K. — Iz Litije poročajo: Pred par dnevi je zažgal triletni sin posestnika Valentina GorŠeta v Dragošku gospodarsko poslopje svojega očeta. Poslopje je pogo'-relo. Nadalje so zgoreli štirje voli in vse seno. Škoda znaša 5000 K. Gorše ni bil zavarovan. — Pred kratkim je štiriletni Albin Pleško zažgal kozolec svojih staršev v Plešivici blizu Ljubljane. Otrok se je igral z vžigalicami. Kozolec, ki je bil poln sena, je zgorel. d Strela povzročila požar. Dne 6. julija popoldne je razsajala v občini Šmihel-Stopiče nevihta. Med nevihto je udarila strela v kozolec posestnika Jerneja Bar-. to!ja v Velikem Cerovcu ter ga zažgala. Kozolec je zgorel. Škoda znaša 320 K. d Smrtna nesreča. 47letna bajtarica Ana Juršič v Dolžu, občina Šmihel - Stopiče, je padla s češnje ter si zlomila vrat. Drugi dan je umrla. Zapustila je šest nepreskrbljenih otrok. d Strela. Dne 13. julija je razsajala v trebanjski okolici huda nevihta. Med nevihto je udarila strela v dimnik delavnice usnjarskega mojstra Jožefa Zupančiča v Trebnjem ter ga deloma demolirala. Potem je užgala čreslo. 181etnega vajenca Janeza Rosmana, ki je stal pri vratih delavnice, je strela omamila in so ga mogli šele čez dalj časa zopet spraviti k zavesti. Čreslo so kmalu pogasili. d Obesil se je. V Dolenji Slivnici se je dne 7. julija ob 7. zvečer obesil 55letni Anton Skubic, in sicer v podstrešju hleva, kjer so ga našli čez eno uro mrtvega. GORENJSKE NOVICE. g Sovodenj pri Novi Oselici. Veselica tukajšnjega kmečkega izobraževalnega društva se ne bo vršila dne 2. avgusta, ampak v nedeljo, to je 9. avgusta t. 1. — Na svidenje! g Razne nezgode. V Perovem je žagarski delavec in bajtar doma premetaval deske. Pri tem je zadel svojo pet let staro hčerko na čeljusti in jo opasno poškodoval. — Miha Bohinc, delavec pri baronu Bornu, je v Ročenci kopal ilovico. Pri tem delu ga je pa ilovčna plast podsula in ga čez noge in prsi stisnila; poškodbe so bile težke. — Franc Demšar, 14 let stari posestnika sin, je pomagal doma v Krnicu pri pokritju strehe. Pri tem je pa stroj, s katerim se opeka kvišku vleče, padel raz odra in zadel fanta na glavo ter ga nevar- no ranil. — Na sejmu v Mengšu je vol, katerega je kupila mati, 17letnega Franceta Remca, z rogom sunil pod desno oko, ter ga tako poškodoval, da je moral iti v ljubljansko bolnišnico iskat zdravniške pomoči. — Na kamniški progi v bližini Kamnika se je peljala okoli pol 10. zvečer Terezija Mežan, krtačarjeva žena ravno v trenotku čez železniški tir, ko je pridrdral vlak, ki je zadel v zadnji del voza, kjer je sedela Mežan s svojim možem, s tako silo, da je odletela žena raz voza in se ji je pri tem več reber zlomilo. — France Bric, 12 let stari posestnika sin v Gradiških Lažeh je pri obiranju češenj padel raz drevesa in si pri padcu zlomil levo nogo. g Obesil se je. V Koroški Beli se je obesil tovarniški delavec Jernej Kocjanec baje vsled slabih gmotnih razmer. g Lovi. — Lov mestne občine Škofja Loka se bo dne 30. julija 1914 ob pol 11 dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v zakup za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919. — Istotako lov krajevne občine Trata dne 30. julija ob 10. dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki. — Lov krajevne občine Selca se bo dne 30. julija 1914 ob 11. dopoldne oddal v zakup na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919, in sicer s pridržkom, da stopi gospe Mariji Eger iz Železnikov glede okoli 90 ha obsegajočega ozemlja iz gornjega občinskega lova že s tuuradno razsodbo z dne 17. aprila, št. 8944, prizana pravica do pred-zakupa takoj v veljavo, kakor hitro postane ta razsodba pravomočna. — Zakupni in dražbeni pogoji za vse te love se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glaivar-stvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. NOTRANJSKE NOVICE. n Razstava vajenskih del. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 1. razstavo vajeniških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni. Razstava se otvori v nedeljo, dne 19. julija ob 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi in na razstavi bode predavanje o obrtnih zadevah. Razstava je odprta v^ak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Vstop prost. Ker je ta razstava za razvoj obrtništva v našem okraju velikega pomena, se vljudno vabijo vsi prijatelji obrtništva, posebno pa obrtniki, da si jo ogledajo v kar največjem številu. n Avtomobilna zveza Gorica - Postojna ima sedaj zopet nov poštni urad v Razdrtem, s katerim pa ni nobeden zadovoljen, ne avto - družba, niti potniki. Dokler se pride do poštne postaje, se obrača avto kakor na »vrtiljaku« in je mogoče, da se kdaj še kaka nesreča pripeti. Zelo čudno se vidi tamošnjim občanom, kako višje oblasti to dopuščajo. — Potnik. n Najdena trupla zssutih rudarjev v Vremskem Britofu. 4. julija so našli v rudokopu v Vremskem Britofu še dve trupli v decembru lanskega leta zasutih rudarjev. OSTALI SLOVENSKI KRAJI. o Aretacija anarhistov v Trstu. Iz Trsta se poroča, da je policija aretirala v raznih lokalih 11 oseb, ker so imeli pri sebi razno orožje. V kavarni Verdi, ki je znana kot shajališče raznih anarhistov, so vpeljali strogo nadzorstvo. Aretirali so okrog 20 oseb. od katerih so 17 oddali sodišču. Med aretiranimi je več anarhistov, ki so po zadnjih revolucionarnih dogodkih v Italiji pribežali v Trst. Pri hišnih preiskavah so zaplenili mnogo revolucijonar-nih spisov. o Strahovit samomor v Kobaridu. Neki finančni uslužbenec je nalil v puškino cev vode in se potem ustrelil v glavo, katero si je strahovito razmesaril. Bil je seveda takoj mrtev. Vzrok samomora je neka neozdravljiva bolezen, katere pokojni ni mogel več prenašati. Zapušča mlado ženo in enega otroka. o Ameriške novice. V Crabtree, Pa., se je dne 19. junija v premogokopu ponesrečil Franc Bizjak in je čez teden dni umrl. — V Lusk, Pa., je umrl rojak Janez Papež. Star je bil 47 let in je že dolgo bolehal na vodenici. Doma je bil iz žužem-berške fare. — Slovenska občina v Am e r i k i. V Ameriki obstoji napredno slovensko farmarsko mesto Willard, Wis. Slovenci imajo dve šoli. Občinski odbor je večinoma v slovenskih rokah. Slovenec Ignacij Cesnik je župan. — V Franklinu, Kau., je umrl Alojzij Korošec. Izpred sodišča. Vojvodinja Kranjska in razbiti lonci Zopet je naše deželne gospodarje zadel hud udarec. Tu se ne da nič zavijati, nič prikrivati. Koliko je moralo pretrpeti prevzetnosti prepojeno samoljubje deželnega vojvode, ko je izvedel, da je s svojo trmo že drugič pogorel. Za nas je ta slučaj nekak šolski vzgled, s katerim lahko dokažemo, kako klerikalci ljubijo kmeta fn obrtnika, kako po nepotrebnem zapravljajo denar davkoplačevalcev celo za stvar, ki bi sicer ne bila vredna počenega groša (čeprav veljajo razbiti lonci vendarle nekaj več) in s kako prevzetno trmo skušajo deželni gospodarji pri sodni oblasti izsiliti »pravico« po svojem »katoliškem« nazoru. Slučaj sam je priprost in nam je v podrobnostih že znan. V lažje razumevanje razsodbe pred clrugo inštan-co in ker bodo klerikalci te razbite lonce vsilili po sedanjem porazu še tja na Dunaj na najvišjo instanco, oživimo le nekatere glavne točke iz tega dogodka. Lani meseca junija se je dr. Lampe v spremstvu vozil v deželnem avtomobilu po državni cesti Novo mesto - Kostanjevica. Avtomobil je vodil tisti znani šofer, ki je bil radi neprevidne vožnje že tolikokrat kaznovan, ki kmetom tu in tam povozi krave, prevrača vozove v jarke in dr. Struški klanec je bil že od nekdaj razvpit. Sam gozd, precejšnji strmi klanec, so preložili in ga razdelili na pet ostrih ovinkov, ki ne delajo posebne reklame graditelju. Na obe strani prepadi, nič se ne vidi naprej, nobenega odmeva. Deželni avtomobil namesto da bi bil baš na tem opasnem kraju spoštoval postavne predpise za avtomobilno vožnjo ter vozil samo z brzino 6 km na uro, je v svoji prevzetnosti in hoteč se pokazati: mi smo mi, vozil z naglostjo 35 km; to je šofer sam priznal. Dr. Lampe, ta: veliki prijatelj kmeta, se na svojem mehkem sedežu ni nič brigal, da bi avtomobil na teh klancih lahko srečal kak nasproti vozeč voz. Kar naprej so dirjali, brez signalov. In zdaj se je zgodilo, kar se je pod temi razmerami moralo zgoditi: Nasproti pride voz, naložen z lonci lončarja Veneta iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Voznik maha z roko pred splašenimi konji, naj avtomobil za božje voljo ustavi. Nič, avtomobil vozi naprej in šele, ko vidi, da bo nesreča neizogibna, se ustavi kratko pred vozom. Šofer pa ni ustavil tudi motorja, kojega ropot je konje še bolj preplašil. Konji potegnejo nazaj, voz s posodo vred zdrči po strmini navzdol. Kaj zdaj? Škoda, za ubogega lončarja občutna škoda, je tu. Kako bo deželni finančni minister pokazal svojo plemenito srce do vsled njegove krivde oškodovanega? Najprvo se gospod minister za storjeno škodo ni brigal. Odpeljal se je naprej. Šele nazaj vozeč se je blagovolil domisliti, da je treba škodo povrniti. Seže v žep, stisne lončarju nekaj v roke, češ, naj o stvari molči, da ne pride — v časopisje. Mislimo, da je dal lončarju samo 10 K. Ko je lončar ugotovil svojo škodo, je prosil deželni odbor, naj mu jo zlepa poravna. A Ijudomili, za kmeta in obrtnika vneti deželni odbor niti odgovora ni dal na to prošnjo. Kaj je lončarju drugega preostalo, vložil je tožbo. Šele meseca oktobra, ko je bila situacija na licu mesta vsled odpadlega listja itd. že izpremenjena, se je vršila sodna komisija. Dr. Lampe je med drugim privlekel seboj izvedenca, ki je znan kot agent Puchove tovarne avtomobilov. Dr. Lampe je, kot priča zaslišan, izpovedal tako prepričevalno, da mu na podlagi nasprotnih prič in dejanskih okoliščin že prvi sodnik ni mogel preveč zaupati. Ugotovilo se je, da šofer pred ovinkom ni dal svarilnega znamenja, da na prošnjo voznika ni ustavil avtomobila in ne potem tudi motorja. Drugo nas toliko ne zanima. Pač pa to - le: Ob času obravnave na licu mesta so kmetje vozili listje iz struške hoste. Njihovi konji so se takoj splašili pred avtomobilom, ki je v dokazovanje vozil ob ovinku, da se sodnik prepriča, kako se tam vozi. Kmetje so kleli in dr. Lampetu povedali v obraz, da to ne gre, da bi deželni gospodje s svojimi vožnjami povzročali kmetom nesreče na cesti (ki so jo kmetje plačali, deželni gospodje pa še ne). Na podlagi te in poznejše obravnave pred novomeškim okrajnim sodiščem je bil dr. Šušteršič kot reprezentant dežele Kranjske obsojen v povračilo odškodnine za razbite lonce v znesku blizu 200 K in seveda na stroške, ki so že tokrat znašali blizu 1000 K. Da bo javnost še bolj spoznala, kako je tistim, ki so govoričili, da hočejo s posredovalnimi uradi kmeta obvarovati nepotrebnih stroškov, v resnici mar za mirne sprave, pribijemo še to: Oškodovani lončar je še tekom pravde deželnemu odboru ponudil poravnavo. Toda krščanski deželni odbor je ta predlog zavrnil. Pravdajmo se, so dejali gospodje, magari do Dunaja! In to se bo tudi zgodilo. Rekurz na okrožno sodišče kot prizivno inštanco je pogorel. Zastopnik deželnega glavarja dr. Zitek se je sicer v obširnem vtemeljevanju trudil, dokazati nekrivdo, dočim se je zastopnik tožitelja dr. Slane na kratko omejeval na razloge prvega sodnika, ki si je celo stvar na licu mesta ogledal. Prizivno sodišče se je tudi v svoji razsodbi opiralo na razloge prve inštance in priziv zavrnilo. In zdaj bodo te razbite lonce nesli še na1 cesarski Dunaj, čisto brez brige, če bo ta bagatela našo deželo stala kakih 2000 kron. Pa recimo, da je dežela zavarovana proti takim nezgodam in njih pravnim posledicam, mo-ralično vsaj je pa vendar vodstvo deželne uprave odškodovano, ako svojim sodeže-lanom nasproti riskira čez 1000 kron stroškov za škodo, ki bi se bila zlepa dala, morda s 150 K spraviti s sveta. GOSPODARSTVO. gp Letošnje leto je posebno bogato na češnjah in je upati, da bodo producenti z izkupičkom popolnoma zadovoljni/češnje pa dosedaj kljub veliki množini niso bile nič kaj poceni. Danes se pa čez cene tudi kupovalci ne morejo pritožiti, saj so liter po 8 do 14 vinarjev. gs Sprememba na ljubljanskem sadnem trgu. V predzadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je bil sprejet predlog občinskega svetovalca Planinška, ki gre na to, da se odpravijo na ljubljanskem trgu razmere, vsled katerih je cena sadja nenavadna in celo v primeri z Dunajem in drugimi mesti nenormalno visoka. Sedaj razglaša mestni magistrat ljubljanski, da se bo z ozirom na omenjeni sklep občinskega sveta, pričenši v sredo, 15. julija 1.1. za poskušnjo in do preklica razdelil sadni trg v dva oddelka. Na dosedanjem sadnem trgu za semeniščem ostane še naprej pro- daja sadja na drobno. Tu bodo smeli odslej prodajati svoje sadne pridelke le kmetje in drugi producentje. Za ta sadni trg ostanejo v veljavi tudi dosedanji predpisi glede prekupai Na Cesarja Jožefa trgu se nanovo uvede še sadni trg na debelo. Tu bodo lahko na vozeh prodajali sadje kmetje-producentje, kmetski branjevci in drugi trgovci s sadjem. Prodaja na drobno je na tem trgu prepovedana, vsled prodaje na debelo se pa na tem trgu do preklica ne bo vpoštevala prepoved prekupa. S to odredbo hoče mestni magistrat dvigniti dovoz sadja na ljubljanski trg in privabiti nanj kar največ kmetov-producentov, ki niso mogli dosedaj vsled tržnih razmer s sadjem na debelo zalagati ljubljanskega trga. LISTEK. Cigan. Povest; spisal Gregor Sam ar o v. (Dalje.) Tako je ostal Miran v hiši grofa Ron-kurta. Bil je jako skromen kakor se spodobi neznatnemu uradniku; toda moral je prihajati vsak večer v salon k muzikaličnim vajam in smatrali so ga za hišnega prijatelja. Marija je bila srečna, da je našel Miran v hiši njenega očeta zavetje, in izkazovala mu je mnogo pozornosti; Miran pa ji je kazal globoko spoštovanje, kot bi hotel sam sebe premagovati, da ne prekorači meje, v kateri je živel. Kadar sta' se srečala njiju pogleda, je videla, da so njegove oči z vso iskrenostjo vprte v njo. Zardela je hipno, toda obenem je preletel blesk sreče njen obraz. Miran je rešil pisarniška dela, katera mu je nakazal grof Ronkurt, marljivo in vestno; ostali' čas je porabil za študije za; vojaški izpit. Poleg tega je vsak dan napravil kak izlet v okolico. »Potreba mi je,« je rekel, »da se potikam po polju in gozdu«, in pri tem je prisegal, da ne bo nikoli poskušal umaikniti se iz Beruirla, ker je tukaj dosegel upatnje na častni poklic, in da ne bo nikoli odšel iz mesta, dokler se ne odloči usoda njegovega prijatelja, naj bi moral tudi prosjačiti za kruh. Iz svojih daljnih izprehodov, ki jih je delal največkrat v zgodnji jutranji uri, je prinašal posebno lepe jesenske cvetke domov. Najlepši šopek je poklonil grofici in nekaj malih nežnih cvetk Mariji. Če bi prišel v sobo mlade devojke, bi videl, kako skrbno so bile te cvetke spravljene v vazah. Tako je prišel čas porotniškega zasedanja, ki naj bi sodilo o obtožbi Evgena Šamona, ki se je glasila na umor in oropanje njegovega strica. Le nekaj tednov še je manjkalo do tega; priprave so bile vse dovršene in vse mesto je bilo mrzlično razburjeno. Mladi advokat, ki so mu izročili zagovorništvo Evgena, se je vneto pripravljal na svoj govor, od katerega je pričakoval več uspeha zase, kakor za svojega varovanca. Marga ni več jokala, bila je utrujena od silne bolesti in skoro je hrepenela, da bi bilo že vsega konec. Miran je pa postajal čedalje čemer-nejši; njegovi sprehodi so vedno dalj trajali in večkrat se je vrnil brez šopkov, bodisi, da jesen ni več imela cvetk, bodisi, da je skrb za prijatelja umorila v njem vsako drugo čustvo. Šesto poglavje. Prvi jutranji žarek je zasijal čez obzorje, oster in mrzel, kakor jesenski poslovilni pozdrav vsihajoče narave. Na poljih in travnikih je ležala ona fina bela rosa, ki se kakor nežna čipkasta mreža razgrinja čez bilke in že naprej naznanjal sliko zem-ske slane. Cesta je bila še prazna, toda že je bil Miran na onem usodepolnem mestu v gozdu, kjer se je moral vršiti morilski napad na gospoda Klavdija Šamona, in od koder so se začele poizvedbe, ki so bile tako usodepolne za Evgena. Miran, oblečen v slabo sivo obleko z mehkim klobukom, kakor kak delavec, je obstal na tem mestu in pazljivo motril okolico. »Tamle na desno,« si je rekel, »je peljal policijske uradnike, ker si je bil svest, da tam ne bodo ničesar našli. Po mojem mnenju je torej pravilno, da sem iskal na levi strani in posamezni krvavi sledovi, ki sem jih s trudom počasi našel, dokazujejo tem bolj, da sem imel prav, vendar ne dokazujejo dovolj, kajti lahko prihajajo od obstreljene divjačine in še vedno nisem prišel do cilja. Moj bog,« je zaklical s sklenjenimi rokami in se obupno ozrl v jutranje nebo, »daj, da se mi posreči, daj, da rešim nedolžnega prijatelja, ako vladaš gori nad zvezdami in solncem, kajti božje delo je, ki ga izvršujem in moja molitev do tebe je pravična.« Obrnil se je na levo. Na tleh med drevesnimi debli so v gotovih razdaljah ležale smrekove vejice, kakor bi slučajno tam padle. Miran je sledil smeri, ki so mu kazale vejice, in se skrbno z blestečimi očmi oziral okrog. Tako je precej daleč prišel v grmovje. Naposled je dospel na majhno, od gostega grmovja obdano planjavo. Pri njenem vhodu je ležala zadnja vejica, katerim je sledil. Tukaj je obstal. »Tu sem našel zadnji krvavi' sled na bilkah,« je rekel, »todai tu1 se je sled izgubil in danes pokriva bela rosa tla kakor s pajčolanom.« Začel je s palico v vedno večjih krogih otepavati roso s trav. Oči so se mu vedno bolj širile in se vedno bolj svetile. Ze je preiskal velik lok, toda nič našel, ko je v precejšnji razdalji ugledal svetlo točko, kakor bi se solnčna svetloba odbijala od predmeta, ki se ga ni mogla rosai prijeti. Hitel je tja. Ko je prišel bližje, je svetleči odsev izginil; zapomnil si je smer in zato se je semintja pomikal, če bi morda od kake druge strani ugledal odsevajoč solnčni žarek. In res, zopet se je zasvetil. Z velikim skokom je planil tja in se sklonil k zemlji. Miran je veselo zavriskal. Na tleh je ležal zlat gumb od srajce, ki je bil od bilke zakrit, a je le solnčni žarek prišel do njega. Miran je pobral gumb in ga takoj spoznal, kajti večkrat ga je videl pri gospodu Klavdiju. Hvaležno se je ozrl v nebo in v neskončnem veselju gumb pritisnil na ustnice. »To je neprecenljivo znamenje,« je zaklical, »da sem bil na pravem potu in da je sled pravi, ker je morilec vlekel svojo žrtev v to stran. Kam naj se zdaj obrnem? O, zakaj nimam pasjega voha, da najdem umorjenca. Čas poteka, in ako se mi delo posreči, se mora to kmalu zgoditi.« Roke so se mu tresle razburjenja; vroče je dihal soparo v jutranji zrak ter, skrbno gledal po rosnih tleh, toda ničesar ni mogel najti. Bilo je tudi nemogoče, kajti sledovi, ki jih je iskal, so mogli le pod belo roso ležati. Hipoma so se mu pa zabliskale oči. Na drugi strani planjave, kjer se je dvigal s travo in mahom porašen griček in različno grmovje, je opazil pod visečimi vejami malo globlje mesto, ki je vsled rose izgledalo kakor z ledom pokrito. .»Ha,« je zaklical. »Muhelin nas je takrat vodil po drugi strani do močvirja in dal tam preiskati blato, v katerem je našel nesrečni Evgenov telovnik. Zločinci imajo trenotke, ko so zaslepljeni in ko jih zapušča vsa zvitost sklepanja. Ali so mu tudi tukaj maščevalni duhovi zaslepili? V močvirju smo po njegovem navodilu iskali — ali naj res močvirje izda sled njegovega zločina?« Vrgel je na mesto, kjer je našel zlat gumb, smrekovo vejico ter hitel čez planjavo do roba belo blesteče se ravnine, ki je vsled solnčnih žarkov počasi izgubljala belo odejo ter pokazovala rjavo redko blato, iz katerega so sempatja molele vodne rastline. (Dalje prihodnjič.) Ognjeniki. Peklenski ogenj. Fr. Pirc. XXI. Ognjeniški spomeniki na Gorenjskem. Zapalili smo iznova vsak svojo pipo. Ko je Janez Domišljija izpustil par krepkih dimov v zrak, je svojo razpravo nadaljeval: Zdaj, ko smo prepotovali iti prebrskali ves svet tudi v njegovih globočinah, oglejmo si nekoliko še našo prelepo Gorenjsko. Že iz vsega početka sem vama pravil, da na onih orjaških, proti sinjene-mu nebu kipečih stavbah, ki jih imenujemo planine, zavzema precejšni del zgradbe tudi kamenje, ki je štejemo v vrsto prodorin. Ze ime samo na sebi pove, da je to kamenje ognjeniškega postanka in da je torej v davni dobi tudi po naši sedanji Gorenjski divjala ognjeniška moč, da se je tudi pod našo Gorenjsko »peklenski ogenj« razvnel, prodrl skozi zemeljsko skorjo, na njenem površju puhal in bruhal svoje žareče snovi, ki pa so, ko je ta peklenski ogenj v neznanih globočinah pre-jenjal, na zraku polagoma skopernel: iz žarečih, stajenih snovi je nastalo trdo kamenje. In to so za nas spomini na delo ognjenikov po Gorenjskem. Seveda bi bilo napačno misliti, da so tu stali in bruhali posamezni ognjeniki kakor n. pr. Vezuv ali Etna. Najbolje morda še zadenemo, če si ognjeniško delo na Gorenjskem predstavljamo s porodom manjših ognjenikov v morju, kakor sem vam to razložil s par slučaji. Sicer pa za naš namen zadostuje, da vemo, da se tudi po Gorenjskem nahajajo še danes obstoječe priče za ognjeniško delovanje v naši deželi. Taki spomini se nahajajo v Triglavskem pogorju, v okolici Radovljice, v Karavankah in Kamniških planinah. Hribolazec jih lahko spozna že od daleč. Počim je namreč usedlinsko kamenje več ali manj pravilno skladovito, kakor sklad na skladu naloženo, manjka prodorinam ta posebnost. Prodorine se nam predstavljajo v masivni, kompaktni obliki, razlite tu v samostojnih skupinah, tam zopet se prerivši in zagodivši med usedlinsko kamenje. Pri natančnejšem pogledu pa zapazimo na prodorinskem kamenju še posebno lastnost, in sicer, da so zločene iz samih golotov ali kristalov. Kakor med usedlinskim kamenjem, razlikujemo tudi pri prodorinah več vrst, n. pr.: granit, porfir, andezit, vulkanski groh, lalvo i. dr. Granita v naših gorenjskih planinah ni. Zasledimo ga še le na štajerski zemlji, n. pr. široki vrhovi Pohorja so večinoma iz granita. Odlikuje se po zaokroženosti vrhov, podolgovatih hrbtih, umerjenih po- Samo kratek čas bi radi danes pozornost cen}, bralcev obrnili na nekaj, kar je v korist njih blaginje. Poleg množice izvečine inozemskih sredstev, ki jih proti vsakovrstnim boleznim in bolečinam s kričečo reklamo anoncira-jo, se pa dobe na srečo tudi poštena, zdravniško priporočena zdravilna sredstva. Gotovo so tudi našim bralcem znani taki staropreizkušeni izdelki. Ali ravno dobra domača zdravila, ki jih vsled njih bočjili, grapovem površju. Tam, kjer spre-peri v prst, rasto bujni gozdovi in dosti vode je v takih krajih. Porfir zavzema med prodovinami na Gorenjskem glavno mesto: Zdaj, ko po Gorenjskem lazi in plazi na stotine turistov iz vseh delov sveta, bi želel, da bi že večkrat omenjeni naš učeni rojak gospod profesor Seidl priredil poučno zabavno potovanje, namenjeno v prvi vrsti' za Slovence, pa bi nam na licu mesta pokazal vse te ognjeniške spomenike. Ker se to skoro gotovo ne bo zgodilo (to bi bil tudi prevelik čudež za naše slovenske razmere) in ker vem, da je malo naših turistov, k: bi se pri svojih izletih hoteli vsaj za to zanimati, kar je Seidl posebej glede Kamniških Alp napisal v svoji že opetovano omenjeni knjigi, hočem na podlagi Seidlo-vih opisov jaz markirati vodnika okrog važnejših ognjeniških spomenikov po Gorenjskem. Da najdemo te spomenike, ne bo treba iti tako visoko. Ob prijazni, divjero-rnantični Kokrski dolini je ob bistri Kokri polno kremenjakovega porfirja. Najobsežnejše nahajališče je pri Polšnarju. Deroča Kokra je tu zarezala v profir 2’A km svoje struge. V smeri od vzhoda proti zapadu meri tamošnji porfirjev čok 5 km. Dva postranska potoka sta vdolbla vanj svoji strugi. Suhodohlikov potok na vzhodni, Vobenski pa na zapadni strani Kokre. Sicer pa se kaže čvrstost porfirjeva v polnih, malo razoranih pobočjih njegovih, ki so prvotno vsa obrasla z gozdom. Kjer pa je gozd iztrebljen, uspeva na njih bujna gorska trata. Celarjeva obsežna kmetija nad Polšnarjem se prostira na portirjevih tleh. Tik Celarja je zgrajen iz porfirja Kopasti vrh (886 m). Ob straneh obsežnega porfirjevega čoka pri Polšnarju ležijo werfenski skladi in ga odevajo kakor plašč. Podoba je, da je porfir, ko je razta-Ijen prikipel iz zemeljske notrine, med seboj pridvignil werfenske sklade in školj-koviti apnik, kakor krt palme nad seboj zemljo, ko izvrže krtino. Pod to dvojno odejo je porfir skrepenel. Pozneje je voda razdejala in odkrila porfirjev čok na temenu. Kokra in njena stranska pritoka so potem zarezali vanj jarke svojih strug. — Porfir se od belega apnenca in dolomita razlikuje po svoji sivozeleni, na preperelih kosih tudi mrko vijolčasti ali rdečerja- zanesljivosti priporočajo od ust do ust, skušajo mnogi brezvestni ljudje ponarejati. — Take ponaredbe se dobe tudi v veliki množini od Fellerjevega blagodi-šečega rastlinskega esenčnega fluida z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa - fluid«, ki ga na zaslužen način mnogi zdravniki in bralci hvalijo za osvežujoče, poživljajoče, živce in mišice krepeče, bolečine tolažeče sredstvo. Ravnotako pogosto, kakor Fellerjev fluid z znamko »Elsa - fluid«, pa ponarejajo tudi preizkušeno, prebavo pospešujo- vi barvi. Pritisk gorotvornih sil je pro-vzročil, da je izprva celotna porfirjeva gmota prepočila vsevprek in se razklala v neenake ostrorobe kose. V portirjevem skalovju pri Dolgem mostu ob izlivu Vo-benskega potoka v Kokro, pa so kosi precej enakomerni in slični velikanskim prizmam, ki so naložene kakor orjaška polena v skrbno sestavljeni skladnici. Te ognjertiške spomenike ob Kokri si vsakdo lahko ogleda, tudi če ni poseben hribolazec. Pot vodi iz starodavnega Kranja po prelepem kranjskem polju mimo vasi Preddvor in Tupaliče, kjer se prične prava Kokrska dolino, ki se nadaljuje preko Koroške. Kokra je pritok Save (koncem Kranja se izliva v Savo), izvira pa pod Jezerskim vrhom že na koroški strani. Kako globoko si je zarezala svojo strugo med kamenite odrasleke Storžiča, to je ona visoka štirirobata planina, ki jo vidimo tudi od nas in ki jo nekateri naših »učenjakov« smatrajo za Triglav, ter Kočne, ki jo tudi od nas lepo vidimo, to se da le tam nalastne oči občudovati. Ravno tako so ti spomini dostopni ob Kamniški Bistrici pod in nad izlivom Konjskega potoka v Bistrico. Tu se nahaja ta-kozvani wegenski porfir, ki ga nahajamo nadalje še: v zapadnem pobočju Menine planine nad Znojikami in nad Gornjem Tuhinjem, še v lepših oblikah pa ob Tržiški Bistrici, katere naravne krasote so naravnost občudovanja vredne. V gorskem slemenu, ki se vleče od Grintavca (2558 m) na Skubrov vrh (1349 m), tvori porfir zaokroženo najvišjo kopo. Turistovska pot, ki vodi od Kazine do ponosne Češke koče, je nadelana med Makekom in Štularjevo planino večinoma preko porfirja in vulkanskega groha. Porfirju podoben andezit gradi nad Ljubnim precej visoke gore: Veliki travnik (1637 m), Kameneni vrh (1695 m) in Smrekovec (1337 m). Na Menini in Dobro-polju je apnik na več mestih prodrt od vulkanskega andezita. Vulkanskega groha je mnogo med Raduho, Boskovcem in Menino. Gričevje in gorovje pri Lučah, Ljubnem, Rečici in Mozirju je iz takega zelenega groha, ki je najvišje nagromaden v Mlačkem vrhu (1119 m), Atelskem vrhu (1406) in Oltarni peči (1528 m). Vulkanski groh prištevajo sicer pred usedlinsko kamenje. Ta groh je če želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. — Ker smo se sami prepričali o dobrodejni lastnosti obeh preparatov in jih od mnogih bralcev in zdravnikov slišali pohvaliti, svetujemo, da se proti ponaredbam varujete tako, da oboje naročate naravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 318 (Hrvaško). Fellerjev fluid 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici franko 5 kron, Fellerjeve kroglice 6 steklenic franko 4 krone. namreč drobir, ki pade med bruhanjem ognjenika v vodo, kjer se nagomili v sklade in skrepeni v čvrsto kamenino. Pa naj bo dosti teh izgledov. Naj bi se vsakdo, ki misli potovati po Gorenjskih planinah, popreje seznanil s Seidlovo knjigo (Kamniške ali Savinjske Alpe), seboj pa naj vzalme tej izborni knjigi priloženo prilogo, ki v raznoterih barvah podaja na-...nčni pregled geoloških tvorb najlepših 1, rajev Gorenjske, in kjer so zaznamovani <:.di vsi izrazovitejši spomeniki ognjeniki,'ega dela na Gorenjskem. (Konec prih.) RAZNO. * Revolucija v cerkvi. Iz Prage poročajo: Proti dekanu Aloziju Strnadu v Na-čeradcu je prišlo preteklo nedeljo do velikih demonstracij vernikov, katerih se je udeležilo vse prebivalstvo načeradske okolice. Povod za te demonstracije je bil ta, da je dal dekan s silo odstraniti iz župnije kaplana, ki je bil zelo priljubljen med prebivalstvom, ker je bil pošten in se ni hotel vmešavati v politiko. Neki posestnik je vzel odpuščenega kaplana, ki je ravno prestal težko bolezen in ki je bil brez vseh sredstev, k sebi na stanovanje. V nedeljo naj bi kaplan bral zadnjo mašo. V slovo je prišlo v cerkev zelo mnogo ljudi. Obenem je pa prišel v cerkev tudi dekan in je hotel sam mašo brati. Obenem je pa ukazal, da morajo orgije prav glasno igrati, da se ne bo slišalo protestnih klicev vernikov. Nato je šel kaplan iz cerkve, njemu je sledila tudi večina vernikov. Pred cerkvijo so verniki glasno protestirali ter sklenili, da bodo dekana vrgli iz cerkve. Množica je vdrla v cerkev, kjer pa ni več našla dekana. Preiskali so vso cerkev. Množica, ki je bila oborožena s kamni in gorjačami, je grozno kričala. Slučajno je neki čevljarski vajenec odprl v zakristiji omaro za obleko. V omari je stal bled in oznojen dekan. Množica je potem vlekla dekana v cerkev, kjer ga je hotela linčati. K sreči je prišlo v tem hipu avizi-rano orožništvo, ki je rešilo dekana iz precej neprijetne situacije. Nato je šla razjarjena množica pred župnišče, kamor je orožništvo odpeljalo župnika, ter bombardirala in pljuvala na dekanovo kuharico, ki je prišla iz župnišča ter dražila ljudi. Demonstracije so trajale ves dan. Orožniki so bili brez moči. Še le zvečer so se demonstranti razšli. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 11. julija 1914. Line: 14, 77, 89 32, 7. Dvignjene v sredo, dne 15. julija 1914. Trst: 71, 75, 50, 87, 20. sprejme takej franc Luheh. čevljar v Št. Rupertu Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, državni poslanec. L »» LUIGI CALCO: CERKVENE MISI POVEST IZ SEDA NJOSTI. D n Knjiga se dobiva v ..Narodni knjigarni" in stane broširana 2 K, vezana 3 K 20 v, s pošto 20 vin. vet VvERNIG PIŠITE narodno knjigarna v Ljubljani Aleš iz Razora. priporoča sledeče knjige: Povest. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Atila v Emoni. broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več. Brodkovski odvetnik. ™„. Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Cez trnje do sreče, ^sai F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več. . Greh in smeh. nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Gospod Žabar, !!Sls“n°;Se sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 80 v. s pošto 10 vin. več. Gospod Bncek. 5KTSS sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več. KVoli MqHq7 Zgodovinski roman. rUdlJ Jlldlld*. Spisal Fran Remec Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več- Lepi striček. (Bel-ami). Roman. Francoski spisal Guy de Mau- Eassant, prevel Oton Župančič. Cena roš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več. L|ubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Ljubezen Končanove IT lova Zgodovinski roman. Spisal IvlalC« Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Libera nos a malo. vinski roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več. Moli lni*il Roman za mladino in od-111 dII 1UIU. rasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Mino Socijalen roman iz ljubljanskega Ullild. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več. Najhujši sovražniki. S1 Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- nnčlro Spisal Ante Beg. Cena 60 v, 1 Uh&v* s pošto 70 v. 0 dostojnosti. §pisal-R“ 80 vin. Cena 70 v, s pošto 0 službeni pogodbi pomočnikov in diugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več. (Utirini l*o » i> H- » • » n » IH- »» „ telečjega mesa .... „ prašičjega mesa (svežega) „ (prekajenega) „ koštrunovega mesa . . Prašiči na klavnici . . . „ kozllčevcga mesa . . . kg masla........................ „ masla surovega .... „ masti prašičje .... „ slanine (Špeha) sveže. . „ slanine prekajene . . . „ sala.......................... „ surov, margarlnskega masla „ kuhan, margarlnskega masla JaJce............................... / mleka............................. „ „ posnetega................ „ smetane sladke.................... „ kisle ...................... kg medu............................. „ čajnega surovega masla . . piščanec,........................... golob............................... raca................................ gos................................. fcapun ............................. puran............................... X) kg pšenične moke št 0 . . JO .. .i .i ii 1 • 2 » It II * ■i ii i* 3 . . 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 koruzne moke . . . . ajdove moke . . . . 1. ajdove moke . . . .11. ržene moke...................... / fižola............................. „ paha................................ i, leče.............................. „ kaše .............................. „ ričeta............................. 00 kg pšenice 00 00 00 00 00 00 00 00 00 rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze 1913 . . činkvantina . . krompirja . . . Lesni trg. Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu les?"— do8-— K. Trg za seno slamo, in stello. Na trgu je bilo voz sena ................. „ slame . . . . u stelje................ „ detelja • • . . Lena od do K | h K 00 00 00 00 00 Jf- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 8trltarjeva ulica Stev. 2., lastna hlia. 411 01 |l |o v tekoflem ra&unu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovpla&anl delniški kapital 8,000.000 kron In 1t.00.000 kron roxorvnlh fondov ponuja naJveAJo varnost za ves tuji denar. Promet na leto Mi 1400 mllionov kron. Preskrbuj* va. denarno zadevo najkulantnejs. 6 POMlllCe V SlllltO. CelOVCIl, TKtD, SMIlJeUD, GOHCl ID CelJU. ——————— Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. ------------------------------ rpF* priporočamo našim Kollll$ko Cikorijo j L * k gospodinjam m k iz £D1J(£ slovenske tovarne v Ljubljani. ^ Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perie: . B»*nisch v pulj enega O . 1 kg puha, 7 K; belega, 1 kg sivega, dobrega, pulj en ega 9 K, bolj Sega 2 R 40 h, prima polbelega 2 K Oo h; belega 4 K; belega, puhastega 6 K 10 h; 1 kg ▼elefinega, ineinobelega, K 40; 8 K; sivega 6 K; sga, linega 10 K, najiinejli prsni pob 12 K. — Kdor vsaine 6 kg dobi Iranko. Zagotovljene postelje is gostoniun rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-klnga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm iiroka. s 2 sglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 80 cm iirok, nap olj en s novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 18 K; napol pub 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K: 14, 18 K; sglavniki 8 K, 8 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Oiroke K 18'—, K 14 70, K 17 80 in R 1*—; sglavniki 90 cm dolgi, 70 cm liroki R 4*60, 6 20 te R 5’70: podpornica is močnatega ritastega gradla. 180 cm dolga, 116 cm Iiroka, K 12*80, R 14*80. Rap»oiujanje po po vse tj u od 12 R naprei franko. Dovoljeno je same-njati, sa neugajajoCe se vrne denar. _ 68 S.Banlaon^Daftenlo«, it. 958, Češko. ■v Bogati UiitriTU ctnlk tutoij la truk«. ~VaO XXXXXXXXX XXX xxxxxxxx or Zn. s». Petra. PETROVE KAPLJICE Preizkušen in izvrsten lek proti akutnim ln kroničnim boleznim želodca, črev, jeter, ledic in vranice. Petrove kapljice so sestavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na prebavila Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kroničnemu kataru želodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem, Petrove kapljice SO zakonito zavarovane in se razpošiljajo na vse strani sveta. Steklenica stane 50 vin., 12 steki. 5 K, 24 steki. 10 K. Dobiva se v lekarni pri sv( Petru FR. SULLER, Zagreb, Vlaška ulica št. 91 kakor tudi v vseh drugih lekarnah. 1659 Ustanovljena 1881. Frlavitr.|»asi.br. **.»»».40«. Pri ogr. poit. hran. £(. 19.801. Jdejon štev. 185. r. z. z n. z. v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18 I Ziro-konto pri avstro-ogrski banki. ^ m ■ n i ni tv v lastnem zadružnem domu. Obrestuje hranilne vloge po 43/4% brez odbitka rentnega davka, katerega pla&uje posojilnica sama za svoje vložnike. ===== Posojilnica posojuje svoj denar na varna kme6ka posestva, radi tega je tudi ves denar pri njej popolnoma varno naložen* 0-ospod.arstTro posojilnice -vodijo gospodje: Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani. Šiški. Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Franc Jarc, posestnik v Medvodah. Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani. Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Rezervnega zaklada kron 800.000. Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.- Ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.—1. popoldne. 4. h i Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.